Politika kroji usodo kapitalskih trgov

 

Nepričakovan poraz Macronove stranke na evropskih volitvah je prinesel pretres tudi v notranji politiki in predčasne volitve. Zmaga leve sredine je prinesla negotovost na delniške trge in visoke padce francoskih delnic. Francoski borzni indeks CAC je v minusu že od začetka leta. Prvo soočenje za predsedniške volitve v ZDA je prav tako povzročilo pretrese na ameriškem delniškem trgu. Po soočenju je verjetnost izvolitve Trumpa narasla na 70 odstotkov, kar je negativno vplivalo na cene delnic. Najbolj so padle cene delnic največjih ameriških podjetij, kot so Google, Nvidia, Amazon in Apple. Nasprotno pa so cene delnic manjših ameriških podjetij, ki so del indeksa Russell 2000, zrasle. Sedem največjih ameriških podjetij (MAG 7) je v približno desetih dneh skupaj izgubilo okoli 1,8 bilijona ameriških dolarjev.

Na dogajanje na borzi trenutno vplivajo tudi rezultati podjetij za drugo četrtletje, ki prinašajo večje pretrese. Google je sicer objavil 13-odstotno rast prihodkov na letni ravni in 31-odstotno rast dobička, vendar so napovedali višje investicije, predvsem na področju umetne inteligence, kar je nekoliko prestrašilo vlagatelje. Podjetje CrowdStrike je doživelo veliko izgubo tržne kapitalizacije po napaki v posodobitvi programov, zaradi česar se je vrednost podjetja znižala za več kot 30 milijard dolarjev.

Avtomobilska industrija je prav tako pod pritiskom. Višje cene avtomobilov so povzročile zmanjšanje povpraševanja, zaradi česar se zaloge pri prodajalcih kopičijo. Evropski proizvajalec STMicroelectronics je že drugi kvartal zapored znižal pričakovanja glede prodaje in dobička za leto 2024, kar je povzročilo 10-odstotni padec cene delnice.

Vidimo, da so pričakovanja glede rezultatov za določena podjetja previsoka, saj cena njihovih delnic po objavi upade. Splošno gledano, lahko sezona dobičkov v naslednjih tednih prinese več razočaranj kot prejšnje četrtletje, ko so bila pričakovanja nižja. Po normalizaciji bo jasno, kje podjetja še vidijo priložnosti za rast in kje je negotovost višja. Že zdaj lahko opazimo, da nekatera podjetja pričakujejo nižjo rast v prihodnosti in da so razmere za poslovanje bolj zahtevne, saj potrošnikom po svetu zmanjkuje denarja, za določene segmente pa se spreminjajo tudi navade. Zdi se, da bo tudi preostanek poletja na globalnih kapitalskih trgih nekoliko bolj negotov. Izrednega pomena bo tudi, ali se nova kandidatka demokratov Kamala Harris lahko postavi po robu Trumpu. To bodo kmalu pokazale prve ankete. Prav tako bo zanimivo spremljati, kakšna bo njena retorika ter kako bo to vplivalo na delniške trge. Hitro se namreč lahko zgodi, da se določene panoge znajdejo pod določenimi pritiski zaradi napovedanih reform in ukrepov.

 

 

 

Krka je pregrela Ljubljansko borzo

 

Vročinski val, ki je zadnje dni zajel Slovenijo, je vročico prinesel tudi vlagateljem na Ljubljanski borzi. Globalno gledano (upoštevajoč lokalno valuto) je do konca prejšnjega tedna index SBITOP trenutno tretji najbolj donosen na svetu!

Pred njim sta letos po donosnosti samo argentinski in turški borzni indeks, merjeno v evrih, pa je SBITOP na petem mestu. Večino zaslug za to rast lahko pripišemo delnicam Krke, ki so letos vlagateljem prinesle že 36-odstotni donos.

Nad rekordom izpred krize

Cena, ki se je dotaknila psihološke meje 150 eur, je tako močno presegla rekord iz norega leta 2007, ko je cena Krke poskočila na 129 eur in kasneje po poku borznega balona na balkanskih borzah zdrsnila vse do 45 eur.

Tokrat takšnega padca seveda ne bo, saj so makroekonomski podatki razmeroma dobri, takrat gnil finančno-bančni sistem, ki je v letu 2007 povzročil veliko finančno in ekonomsko krizo, pa je danes veliko bolj zdrav.

