Čakajoč na 2022

 

A preden se lotimo prihodnjega leta, velja pogledati, kaj je leto prineslo doslej. Donosi na razvitih trgih so presegli dvajset odstotkov. Razkorak med ZDA in Evropo je zopet precejšen, tudi na račun močne rasti dolarja, a vlagatelji so v povprečju lahko izredno zadovoljni. Na drugi strani so trgi v razvoju, ki še zmeraj prinašajo povprečni, šestodstotni donos. Problem so kitajske delnice, ki imajo največjo utež na trgih v razvoju in so zaradi vmešavanja partije ter nadzora podjetij povzročile velika nihanja in zmanjšanje zaupanja ter posledično skoraj desetodstotni upad.

Rast v letu 2021 je temeljila predvsem na še naprej zelo ohlapni denarni politiki in nizkih, večinoma negativnih obrestnih merah, ter izdatni pomoči držav vsem segmentom družbe zaradi boja s pandemijo. Pandemija ostaja ena glavnih tem tudi v letu 2022. Njen razvoj pa je zelo težko napovedati, saj spomladi skoraj nihče ni pričakoval novega, močnejšega, jesenskega vala v Evropi. Zato nepredvidljivost epidemije ostaja, a pričakujemo lahko spremembe pri denarni politiki. Fed že zmanjšuje dodajanje likvidnosti in po planu naj bi se to dodajanje zaključilo sredi 2022. Zaradi naraščajoče inflacije se krepijo pritiski po hitrejšem zmanjševanju likvidnosti in tudi dvigu obrestnih mer. V Evropi teh pritiskov skoraj nimamo, tudi nova nemška koalicija bo bolj naklonjena »zapravljanju«. A iz povedanega vidimo, da bo likvidnostno okolje nekoliko manj vzpodbudno za trge. Odprto ostaja vprašanje logistike in nabavnih verig. Podjetja pričakujejo zaostrene pogoje vsaj do sredine 2022, se pa krepijo napovedi, da bomo te težave reševali še leta. Poleg pomanjkanja določenih izdelkov se ti izzivi najpogosteje manifestirajo v obliki rastočih cen. Inflacija zato ostaja glavna odprta »uganka« za 2022. Zgodbo, da je prehodna, pa lahko sedaj mirno vržemo v smeti. Vprašanje je samo do kam lahko gre in na katerem povišanem nivoju bi se lahko ustalila v drugi polovici 2022. Precejšen del odgovora na to vprašanje bo dalo gibanje cen surovin in energije. Tudi tu se zdi, da Evropa z zavlačevanje certificiranja Severnega toka sama sebe strelja v koleno, a prav veliko ne zaostaja tudi ameriška administracija z »bizarnim« sproščanjem strateških rezerv, ki predstavljajo približno dvodnevno porabo ZDA. Prehiter prehod na zelene vire energije očitno terja svoj davek, a ta prehod se bo očitno, tudi v skladu s planom nove nemške koalicije le še pospešil, tako da energija ostaja ena izmed predpostavk, kjer ocene nihajo zelo močno. A zdi se, da se konsenz nagiba da bo težko ceneje.

Na koncu pridemo do vrednotenj, ki so gledano skozi zgodovinsko prizmo zelo visoka. Denar in obveznice ne ponujajo nobene alternative. Ta teden je negativen realni donos ameriških kratkih obveznic dosegel nov slavni rekord skoraj – 6 odstotkov. Gre za nominalen donos, ki mu odštejemo trenutno inflacijo. Se pravi, nekdo ki drži denar na računu, ki ne prinaša ničesar, izgublja skoraj 6 odstotkov, kolikor znaša inflacija. Tega nismo videli že od sredine sedemdesetih let. Zato delnice in nepremičnine ostajajo privlačne. Visoka vrednotenja so sicer bolj problem posameznih segmentov, predvsem tehnoloških delnic, zato se vmes med posameznimi panogami najdejo zanimive naložbe. A navadno imajo te precej manjšo stopnjo rasti kot tehnološke delnice. Zato ostaja glavno vprašanje vsakega investitorja tudi v 2022 razmerje med hitro rastočimi, a zelo dragimi, in počasneje rastočimi, a cenejšimi delnicami. Če bo Fed poleg zmanjšanja likvidnosti dvignil še obrestne mere, se zna tehtnica nagniti v prid zadnjih. Razpršitev ostaja zato edina izbira v tem gospodarskem okolju, kjer se zdi, da stara pamet in izkušnje ne veljajo več. A ne pozabite, trg je lahko iracionalen dlje časa kot mi solventni. Posvetujte se s svojim finančnim svetovalcem. Zaupajmo finančnim strokovnjakom!

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Bliža se konec leta in počasi se že začenja božično razpoloženje. Pred tem nas sicer še čaka nakupno razpoložen Črni petek, ki pa se je razvlekel že na teden ali dva popustov. To bo dobrodošlo v obdobju, ko se zaradi rasti pandemije zopet zapira evropsko gospodarstvo. Avstrija je tako šla v polno zaprtje za vse, o podobnem razmišlja tudi Nemčija. A ker nova vlada šele nastaja, se zadeve odvijajo nekoliko počasneje. Slaba epidemiološka slika Evrope vzbuja skrbi, da so optimistične napovedi za zadnje četrtletje in začetek leta 2022 preveč optimistične, še posebej, ker je bilo veliko upanja vloženega v normalno decembrsko poslovanje in ker je december za trgovce, gostince in še marsikatero drugo dejavnost najpomembnejši mesec v letu.