In, kaj je povzročilo takšno rast delnic Krke ? Farmacevtska družba razmeroma dobro posluje že od nekdaj, pa vendar take rasti v tako kratkem času ne pomnimo. Na hitro lahko za rast tečaja naštejemo tri glavne razloge. Eksplicitna rast tečaja se je iz ravni okoli 125 evrov začela konec maja in kaj hitro je cena – v slabem mesecu dni – zrasla za približno 15 odstotkov.

Da se je prek tujega člana Ljubljanske borze, angleško-češke borzne družbe Wood & Co., pojavil večji kupec, ki dnevno kotira večje količine delnic Krke, se je med borznimi posredniki šušljalo že kmalu po začetku rasti tečaja.

Novi delničar iz tujine

Ko je bilo spremembe mogoče videti tudi v delniški knjigi Krke, so se govorice izkazale za resnične. Med 50 največjimi delničarji Krke se je pojavil fiduciarni račun luksemburške izpostave ameriške banke J.P. Morgan. Kdo je končni lastnik, skrit za tem računom, je nemogoče ugibati, verjetno pa gre za enega izmed ameriških investicijskih skladov z naložbeno politiko robnih trgov oziroma frontier markets.

Drugi vzrok bi lahko bil ta, da je na skupščini delničarjev, ta je bila sredi julija, predsednik uprave Krke  Jože Colarič v svojem letnem nagovoru dodatno razveselil delničarje. Krka ob polletju posluje zelo dobro. Skupina Krka je namreč v prvem polletju leta 2024 ustvarila prihodke od prodaje v višini 985,4 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, in 221,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 30 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Velik del rasti čistega dobička sicer izvira iz pozitivnih tečajnih razlik, vendar pa to dejstvo kupcev delnic, ki so se odločili za nakup na podlagi ocene poslovanja prvega polletja, očitno ni preveč vznemirilo.

Zadnji vzrok za rast tečaja delnice do 150 eur pa gre seveda iskati v potrjeni dividendi v višini 7,5 evra. To je, kot že tolikokrat napisano, v primerjavi z obrestno mero za bančne depozite odlična donosnost. Z zanimanjem bomo torej spremljali, kako se bodo kupci delnic Krke obnašali po 23. juliju, ko delnica ne bo več prinašala pravice do dividende.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Poletje je na vrhuncu in počitnice tečejo s polno paro povsod na severni polobli, a dogajanje na finančnih trgih ni nič kaj dopustniško. Indeks volatilnosti VIX je bil pretekli teden najvišje po aprilu in teden so zaznamovale velike razlike med donosi in gibanji na posameznih delih trga.  

 

Ameriški S&P 500 pretekli ponedeljek do novih rekordnih vrednosti

Ameriški S&P 500 se je prejšnji ponedeljek dotaknil novih rekordnih vrednosti, a sledila je velika rotacija iz tehnoloških velikanov v t.i. vrednostne delnice in nekatere druge segmente trga, ki so v preteklih mesecih močno zaostajali v rasti. Izjemna rast majhnega števila največjih delnic v zadnjem obdobju je privedla do tega, da največjih 10, v veliki meri tehnoloških delnic v ZDA, predstavlja več kot tretjino tržne kapitalizacije indeksa elitnih 500 ameriških delnic. Vsak zdrs velikanov kot so Nvidia, Apple in Microsoft ima zato velik vpliv na indekse. S&P 500 je tako pretekli teden izgubil 2 %, tehnološki Nasdaq celo 4 %, istočasno pa so bili v zeleno odeti nekateri drugi indeksi kot je industrijski Dow Jones in indeks delnic z manjšo tržno kapitalizacijo Russell 2000. Slednji je v zadnjih dveh tednih pridobil skoraj 8 %, kar je predvsem posledica preusmeritve v segmente, za katere se meni, da bodo imeli največ koristi od nižanja obrestnih mer. Kljub nedavnim premikom vrednotenja kažejo na to, da imajo vrednostne in delnice z manjšo tržno kapitalizacijo še precej prostora za rast in s tem zmanjšanja zaostanka za hitro rastočimi (growth) delnicami. V zadnjih tednih se je lepo pokazal pomen diverzifikacije naložbenih portfeljev in discipliniranosti vlagateljev pri razpršitvi portfeljev.

Špekulacije o izidu predsedniških volitev

Svoje k zasukom preferenc vlagateljev na ameriških borzah prispevajo tudi špekulacije o izidu predsedniških volitev. Po poraznem Bidnovem nastopu na predsedniški debati in poskusu atentata na Donalda Trumpa, so vlagatelji povečali stave na delnice, ki naj bi prosperirale ob zmagi republikancev. Napovedi povečanja javnih infrastrukturnih izdatkov pozitivno vplivajo na delnice gradbenih in nekaterih industrijskih podjetij, ohlapnejše regulacije in nižanje davkov naj bili voda na mlin finančne industrije in naftnih podjetij. Na drugi strani so izgubljale delnice segmenta zelene energije in povezane z marihuano. Omenjenima področjema je namreč Trumpova administracija manj naklonjena kot demokrati. Umik Bidena zaenkrat ni bistveno vplival na razmerja in napovedi, saj Trump ostaja favorit, a do volitev je še 100 dni in spremeni se lahko marsikaj.

Vrhunec sezone objav četrtletnih rezultatov

Ta teden bo vrhunec sezone objav četrtletnih rezultatov, ki se je sicer začela vzpodbudno. A rezultati težko kategornikov kot so Alphabet, Tesla, Apple, Microsoft, Amazon in Meta, bi lahko v naslednjih dneh nakazali, ali so bili nedavni premiki razmerij na borzah samo lepotni popravki, ali pa morda napoved bolj znatnih preobratov v trendih.

ECB pretekli teden nivo ključnih obrestnih mer ohranila nespremenjen

Nekoliko v senci pestrega dogajanje čez lužo so pri evropski centralni banki pretekli teden nivo ključnih obrestnih mer ohranili nespremenjen pri 3,75 %. Evrska inflacija, ki je vrh pri 10,6 % dosegla jeseni 2022, se je v zadnjih mesecih približala ciljnima 2 %. Vendar pa je rast plač še zmeraj visoka, toge razmere na trgu dela namreč zaposlenim omogočajo, da postopoma nadoknadijo izgubo rasti realnega dohodka v obdobju visoke inflacije. To napaja inflacijo na področju storitev, ki ostaja trdovratna in centralne bankirje ohranja na preži.

Kitajska centralna banka nepričakovano nekoliko znižala referenčne obrestne mere

Nekaj dni po planarnem zasedanju kitajske komunistične partije je kitajska centralna banka, z željo po obuditvi gospodarske aktivnosti, nepričakovano nekoliko znižala referenčne obrestne mere. A kitajska centralna banka ostaja osredotočena na ohranjanje vrednosti juana, zato konkretnejšega rahljanje denarne politike vsaj do začetka cikla zniževanja obrestnih mer v ZDA ni pričakovati. Tudi sicer zasedanje kitajskih oblasti ni pustilo posebnega vtisa na vlagatelje. Cene nepremičnin so se junija znova znižale, kar kaže na to, da maja sprejeti ukrepi za obuditev trga nepremičnin niso dosegli želenega učinka. Zaupanje potrošnikov ostaja nizko, gospodarstvo pa se bori s šibko deflacijo tako da delniški trgi niso videli nobene luči na koncu tunela. Svetla azijska zvezda ostaja Indija, ki je vse večji magnet za vlagatelje, saj zdrava ekonomska rast ponuja dobre donose za podjetja, obenem pa pravno okolje in svobodna gospodarska pobuda ostajata ključna razlika v primerjavi s Kitajsko.

NASVET ZA VLAGATELJE

Obrestne mere in ekonomska aktivnost sta ključna dejavnika na kapitalskih trgih. Obe področji sta trenutno vlagateljem naklonjeni. Obrestne mere so dosegle vrh, vprašanje je samo kako hitro jih bodo centralne banke uspele spustiti. Tako v Evropi in ZDA se letos pričakuje vsaj en rez v višini 0,25 %, obenem pa obstaja precejšnja verjetnost še za enega dodatnega. To veča privlačnost tako delniških kot tudi obvezniških trgov. Dolgoročne obveznice so zaradi tega privlačnejše in zato tveganju manj naklonjenim vlagateljem priporočamo sklad Generali Bond. Po pričakovanjih sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Ekonomska aktivnost ostaja relativno močna, čeprav se je v zadnjih mesecih nekoliko umirila. Trg dela je še naprej tisti gradnik, ki ohranja zaupanje potrošnikov in s tem trošenje na nivojih, ki omogočajo rast BDP. Tudi v Evropi se kljub političnim pretresom ekonomska situacija popravlja, a ameriška tehnološka podjetja še naprej ostajajo gonilna sila delniških trgov. Vrednotenja slednjih so nadpovprečna in kar narekuje več previdnosti in ključni bodo rezultati poslovanja, ki prihajajo. Vseeno se v okolju prihajajočih ameriških volitev zdijo relativno varna naložba, zaščitena pred dnevnimi političnimi pritiski, ki se pojavljajo v nekaterih drugih panogah kot so zdravstvo, energija ali oskrba. Za naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost. Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja, seveda s svetlo izjemo Indije. Indijsko gospodarstvo po volitvah dela z visokimi obrati, vsi ekonomski kazalci nakazujejo močno rast gospodarstva. Nasprotje je Kitajska, kjer zadnje partijsko plenarno zasedanje ni prineslo novih ukrepov za rešitev nakopičenih gospodarskih težav. Zato znižujemo priporočilo za Kitajsko. Generali Indija – Kitajska zato ostaja špekulativna naložba z možnostjo večjega premika, a slednji se oddaljuje v prihodnost. Zdi se, da bo za vlagatelje, ki so naklonjeni povečanemu tveganju potrebna močna potrpežljivost.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Ugodni podatki junijske inflacije v ZDA so borzam dali nov pospešek. Ob višji možnosti za nižanje obresti na prihajajočih zasedanjih, so vlagatelji povečali izpostavljenost nekaterim, predvsem bolj tveganim segmentom trga, ki so bili v dosedanjem delu leta v senci največjih tehnoloških delnic. Indeks ameriških delnic z manjšo tržno kapitalizacijo Russell 2000 je v preteklem tednu pridobil kar 6 % in tako vsaj nekoliko zmanjšal letošnji zaostanek za donosi velikih tehnoloških delnic.