Mogoče je prav zato ECB poudarila, da dviga obrestnih mer v 2022 ni pričakovati, obenem pa namignila, da se sproščena denarna politika lahko nadaljuje, odvisno od razmer, ki bodo v gospodarstvih. Novi stari predsednik Fed ostaja Jerome Powell, kar so trgi sprva sprejeli z navdušenjem, kasneje pa se je navdušenje ohladilo. Politika Fed tako ostaja na začrtani poti. Dodajanje likvidnosti nameravajo ustaviti do jeseni 2022, obenem pa trg še vedno pričakuje vsaj en dvig obrestne mere v drugi polovici 2022. A nepredvidljiva inflacija lahko plan obrne na glavo. Razlike med analitiki pri napovedih za 2022 so precejšnje. Od pričakovanj, da se bo inflacija umirila v sredini 2022 do pričakovanj, da je Fed zamudil pravi trenutek za dvig obrestne mere in da izgublja nadzor nad inflacijo. Tudi sprejetje novega investicijskega načrta v ZDA, t.i. »Zgradi nazaj boljše«, ki prinaša investicije v infrastrukturo, a po drugi strani nima zagotovljenega financiranja za vso porabo, poraja vprašanje, kako namerava ameriška administracija financirati vse te projekte. Ob višjih obrestnih merah bo deficit poskočil in financiranje bo še težje. Zato je Fed, podobno kot ECB in ostale centralne banke, ob vseh nakopičenih dolgovih držav v precejšnjem precepu.

V Evropi visoke cene energentov še naprej povzročajo sive lase. Severnega toka očitno do pomladi ne bo, saj certificiranje zaradi birokratskih (in političnih) preprek ni zaključeno. V ponedeljek je tako propadel eden največjih dobaviteljev električne energije v Veliki Britaniji z 1,7 milijona potrošnikov. Težave očitno niso končane in zima bo napeta. Precej dramatično je tudi v Turčiji, kjer kombinacija svojeglave denarne politike in nižanja obrestnih mer v obdobju več kot 20 %-letne inflacije s seboj prinaša močan padec vrednosti turške lire, ki je ta teden izgubila še 10 % v primerjavi z evrom.

Kapitalski trgi se kljub vsem pretresom držijo dobro. Tečaji so blizu rekordov, v zadnjem tednu so zopet zasijale nekatere tehnološke delnice kot sta Amazon in Apple, ki sta dosegla nov rekord. Apple obljublja v 5 letih povsem avtonomen samo-vozeč avto, Amazon pa se zdi zmagovalec boja med trgovci in ponudniki plačilnega prometa. Po napovedi, da bo iz svoje platforme v Veliki Britaniji odstranil Viso, je podobno zagrozil še za celotno ZDA. Močna korekcija, ki je sledila, je močno znižala tečaje vseh največjih ponudnikov plačilnega prometa, tako Vise, Mastercarda kot tudi npr. Paypala. Vlagatelji spoznavajo, da visoke marže in drage storitve niso vzdržne in da bo v prihodnosti potrebno znižati cene storitev, saj konkurenca postaja močnejša, pa tudi klasične banke vračajo udarec. Nasploh so se banke pozitivno odzvale na dejstvo, da politika Fed ostaja nespremenjena. Večje premike smo beležili še v energetski panogi, kjer OPEC+ kaže nestrinjanje s koordinirano sprostitvijo naftnih zalog več držav (ZDA, Kanada, japonska, Koreja, itd) z namenom znižanja cen. Ocena analitikov je, da bi tako posredovanje imelo le zelo kratkoročen vpliv na cene nafte, tako da lahko zadnji padec kar krepko pod nivo 80 dolarjev za sod razložimo predvsem s strahom po zmanjšanju porabe zaradi ponovnega zapiranja javnega življenja v Evropi in s tem povezano manjšo porabo.

Zadnje dni so vlagatelji v delnice iz področja zdravstva zadihali nekoliko lažje, saj se kaže predlagana zdravstvena reforma kot manjši popravek, ki ne bo bistveno spremenil razmerij in s tem ne bo povzročil pritiska na marže podjetij. Podobno vlagatelje razveseljujejo predvsem evropska podjetja iz panoge oskrbe, saj je tekoče poslovanje zelo dobro, še bolj optimistične pa so napovedi za prihodnja leta, tudi zaradi prehoda na bolj zelene vire energije. A tečaji delnic se na to zaenkrat odzivajo zelo medlo, kar ustvarja nakupne priložnosti.

Gledano regionalno je zadnji teden največje razočaranje gotovo Kitajska. Ko se je zdelo, da bodo kitajske tehnološke delnice končno lahko povrnile del izgubljenega, saj je pritisk partije in države popustil, pa so jim zagodli rezultati. Največji podjetji, kot sta Alibaba in Baidu, sta objavili slabše rezultate od napovedi. Še večje razočaranje so zelo previdne in znižane napovedi za prihodnje. Očitno je spor z državo pustil posledice in tudi spremenil dinamiko na trgu. To je prineslo 10 in več odstotne upade nekaterih delnic, ki so iz privlačno vrednotenih postale sedaj manj zanimive in z bolj megleno prihodnostjo.