 

V ZDA so banke pretekli teden začele sezono objav četrtletnih rezultatov

Junijska inflacija v ZDA je bila, merjeno s CPI, pri 3 %, na mesečni ravni pa so se cene celo malenkost znižale, saj je bila prvič po zaprtju ameriškega gospodarstva na začetku leta 2020 izmerjena deflacija v višini 0,1 %. K upočasnitvi junijske splošne inflacije so sicer precej pripomogle nižje cene naftnih derivatov, a tudi jedrna inflacija, ki je očiščena vpliva gibanj cen energentov in hrane je junija upadla na 3,3 %, kar je najmanj po juniju 2021. Po objavi svežih inflacijskih podatkov je na terminskih trgih septembrsko nižanje ključnih obrestnih mer v ZDA vračunano skoraj z gotovostjo, z veliko verjetnostjo nato še vsaj eno znižanje do konca letošnjega leta, čemur naj bi sledila serija znižanj v letu 2025. Glede na trenutne podatke gre za dokaj agresivna pričakovanja. Še zmeraj robustna gospodarska rast predstavnikom Fed omogoča, da ostanejo osredotočeni na dokončno umiritev inflacije, ki kljub spodbudnejšim številkam na nekaterih področjih ostaja trdovratna. V ZDA se je pretekli teden z bankami začela tudi sezona objav četrtletnih rezultatov. V drugem četrtletju naj bi se dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečali za skoraj 9 %. Pričakovanja so torej znova zelo visoka. Morda celo nekoliko previsoka in vsako razočaranje bo trg močno kaznoval.

Ne moremo mimo poskusa atentata na Donalda Trumpa, ki pa ob ponedeljkovem odprtju borz ni prinesel večjih pretresov. Trgi so se odzvali predvsem na še povečane možnosti za Trumpovo zmago na volitvah, ki bi bržkone pomenila manj fiskalne odgovornosti že tako visoko zadolženih ZDA, posledično so se nekoliko povišale zahtevane donosnosti na ameriške državne obveznice.

Evropske borze so večinoma pridobivale

Evropske borze so pod vtisom pozitivnih inflacijskih podatkov v ZDA večinoma pridobivale. Poleg tega je presenetljiv razplet francoskih volitev omilil strah pred fiskalno (ne)disciplino nove francoske vlade. Tudi program zmagovalnega levega zavezništva NFP sicer vsebuje ukrepe, ki bi pomenili dodatno breme na francoske javne finance. A sestava parlamenta bo bolj uravnotežena kot je kazalo pred volitvami, kar predstavlja manjše tveganje za radikalnejše spremembe, ki bi lahko skrhale zaupanje v vzdržnost francoskega dolga.

Delnice Krke dosegle novo rekordno vrednost

Med evropskimi borzami še naprej pozitivno izstopajo trgi iz regije Jugovzhodne Evrope, kamor spada tudi ljubljanska borza. Slovenski indeks SBI TOP je od začetka leta pridobil že več kot 30 %. Pretekli teden so pri Krki predstavili znova zelo dobre rezultate prvega polletja. Dobiček skupine Krka se je glede na enako obdobje lani povečal za 30 %, prihodki pa za 7 %. Vlagatelji so se razveselili novega zvišanja dividende, ki bo znašala 7,5 evra bruto na delnico. Delnice Krke so dosegle novo rekordno vrednost. Močno v zelenem je prvo polovico letošnjega leta sklenila tudi velika večina ostalih domačih borznih družb.

Okrevanje Kitajske ostaja neprepričljivo

Podatki za Kitajsko kažejo, da okrevanje ostaja neprepričljivo, domači potrošniki pa zadržani, kar se odraža na inflaciji, ki je bila junija pri 0,2 %. Na drugi strani je izvoz presegel napovedi, kar gre bržkone pripisati temu, da so proizvajalci pohiteli s pošiljkami na zahod, preden nastopijo v veljavo carine glavnih trgovinskih partneric. Obenem je objavljena rast BDP v drugem četrtletju negativno presenetila tudi največje pesimiste in zdi se, da se kitajske gospodarske težave še poglabljajo. Ta teden bo pod drobnogledom vlagateljev plenarno zasedanje centralnega komiteja komunistične partije, na katerem bo v središču določanje smernic kitajskega gospodarstva v naslednjih letih. Pričakovanja so nizka, a zadnje čase povsem upravičeno.

NASVET ZA VLAGATELJE

Obrestne mere in ekonomska aktivnost sta ključna dejavnika na kapitalskih trgih. Obe področji sta trenutno vlagateljem naklonjeni. Obrestne mere so dosegle vrh, vprašanje je samo, kako hitro jih bodo centralne banke uspele spustiti. Tako v Evropi in ZDA se letos pričakuje vsaj en rez v višini 0,25%, obenem pa obstaja precejšnja verjetnost še za enega dodatnega. To veča privlačnost tako delniških kot tudi obvezniških trgov. Dolgoročne obveznice so zaradi tega privlačnejše in zato tveganju manj naklonjenim vlagateljem priporočamo sklad Generali Bond. Ekonomska aktivnost ostaja relativno močna, čeprav se je v zadnjih mesecih nekoliko umirila. Trg dela je še naprej tisti gradnik, ki ohranja zaupanje potrošnikov in s tem trošenje na nivojih, ki omogočajo rast BDP. Tudi v Evropi se kljub političnim pretresom ekonomska situacija popravlja, a ameriška tehnološka podjetja ostajajo gonilna sila delniških trgov. Vrednotenja slednjih so nadpovprečna in kar narekuje nekoliko več previdnosti. Vseeno se v okolju prihajajočih ameriških volitev zdijo relativno varna naložba, zaščitena pred dnevnimi političnimi pritiski, ki se pojavljajo v nekaterih drugih panogah kot so zdravstvo ali oskrba. Za naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost. Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja, seveda s svetlo izjemo Indije. Indijsko gospodarstvo po volitvah dela z visokimi obrati, vsi ekonomski kazalci nakazujejo močno rast gospodarstva. Nasprotje je Kitajska, ki bo v prihajajočih dneh začela julijsko partijsko plenarno zasedanje, kjer javnost in vlagatelji zopet pričakujejo nove ukrepe za rešitev nakopičenih gospodarskih težav, a smer in aktivnost zadnjih mesecev kažejo na to, da previdnost pri pretiranih pričakovanjih ni odveč. Generali Indija – Kitajska zato ostaja špekulativna naložba z možnostjo večjega premika, a zdi se, da bo za vlagatelje, ki so naklonjeni povečanemu tveganju potrebna dodatna potrpežljivost. Za konzervativne vlagatelje rezi v obrestnih merah centralnih bank večajo privlačnost daljših obvezniških naložb, ki so zastopane predvsem v skladu Generali Bond.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Indeksi razvitih trgov so prvi julijski teden zabeležili pozitivne rezultate

Prvi julijski teden so indekse razvitih trgov zaznamovali pozitivni rezultati. Trgovalni teden je bil v ZDA skrajšan zaradi praznovanja dneva neodvisnosti, a kljub temu je z 2,2-odstotno donosnostjo izstopal ameriški tehnološki indeks NASDAQ. V Evropi je z 1,9-odstotno donosnostjo izstopal francoski delniški indeks, ki je na poti, da izniči izgube prejšnjega meseca, ki so bile posledica pretresa na političnem parketu. Rezultat volitev namreč nakazuje na t.i. obviseli parlament in težavno sestavljanje vlade. Status quo je po mnenju vlagateljev najboljši scenarij v trenutnem položaju, saj zagotavlja da spremembe ne bodo prevelike in prehitre.