Obvezniški trgi še naprej ponujajo močno negativne realne donose, na krajših ameriških obveznicah je ta negativen realni donos blizu 6 % in je večji kot v obdobju visoke inflacije konec 70-ih. Ponovno imenovanje Powella je prineslo večji premik tudi obvezniškim trgom, predvsem pa dolarju. Ameriška 10-letna obveznica je tako znova v območju 1,66 odstotnega letnega donosa in kaže znake, da bi se lahko premaknila višje proti 1,75 %. Še močnejši je bil skok dolarja v primerjavi z evrom, kjer se je tečaj spustil na 1,12 dolarja za evro. To je sicer dobro za evropske izvoznike, a obenem vzbuja napetosti v odnosih med državami, tako da se pojavlja vprašanje, kdaj bo tudi ECB prisiljena odreagirati.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so nezanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi reforme ameriškega zdravstvenega sistema manj privlačna, a zdi se da bo reforma manj temeljita kot se je zdelo pred nekaj meseci. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij, ki se je z zadnjimi rezultati tudi dejansko poslabšalo. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Gospodarska gibanja v svetu ostajajo še naprej zmerno optimistična, čeprav se sami gospodarski podatki še naprej ohlajajo. A vseeno sproščena denarna politika in nizke obrestne mere zagotavljajo, da kapitalski trgi niso pretirano zaskrbljeni in tečaji na delniških trgih ostajajo visoki. Današnje video srečanje med Bidnom in Xi Jinpingom ni prineslo ničesar otipljivega, je pa bilo dovolj sproščeno in odprto, da je vsaj nakazalo, da zaostrovanja odnosov v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Trgi so se nato odzvali pozitivno. Tudi nemško povolilno sestavljanje semaforja koalicije med socialdemokrati, zelenimi in liberalci gre očitno h koncu, tako da nova koalicija vse bolj dobiva programsko obliko. Med dogovori je tudi zvišanje minimalne plače iz 9,6 na 12 evrov bruto na uro, kar pomeni 25 % premik. Strošek dela na nivoju celotne Nemčije se s tem dvigne za 4 % točke, a analitiki pričakujejo, da to ne bo pomenilo pritiska na vse plače ampak zgolj na najnižje. A analize ne upoštevajo okoliških »satelitskih« držav, ki so močno vezane na nemško gospodarstvo, kamor sodijo predvsem srednje evropske države in države zahodnega Balkana. V regiji bo to prineslo kratkoročen dvig konkurenčnosti, dolgoročneje pa zaradi precejšnje mobilnosti delovne sile pritiske na dvig plač. To kaže, da se je inflacijsko kolesje pričelo vrteti. Po rasti cen, še posebej energentov, sindikati in zaposleni zahtevajo višje plače. To bo še dodatno hranilo inflacijsko pošast. To priznavajo tudi centralne banke, kjer je končno tudi vodstvo ECB z Lagardovo priznalo, da bo inflacija v 2022 povišana. A srednjeročno naj bi ostala pod 2 %. Povedano enostavneje, inflacija v 2022 bo višja od pričakovanj in predstavlja težavo, nekoč v prihodnosti pa se bo normalizirala. Obvezniški vlagatelji v ZDA so ta pričakovanja vnovič močneje vračunali v obvezniške nivoje in donosnost ameriške 10-letne obveznice je znova narastla nad nivo 1,6 % letno. V kratkem se pričakuje potrditev starega ali pa izbiro novega šefa Fed, kar bi lahko prineslo tudi večje spremembe v politiki Fed. V Evropi so spremembe manjše, a inflacija in inflacijska pričakovanja se krepijo. Zaupanje v kitajsko gospodarstvo se zaradi bolj spravljivega tona partije nekoliko krepi, a vseeno vlagatelje skrbi nelikvidnost nepremičninskega oziroma gradbenega sektorja ter morebitna širitev težav v druge segmente gospodarstva. Vlagatelji zato ostajajo previdni, čeprav so odlični prodajni rezultati na t.i. »Dan samskih«, ki je kitajska različica črnega petka z razprodajami, prinesli močno rast prodaje in dvig delnic največjih internetnih trgovcev. A kljub temu delnice Alibabe, Tencenta, JD in ostalih velikih IT podjetij ostajajo nižje kot v začetku leta, saj vlagatelje zapletena politična in ekonomska situacija na Kitajskem omejuje pri investicijah.