Pozitiven sentiment v ZDA zaradi povečanja števila prostih delovnih mest

Pozitiven sentiment v ZDA je predvsem posledica povečanja števila prostih delovnih mest. Poleg tega je trg prav tako pozitivno presenetila višja stopnja brezposelnosti, ki nakazuje ohlajanje gospodarstva in s tem povečuje možnost za znižanje obrestne mere Fed. Končno potrditev ohlajanja pričakujemo ob koncu tega tedna, ko bodo objavljeni podatki o inflaciji. Analitiki napovedujejo, da bo junijska inflacija na letni ravni znašala le še 3,1 odstotka, kar je blizu dolgoročnemu cilju 2 odstotkov. S tem bi Fed dobil nekoliko bolj proste roke pri oblikovanju prihodnje monetarne politike. Tehnološke delnice ohranjajo svoj primat na trgu in nadaljujejo z rastjo. Rast indeksov ostaja odvisna od rasti le peščice največjih tehnoloških podjetij, zato bo prihajajoče obdobje objave rezultatov za drugo četrtletje, ki se začne roku dveh tednov, toliko bolj pomembno.

Na Japonskem so se kapitalski trgi osredotočili na 2,5-odstotno rast plač, ki je dosegla najvišjo raven od leta 1993

Pozitiven sentiment se je nadaljeval tudi na Japonskem, kjer je regionalni indeks v evrih zrasel kar za 2,8 odstotka. Kapitalski trgi so se osredotočili predvsem na 2,5-odstotno rast plač, ki je dosegla najvišjo raven od leta 1993. Japonska se namreč že vrsto let bori z deflacijo, ki hromi domači trg in ovira višjo raven gospodarske rasti, zato je bil višji podatek o inflaciji dobrodošla novica ne le za tamkajšnje zaposlene, ampak tudi za domači kapitalski trg. S podobnimi težavami se dandanes srečuje Kitajska, ki se ne uspe rešiti iz deflacije. Ekonomski kazalec PMI sicer nakazuje rahlo rast, a so ostali kazalci predvsem zaupanje potrošnikov ter aktivnost v nepremičninskem sektorju v negativnem območju in finančni trgi ohranjajo nezaupanje do kitajskega kapitalskega trga, ki je v preteklem tednu zabeležil dvoodstotni padec.

NASVET ZA VLAGATELJE

Obrestne mere in ekonomska aktivnost sta ključna dejavnika na kapitalskih trgih. Obe področji sta trenutno vlagateljem naklonjeni. Obrestne mere so dosegle vrh, vprašanje je samo, kako hitro jih bodo centralne banke uspele spustiti. Tako se v Evropi in ZDA letos pričakuje vsaj en rez v višini 0,25 %, obenem pa obstaja polovična verjetnost še za enega dodatnega. To veča privlačnost tako delniških kot tudi obvezniških trgov. Dolgoročne obveznice so zaradi tega privlačnejše in zato tveganju manj naklonjenim vlagateljem priporočamo sklad Generali Bond. Ekonomska aktivnost ostaja relativno močna, čeprav se je v zadnjih mesecih nekoliko umirila. Trg dela je še naprej tisti gradnik, ki ohranja zaupanje potrošnikov in s tem trošenje na nivojih, ki omogočajo rast BDP. Tudi v Evropi se kljub političnim pretresom ekonomska situacija popravlja, a ameriška tehnološka podjetja ostajajo gonilna sila delniških trgov. Vrednotenja slednjih so nadpovprečna in kar narekuje nekoliko več previdnosti, a v okolju prihajajočih ameriških volitev se zdijo relativno varno okolje, zaščitena pred dnevnimi političnimi pritiski, ki se pojavljajo v nekaterih drugih panogah kot sta zdravstvo ali oskrba. Za naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost. Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja, seveda s svetlo izjemo Indije. Indijsko gospodarstvo po volitvah dela z visokimi obrati, vsi ekonomski kazalci nakazujejo močno rast gospodarstva. Nasprotje je Kitajska, ki bo v prihajajočih dneh začela julijsko partijsko plenarno zasedanje, kjer javnost in vlagatelji zopet pričakujejo nove ukrepe za rešitev nakopičenih gospodarskih težav, a smer in aktivnost zadnjih mesecev kažejo na to, da previdnost pri pretiranih pričakovanjih ni odveč. Generali Indija – Kitajska zato ostaja špekulativna naložba z možnostjo večjega premika, a zdi se, da bo za vlagatelje, ki so naklonjeni povečanemu tveganju potrebna dodatna potrpežljivost.

 

 

Soočenje Bidna in Trumpa ter njegove posledice

 

Kljub temu, da se je javnost osredotočila na uspešnost kandidatov na soočenju, je Wall Street dogajanje postavil na drugi tir, predvidoma zaradi PCE-podatkov o inflaciji, ki oznanjajo spremembe pri izdatkih za osebno potrošnjo. Cene so se na letni ravni maja dvignile le za 2,6 odstotka. Zakaj bi se torej mediji in udeleženci na kapitalskem trgu morali osredotočiti na posledice izbora posamičnega kandidata? Odgovor leži v prepletenosti kapitalskega trga in politike, ki jo kandidata zagovarjata.

Tisti, ki spremljate dogajanje v tujini, veste, da se je po mnenju tako desnih kot levih medijev v debati bolje odrezal kandidat Donald J. Trump. Kandidata sta bila pred dogodkom v anketah tako rekoč izenačena, zdaj pa se prednost napoveduje kandidatu republikanske stranke. Zmaga republikancev bi nedvomno prinesla spremembe tako v politiki kot tudi v gospodarstvu. V ospredju bi bile znova tarife na produkte, ki jih Amerika uvozi iz Kitajske ali iz EU. Najhitrejše spremembe naj bi občutili v prvih 24 urah predsedovanja nekdanjega predsednika ZDA, saj bi ta – tako je obljubil – že prvi dan končal vojno v Ukrajini in ponovno uvedel sankcije zoper Iran. Ta država s prodajo naftnih derivatov kljub sankcijam na leto zasluži 35 milijard dolarjev, s katerimi naj bi med drugim financirala teroristično skupino Hamas.

Trump je podobne sankcije zoper Iran uvedel že leta 2018, ko je Iranu povprečni dnevni izvoz surove nafte z 2,5 milijona sodčkov upadel na najnižjo vrednost 70.000 sodčkov. Če bi se to zgodilo danes –  Iran v minulih šestih letih ni še nikoli izvozil toliko surove nafte -, bi to pomenilo, da bi moral prenehati izvažati do dva milijona sodčkov na dan. To bi okrnilo svetovno ponudbo nafte za okoli dva odstotka. Manjša ponudba nafte na svetovni ravni bi povzročila skok cen nafte na kapitalskih trgih, ki ga ne bi občutili le na bencinskih črpalkah ali računih za ogrevanje. Višje cene nafte bi se poznale tudi na končni ceni hrane in drugih dobrin, saj bi podjetja višje stroške nafte prenesla na potrošnike. Posledično bi se lahko ponovno začel cikel zviševanja cen, kar bi zagotovo opazovali tudi pri ameriški centralni banki Fed, ki bi obrestno mero posledično obdržala na višji ravni dlje časa.

Drugo plat istega kovanca predstavlja Bidnova administracija, ki je visoke cene nafte med mandatom poskušala zamejiti s sproščanjem strateških rezerv ZDA. Zaradi znatne potrošnje strateške rezerve danes znašajo le še 360 milijonov sodčkov. V primerjavi z letom 2019 so se rezerve zmanjšale kar za 300 milijonov sodčkov ali nekaj manj kot 50 odstotkov. Trenutni predsednik Biden je s tem začasno zagotovil nižje cene nafte, a je hkrati povzročil znaten dolgoročni primanjkljaj strateških rezerv, ki ga bo moral prihodnji predsednik nedvomno nadomestiti. Lahko sklepamo, da bo zmaga tako republikancev kot demokratov pomenila začasni bikovski trend cene nafte, dolgoročni trend pa kljub preigravanju na političnem parketu ostaja odvisen le od svetovnega povpraševanja po tekočem zlatu.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

                                  Vir fotografije: Getty Images

 

Wall Street so pretekli teden znova zaznamovali podatki o inflaciji, ki so v ZDA in ponekod po državah jedrne Evrope merili manj kot so ocenjevali ekonomisti. Prav tako smo bili deležni podatka o rasti bruto domačega proizvoda iz ZDA. Ameriško gospodarstvo je tako v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležilo rast, ki je na letnem nivoju znašala 1,4 % (pred tem je bila rast ocenjena na 1,3 %). Finančni trgi burno spremljajo podatke o zaposlovanju, proizvodnji in inflaciji, saj ti oznanjajo trenutno stanje gospodarstva in posledično s tem krajšajo ali podaljšujejo časovnico zniževanja temeljnih obrestnih mer.