Sezona objave rezultatov se počasi končuje. Rezultati so presegli pričakovanja, napovedi za zadnje četrtletje ter prihodnje leto pa so precej negotove, a vseeno optimistične. Rezultati v Evropi so presenetili celo nekoliko bolj kot v ZDA in diskont evropskih v primerjavi z ameriškimi indeksi je po nekaterih kazalcih presegel 30 %, kar je največ v zgodovini. Tudi primerjava z nemškimi obveznicami kaže, da je razlika v realnem donosu (nominalno popravljen za inflacijo) s 5 odstotnimi točkami več kot še enkrat višja kot v ZDA (dobri 2 odstotni točki) in ena najvišjih v zgodovini. Vse to govori v prid evropskim delnicam, a zaenkrat globalni vlagatelji ostajajo pri nevtralni alokaciji in ohranjajo nadpovprečno izpostavljenost ameriškemu tehnološkemu sektorju. IT ostaja na splošno najprivlačnejša izbira med vlagatelji. Kombinacija nadpovprečne rasti ter velikih tržnih deležev je privlačnejša od strahu pred visokimi vrednotenji. Zanimivi so tudi komentarji posameznih podjetij. Težave s čipi se bodo po besedah Infineona nadaljevale celotno 2022, čeprav posamezne države pritiskajo na evropsko komisijo, da sprosti pravila nedovoljenih državnih pomoči in s tem omogoči državam, da financirajo razvoj podjetij, ki bi izdelovala polprevodnike. Ameriška podjetja bolj kot evropska skrbijo logistične težave. Evropska, bolj kot ameriška, pa visoke cene energije in elektrike. Skratka, dejavniki so zelo raznoliki in pri izbiri naložb je potrebno pogledati dinamiko vsake posamezne naložbe ter konkretne vplive, ki so v danem trenutku prisotni. Cene nafte so se stabilizirale na nivoju 80 dolarjev za sodček. To je pripeljalo do manjše korekcije v energetskem sektorju, a odlično poslovanje podjetij in dobri denarni tokovi, pričakovana rast dividend ter nakupi lastnih delnic zagotavljajo zanimivo investicijsko priložnost. Podobno situacijo imamo med bančnimi delnicami, kjer pa višja inflacija in s tem krepitev pričakovanj, da bodo centralne banke prisiljene v dvig obrestnih mer krepita špekulativno privlačnost bančnih delnic. Že omenjena »otoplitev« odnosov med ZDA in Kitajsko pozitivno vpliva tudi na proizvajalce luksuznih dobrin, ki so vsi po vrsti na svojih zgodovinskih rekordih, na nasprotni strani pa najdemo predvsem zdravstvo in široko potrošnjo, kjer različni dejavniki obe panogi še naprej potiskajo v območje manjše privlačnosti.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gibanje trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so nezanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Kako doseči najboljše donose

 

 

Cilj je doseči najboljše donose z investiranjem v različne regije, panoge in finančne instrumente, ki na isti dogodek na trgih ne reagirajo na enak način. Čeprav ne more izničiti možnosti izgube, jo lahko pomembno zmanjša. Skladi so s svojim portfeljem avtomatska razpršitev naložb.

Veliko posameznikov namreč meni, da če sredstva razdelijo na več različnih skladov znotraj istega sektorja ali geografske regije ali naložbenega razreda, so s tem dosegli primerno razpršenost. Pomembno je, da v portfelj vključite naložbe, ki so med seboj nekorelirane ali pa je ta medsebojna korelacija majhna. V nasprotnem primeru vas še tako razpršen portfelj ne bo obvaroval pred negativnimi dejavniki.

V primeru, da bo šlo npr. na delniškem trgu kaj narobe, to še ne pomeni, da bodo temu sledili tudi drugi trgi. Z ustrezno sestavo portfelja lahko sredstva razpršite in s tem preložite tveganje na več različnih segmentov. Ko razmišljate o razpršitvi naložb, je treba upoštevati kar nekaj kriterijev, in sicer: (1) naložbe naj bodo geografsko razpršene, (2) pomembno je, da imajo različno stopnjo nihajnosti, seveda še vedno sprejemljivo za vlagatelja, (3) njihova korelacija naj bo čim manjša ali celo negativna. Kljub temu se moramo zavedati, da na vse dejavnike, ki vplivajo na donos vrednostnih papirjev, žal ne moremo vplivati.

Preden se lotite prilagajanja portfelja, se vprašajte, kakšen vlagatelj ste ter določite svoje kratkoročne in dolgoročne cilje. Na podlagi tega sestavite strukturo, ki bo vključevala čim več zgoraj naštetih predlogov. Iluzorno je pričakovati, da bo povprečen vlagatelj lahko vsakič ujel najvišje in najnižje vrednosti.

V splošnem na donos vsakega vrednostnega papirja vplivata dva dejavnika. Prvi izhaja iz ekonomskega okolja in situacije, v kateri se gospodarstvo nahaja. Med te dejavnike štejemo inflacijo, obrestne mere, menjalne tečaje, ceno nafte, gospodarski cikel in podobno. Nobenega izmed teh makroekonomskih dejavnikov ni mogoče napovedati z gotovostjo, vendar vsi tako ali drugače vplivajo na donos posamezne delnice. Temu tveganju je izpostavljeno celotno gospodarstvo in imenujemo ga sistematično tveganje ali tudi tržno tveganje. Ne glede na diverzifikacijo portfelja se le-temu ni moč izogniti.

Drugi dejavnik, ki vpliva na uspešnost podjetja, imenujemo nesistematično tveganje. Med te dejavnike štejemo raziskave in razvoj podjetja, stil vodenja in filozofija podjetja, zadolženost ipd. Za to vrsto tveganja je značilno, da ga je možno z diverzifikacijo izničiti. Z razpršitvijo na naš portfelj namreč vplivajo skupni dejavniki in seštevek specifičnih vplivov posameznih delnic, ki pa so različni. Statistično gledano so ti vplivi neodvisni med seboj in nekatere delnice na portfelj delujejo negativno spet druge pa pozitivno. Rezultat je portfelj, ki je kot celota manj tvegan od posamezne delnice.

 

 

Na Delovih podjetniških zvezdah o tranziciji, ki nas bo pripeljala do podnebne nevtralnosti

 

 

Medijska hiša Delo je v okviru projekta Delove podjetniške zvezde, ki je letos potekal pod naslovom »S trajnostnimi poslovnimi strategijami do konkurenčne prednosti«, podelila že peti prestižni kipec in sicer družbi XLAB. Zmagovalca je izmed desetih nominiranih podjetij izbrala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo in predsednik nadzornega sveta Kolektorja, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar, Aleksander Temeljotov, direktor podjetja Metronik, ki je bil Delova podjetniška zvezda 2020, in predstavniki uredništva.

Luka Flere o finančnem sektorju s pomembno vlogo trajnosti

Pred večerno razglasitvijo je potekalo seminarsko vozlišče, kjer je gledalce nagovoril tudi Luka Flere, član uprave Generali Investments, in sicer o pomembni vlogi, ki jo ima finančni sektor pri trajnosti.

 

Vse posameznike v vlogi potrošnikov, investitorjev, podjetnikov, menedžerjev, pa tudi odločevalce, je pozval, »da začnemo sodelovati, ukrepati skupaj, da preidemo od besed o trajnostni rasti k dejanjem«.
V skupini Generali, ki je ena večjih globalnih zavarovalnih skupin, so primer, kako lahko podjetje začne s poslovanjem vplivati na vidik trajnosti, in sicer prek naložbenih odločitev, odnosov z zaposlenimi in strankami. Poudaril je, da moramo trajnostna načela vključiti v naložbeni proces ter da je cilj trajnostnega investiranja (tako imenovani ESG) ustvarjati dolgoročno konkurenčne donose in hkrati vplivati na družbo (S), okolje (E) in korporativna merila prek upravljavskega vidika (G). Pri tem pa morajo sodelovati vsi deležniki – država, podjetja finančne institucije in posamezniki – kajti presek vseh teh skupin interesov pomeni kakovost življenja na tem planetu. Dodal da mora država to področje urediti sistemsko z ustreznimi spodbudami in zakoni, podjetja pa bodo pravila nato morala implementirati v poslovanje in spremeniti poslovne procese.
ESG standarde bodo podjetja morala integrirati v poslovanje in tudi razkrivati kazalnike. Na tem področju imajo podjetja še ogromno možnosti za izboljšave – pri izračunavanju kazalnikov in pri transparentnem objavljanju. Poudaril je, da vse več raziskav kaže na povezavo med uspešnostjo podjetja in ESG. Da morajo finančne institucije skrbeti za alokacijo kapitala. V prihodnje vlagatelji lahko pričakujejo, da bodo na finančnih produktih, tako kot na izdelkih v trgovini, oznake, iz katerih bo mogoče razbrati, ali in kateri trajnostni vidik z njimi zasleduje finančna družba.

Zelene in temno zelene nalepke

Pojasnil je, da bomo imeli klasične produkte, kot jih poznamo danes, produkte s svetlo zeleno nalepko, pri katerih bo glavni cilj donosnost ob upoštevanju tveganj, ob tem pa bodo promovirali trajnostne vidike in produkte s temno zeleno nalepko, ki bodo sestavljeni samo iz trajnostnih naložb, donosnost in zasledovanje trajnosti pa bosta enakovredna cilja. Potrošniki/vlagatelji bodo tisti, ki bodo vsak dan sprejemali odločitve.
Vrednost trajnostnih naložb se povečuje. Skladi, ki imajo v naložbeni politiki deklarirano, da spoštujejo načelo ESG, globalno upravljajo 4.000 milijard sredstev, od tega 3.400 milijard v EU. V zadnjem letu dni so se prilivi v te sklade v EU podvojili v primerjavi z letom pred tem.
Končal je, da je naloga družb za upravljanje, da v naložbeni proces integrirajo merila, s pomočjo katerih bodo lahko iz portfelja izločala podjetja, ki bi nosila največja tveganja, povezana s trajnostjo. Takšni primeri bi lahko bili na primer naftno podjetje, ki se mu zgodi razlitje nafte, korupcija v farmacevtskem podjetju, pranje denarja.

Bojan Črv, vodja kakovosti Kolektor Koling, je predstavil trajnostno gradbeništvo, na okrogli mizi o sistemskih izzivih trajnostnega razvoja pa sta poleg Luke Flereta in Bojana Črva sodelovala še Klod Kolaro, direktor podjetja Endava AGU, in mag. Nina Kelemen, koordinatorica razvoja trajnostnega poslovanja Skupine Triglav in upravljavka premoženja v Zavarovalnici Triglav.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da trajnost zahteva vpetost vsakega posameznika, ki mora narediti vsak dan sprejemati odgovorne odločitve, razmišljati, kako narediti korak naprej, pri tem pa primerno delovati do soljudi in okolja. Luka Flere je spomnil sodelovanje in na odgovornost družbe za upravljanje pri alokaciji denarja.

 

 

Podrobneje o dogodku lahko preberete na tej povezavi.

 

Mesečno poročilo za september 2021

 

Mesečno poročilo za september 2021

 

Naložbeni komentar – september 2021

Globalni delniški trgi so v septembru beležili negativno rast. Vzroki so bile težave kitajskega nepremičninskega podjetja Evergrande, objave visoke inflacije, povišane zahtevane donosnosti državnih obveznic, napovedi zmanjševanja odkupa državnih obveznic v ZDA (t.i. »tapering«) in s tem napovedani dvig obrestnih mer v začetku leta 2022.

Globalni indeks je septembra zabeležil 2,3 % padec. Z več kot 3,0 % padcem so bili v ospredju kapitalski trgi Evrope, medtem ko so ZDA beležile nekoliko manjši padec, 2,8 %. Glavna novica iz evrskega območja so bili izidi nemških parlamentarnih volitev. Tesna zmaga v prid SPD pred CDU/CSU pomeni, da bo lahko trajalo nekaj časa, da bo oblikovana nova vlada. Ta bo lahko oblikovana kot velika koalicija (SPD in CDU/CSU) ali koalicija »semaforja« (SPD, FPD in Zeleni). S temi volitvami se je končala kar 16-letna era Angele Merkel. Sektorsko je bil najuspešnejši sektor energije s skoraj 11 % rastjo, med najslabšimi pa sektor materialov s 6 % padcem.

Na trgih v razvoju je padec znašal 2,1 %. Kitajsko nepremičninsko podjetje Evergrande se sooča z velikimi likvidnostnimi težavami in poplačilom zapadlih kuponov / obresti izdanih obveznic. Dolg podjetja naj bi znašal okoli 300 milijard dolarjev. Kitajska centralna banka je sprostila dodatna likvidna sredstev za omilitev krča v nepremičninskem sektorju. Obenem kitajske oblasti nadaljujejo z močnim omejevanjem tehnoloških podjetij in uvajanjem novih pravil, ki bodo omejili pravico monetizacije osebnih podatkov in monopolno obnašanje nekaterih IT podjetij.

Regionalni trgi so septembra nadaljevali z rastjo, saj so rezultati poslovanja zelo dobri, dividendni donosi pa še naprej visoki. Denar se počasi preliva iz bančnih vlog tudi na delniški trg in posledično lahko v prihajajočih tednih pričakujemo povečano zanimanje za delnice iz regije.

Na surovinskih trgih smo beležili rast cen nafte in plina, kar še povečuje inflacijske pritiske. Okrevanje gospodarstev po pandemiji le še krepi povpraševanje po različnih surovinah, kar pa že povzroča ozka grla v različnih proizvodnih panogah. Podjetja zmanjšujejo proizvodnje ali jih celo zaustavljajo. Zaradi pomanjkanja polprevodnikov v avtomobilski industriji, sta Opel in VW najavila, da bosta za nekaj časa ustavila proizvodnjo.

 

Tudi obvezniški trgi so septembra beležili padec vrednosti. Podatki o vse višji inflaciji v ZDA in Evropi, v Nemčiji, so beležili 4,1 % inflacijo, kar je najvišje v zadnjih 30-letih in povzročili dvig zahtevanih donosnosti obveznic. Ameriška centralna banka je napovedala predvideno zmanjševanje odkupa državnih obveznic (kar bi se lahko zgodilo že novembra), ki trenutno znaša 120 milijard dolarjev na mesec. Program odkupa naj bi se po napovedih končal v sredini prihodnjega leta. Tudi Evropska centralna banka je napovedala zmanjševanje odkupov obveznic, a ne tudi končanja programa odkupov kot v ZDA. Ameriška 10-letna državna obveznica je tako pri 1,49 % zahtevani donosnosti, podobna nemška pa na nivoju -0,20 %.

 

 

Kaj morate vedeti o Kitajski preden jo vključite v svoj portfelj?

Kitajska se je s svojimi mestom Wuhanom, kjer je decembra 2019 izbruhnil novi koronavirus, znašla na globalni tapeti. Kitajska oblast je s svojimi rigoroznimi ukrepi, centralnim vodenjem in politiko ničelne tolerance prispevala, da je bilo okrevanje na Kitajskem izredno hitro in so bili posledično kitajski kapitalski trgi v letu 2020 s svojo 50-odstotno rastjo eni najdonosnejših. Hkrati pa so rigorozni ukrepi protimonopolne politike iste vlade v letu 2021 povzročili, da je kitajski kapitalski trg zabeležil več kot 20-odstotni padec.

Ti trgi, ki jih v Generali Investments združujemo v skladu Generali Indija – Kitajska, sodijo med trge v razvoju, za katere se moramo zavedati, da zaradi večje volatilnosti in visokega političnega tveganja predstavljajo večje tveganje, a hkrati smo za sprejeto tveganje lahko na drugi strani nagrajeni z višjo stopnjo rasti. Sašo Šmigič, direktor naložbenega sektorja in dolgoletni upravitelj sklada Generali Indija – Kitajska pravi: »Kitajski kapitalski trg lahko, če ga primerjamo z ameriškim, ki beleži več kot 100-letno zgodovino, označimo zaradi njegove mlajše zgodovine in volatilnosti za »najstniški trg«. Kot pove že sam pojem hitro razvijajoči se trg, je ta trg bolj volatilen, bolj živahen, več se dogaja, več premikov vidimo, tako navzdol, kot navzgor.« A kot nas zgodovina uči, vsaki korekciji sledi odboj, ali kratkotrajen, ali dolgotrajen, odvisno od tega kakšna situacija je bila v ozadju.

 

Na koncu, ne pozabimo, svoj portfelj naložb morate vedno razpršiti na tak način, da vas morebitna izguba pri eni vrsti naložb ne bo ogrozila. Zaradi dejstva, da so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev, je tveganje vaše celotne naložbe manjše in so zaradi tega vzajemni skladi primeren produkt za varčevanje oz. plemenitenje prihrankov za široko množico ljudi.

 

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kaj morate vedeti o Kitajski preden jo vključite v svoj portfelj.

 

 

Celotni posnetek finančnega webinarja o Kitajski z naslovom Amazon vs. Alibaba – priložnosti in tveganja se nahaja na tej podstrani.

Mesečno poročilo za avgust 2021

 

Mesečno poročilo za avgust 2021

 

Naložbeni komentar – avgust 2021

Globalni delniški trgi so tudi avgusta nadaljevali z rastjo, čeprav se pandemija nadaljuje in grozi z jesenskimi omejitvami javnega življenja. Srečanje centralnih bankirjev v Jackson Holu v ZDA ni prineslo pretresov, spreminja pa geopolitično podobo sveta neurejen umik ZDA iz Afganistana.

Globalni indeks je avgusta zabeležil 2,8 % rast. Izstopale so ZDA z 3,1 % rastjo, medtem ko je Evropa nekoliko zaostala s 1,7 % rastjo. Rezultati poslovanja podjetij za 2. četrtletje so bili odlični, a previdne napovedi za nepredvidljivo jesen so v prvem delu avgusta ohladile vlagatelje. Komunikacija po sestanku centralnih bank, kjer je FED sporočil da dviga obrestnih mer še ne bo prav kmalu, je okrepila zanimanje za tehnološka podjetja in delnice na splošno. Evropa je kljub odličnim rezultatom zadnje tedne nekoliko zadržana, saj nemške volitve prinašajo negotovost o bodoči sestavi koalicije in s tem o glavnih usmeritvah za ekonomijo. Neznanko predstavljajo »Zeleni«, ki lahko temeljito spremenijo dinamiko v gospodarstvu. V panožnem pogledu so avgusta zopet izstopale tehnološke delnice, glavne uteži tako v panogi IT kot tudi v komunikaciji ter panogi oskrbe in financ. Finance še naprej privlačijo vlagatelje, ker so vrednotenja nizka, poslovanje v 2. četrtletju je bilo odlično, izplačila dividend se sproščajo. Oskrba pa pridobiva zaradi rasti cen elektrike in plina na borzah, pa tudi zaradi rasti cen kuponov CO2 na evropskih borzah. Zaostala sta sektorja materialov in energije, ki sta edina zabeležila rahel padec v avgustu. Delno lahko razloge iščemo v konsolidaciji po močni rasti in izplačilih dividend v preteklem obdobju, so pa tudi kitajske oblasti aktivno nastopile v boju z močno in včasih špekulativno rastjo cen surovin.

Na trgih v razvoju je rast znašala 2,5 %, a ta številka zamegli velike razlike med posameznimi trgi. Kitajske oblasti so nadaljevale z močnim omejevanjem tehnoloških podjetij in uvajanjem novih pravil, ki bodo omejili pravico monetizacije osebnih podatkov in monopolno obnašanje nekaterih IT podjetij. Na drugi strani vse to »vmešavanje« plaši vlagatelje, ki so postali zadržani in čakajo, da se pravila ustalijo in poslovni modeli skristalizirajo. Ta negotovost je prinesla skoraj 3,7 % upad kitajskih delnic, medtem, ko so indijske, ruske in brazilske delnice zrastle od 5,6 % do 8,1 %. Vlagatelji so selili sredstva iz kitajskih delnic v ostale trge v razvoju, kar je prineslo močno rast ostalih trgov v primerjavi s kitajskim. Ker se bo očitno spreminjanje pravil na Kitajskem nadaljevalo, lahko pričakujemo, da se bo pritisk na kitajske delnice nadaljeval. Tudi slabo koordiniran umik ZDA iz Afganistana ter krepitev Kitajske tako v regiji kot tudi globalno kaže, da se bodo napetosti med obema svetovnima silama nadaljevale in ZDA z večjo ekonomsko močjo bodo še naprej poizkušale omejevati kitajska tehnološka podjetja, ki se sedaj borijo na dveh frontah. Položaj vlagatelji vidijo kot tvegan, kar jih drži pasivne.

Regionalni trgi so avgusta nadaljevali z rastjo, saj so rezultati poslovanja zelo dobri, dividendni donosi pa še naprej visoki. Denar se počasi preliva iz bančnih vlog tudi na delniški trg in posledično lahko v prihajajočih tednih pričakujemo povečano zanimanje za delnice iz regije.

Surovinski trgi so se avgusta še nekoliko znižali, a povpraševanje po surovinah in materialih, tudi zaradi inflacije, ki je višja od pričakovanj, ostaja močno, tako da močna korekcija ni pričakovana. Nasprotno, ukrepi držav za okrevanje po pandemiji in razni stimulativni ukrepi ter prehod na zeleno bodo povpraševanje po materialih v prihodnjih mesecih in letih okrepili.

 

 

Obvezniški trgi so avgusta relativno stagnirali oziroma malenkost izgubili, saj so se pričakovanja glede dviga obrestnih mer in zmanjšanja likvidnosti spreminjala iz dneva v dan, a hitrega dviga obrestnih mer po zadnji komunikaciji FED-a ni pričakovati. Ameriška 10- letna državna obveznica ostaja v relativno ozkem pasu okoli 1,27 % donosa, podobna nemška pa na nivoju -0,44 %. Popravljeni za inflacijo so vsi ti donosi močno negativni in spodbujajo vlagatelje, da selijo sredstva v nepremičnine in delnice. Tudi dolar v primerjavi z evrom ostaja v relativno ozkem pasu okoli 1,18 dolarja za evro.

 

 

Obvestilo o prekinitvi poslovnega razmerja z vlagatelji brez stanja zaradi zahtev predpisov

 

Generali Investments d.o.o. z dnem 25. 6. 2021 prekinja poslovno razmerje z naslednjimi vlagatelji:

Vlagatelji – pravne osebe javnega prava (občine), ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

• Vlagatelj na dan 25. 6. 2021 nima sredstev v Generali Krovnem skladu

• Vlagatelj je zadnjo transakcijo v podskladih Generali Krovnega sklada opravil do vključno 31. 12. 2020

• Družba za upravljanje ocenjuje, da nima vseh potrebnih podatkov.

 

Generali Investments d.o.o.
Uprava

Mesečno poročilo za maj 2021

 

Mesečno poročilo za maj 2021

 

Naložbeni komentar – maj 2021

Globalni delniški trgi so v mesecu maju doživeli manjšo korekcijo, vseeno pa se je trgovanje konec meseca zaključilo pri rekordnih vrednostih. Nekoliko bolj pod pritiskom so bila hitrorastoča podjetja, kjer vrednost sloni na daljši prihodnosti, kot pri nekaterih drugih. Vseeno pa so tudi omenjena podjetja proti koncu meseca že začela pridobivati na vrednosti.

Še naprej se je izboljševala epidemiološka slika. Cepljenje se odvija praktično po vsem svetu in v naslednjih mesecih lahko pričakujemo dovolj cepiva za večino zahodnega sveta. Prav tako se začenja cepiti tudi mlajše, cepivo Pfizer-BioNTech se lahko uporablja tudi za otroke stare od 12 do 15 let. Posledično se izboljšujejo tudi makroekonomski podatki, saj se vedno več dejavnosti odpira in kroženje denarja se ponovno povečuje. To sicer povečuje inflacijo, kajti povpraševanje trenutno presega ponudbo na kar veliko področjih. Delno zato, ker se ni pričakovalo tako močnega okrevanja.
V mesecu maju se je zaključila sezona objav rezultatov za prvo četrtletje, ki je bila na globalni ravni zelo dobra. Pozitivno je presenetila predvsem Evropa, kjer so podjetja objavila zelo dobre rezultate, ki so nekoliko presenetili analitike. Posledično so pridobile tudi cene delnic v Evropi, ki je od začetka leta eden izmed močnejših kapitalskih trgov na svetu.

Vsi ti dobri podatki še naprej pritiskajo na cene surovin. Cena ameriške nafte se po dolgem času ponovno premika proti 70 dolarjev za sodček. Baker je v maju ponovno dosegel novo rekordno vrednost. Nekoliko so se umirile cene soje, koruze in ječmena, vseeno pa so ti nivoji okoli 70 odstotkov višji kot so bili leto dni nazaj. Centralne banke sicer pričakujejo, da se bo inflacija, ki je trenutno v ZDA okoli 4 odstotke na letni ravni, po tem inflacijskem šoku umirila nazaj na 2 odstotka. To nekako kaže tudi njihov obvezniški trg. Vseeno pa je med vlagatelji prisotna negotovost ali lahko višja inflacija vztraja z nami več časa ter zapademo v nekakšno inflacijsko spiralo. Trenutno se vseeno zdi, da kaj bolj dramatičnega ne gre pričakovati. Poleg tega imajo centralne banke v obrestni meri zelo dobro orožje, ki ga lahko uporabijo pri hitreje naraščajočih cenah. Tako se zdi, da bo trenutni manjši inflacijski šok nekako vztrajal nekaj mesecev, nato pa se bodo razmere umirile.

Omenimo lahko še zelo dobre podatke iz nepremičninskega trga v ZDA, tam je naprodaj namreč samo odstotek do dva vseh hiš, kar pa je najmanj od kar beležijo te podatke. Za primerjavo, v krizi 2008/09 je bilo praznih dobrih 15 odstotkov vseh hiš v ZDA.

 

 

Na strani monetarne politike ni bilo nobenih presenečenj s strani centralnih bank. ECB je ohranila obrestno mero nespremenjeno in potrdila nadaljevanje odkupov vrednostnih papirjev po programih PEPP in APP. Glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v programih PEPP se bodo ponovno investirale vsaj do konca leta 2023, medtem ko po programu APP za daljše časovno obdobje. Tudi s strani ameriške centralne banke Fed prihaja potrditev, da monetarna politika ostaja nespremenjena.

Evro se je v maju krepil proti ameriškemu dolarju, kljub temu, da ZDA okrevajo in odpirajo gospodarstvo hitreje kot Evropa. Okrepil se je za slaba dva odstotka.