 

Pestro trgovanje z delniškimi naložbami, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco 

Trgovanje z delniškimi naložbami, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco (UI), je bilo zopet pestro. Delnice Nvidie so namreč po rekordnem padcu, ko je cena delnice zdrsela za več kot 5 % v enem samem trgovalnem dnevu, znova doživele bikovski trend in tržna kapitalizacija Nvidie se je spet povzpela nad 3 bilijone ameriških dolarjev. Kapitalski trgi veliko pozornosti ob UI posvečajo tudi zdravilu za debelost, kjer sta v ospredju podjetji Elly Lilly in Novo Nordisk, ki znova dosegata rekorde. Pretekli teden je bil prav tako uspešen na slovenskem kapitalskem trgu, kjer so delnice Krke, NLB in SaveRe dosegle najvišje vrednosti vseh časov. Izvrstni finančni izkazi in dobra strategija za prihodnost so nedvomni razlogi za uspehe podjetij domačih blue chipov, ki jih podrobno spremljajo tudi tuji investitorji.

V preteklem tednu so bili v ospredju tudi obvezniški trgi, ki so se znatno odzvali na politično dogajanje v Franciji

V preteklem tednu v ospredju niso bili le delniški trgi, ki znova dosegajo nove vrhove, temveč so bili v ospredju tudi obvezniški trgi, ki so se znatno odzvali na politično dogajanje v eni izmed osrednjih Evropskih držav – Franciji. Rotacija na političnem parketu namreč najverjetneje prinaša nekatere spremembe pri fiskalni, migracijski, davčni in zunanji politiki. Trg je pravilno ocenjeval 1. krog volitev v francoski parlament, kjer je zmago žela stranka Marine Le Pen, zato večjih sprememb v donosnosti francoskega dolga ni pričakovati, vsaj dokler niso znani rezultati 2. kroga. Na Evropskem dolžniškem trgu smo posledično videli predvsem zatekanje k nemškemu dolgu, ki velja za najvarnejšo dolžniško naložbo na stari celini. Nemčija ima namreč najboljši dolžniški kazalnik, ki primerja zadolženost države in njen bruto domači proizvod.

Konec preteklega tedna sta se v prvi medsebojni debati pomerila Biden in Trump

Tako kot v Franciji, se lahko premik na političnem parketu pripeti tudi v ZDA, kjer sta se glavna kandidata, Biden in Trump, konec preteklega tedna pomerila v prvi medsebojni debati. Preigravanje na političnem parketu lahko v prihodnjih tednih povzroči nekaj višjo nihajnost delniških trgov, a kljub temu lahko, zgodovinsko gledano, pričakujemo dobre donose, saj se zadnje leto predsedovanja v povprečju zaključi z več kot 10 % rastjo.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer ostajajo najpomembnejši dejavnik kapitalskih trgov. Ekonomska aktivnost ostaja močna. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškem gospodarstvu. Ta robustna rast zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika, ki delujeta negativno na obvezniški trg. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije ter nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose. Obenem so obrestne mere dosegle svoj vrh, kar krepi privlačnost obvezniških naložb. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, ki skupaj z okrepljenimi geopolitičnimi napetostmi sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb in obveznic, ki ponujajo realne donose, je v takem okolju najboljša izbira za bolj previdnega vlagatelja. Za tiste, nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravi pristop k globalno razpršenemu portfelju. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujajo uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indije – Kitajske. Indija je nadomestila Kitajsko kot država z najhitrejšo rastjo a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih, a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje. Za konzervativne vlagatelje sklada Generali MM in Generali Bond ponujata precej lepše donose kot bančne vloge ob relativno podobni stopnji tveganja.

 

Razpršenost donosov med trgi in panogami ponujajo privlačne naložbene možnosti za aktivne vlagatelje. Aktivno upravljani skladi Generali Investments ponujajo dostop do teh zgodb.       

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Delniški trgi so uspešno prestali zdrs delnic Nvidie, ki je bil po vrtoglavi rasti v zadnjih tednih bolj ali manj le vprašanje časa. Z izjemo tehnološkega Nasdaqa, v katerem ima Nvidia največjo utež, so se ostali ameriški in globalni borzni indeksi v preteklih dneh obdržali v bližini najvišjih vrednosti. Popravek Nvidie in nekaterih drugih visokoletečih delnic povezanih z umetno inteligenco, je namreč sprožil rotacijo v vrednostne delnice, ki so skozi večji del letošnjega leta močno zaostajale za t.i. rastočimi delnicami.

 

Visoko rast indeksov poganjajo predvsem delnice sektorja informacijske tehnologije

Medtem, ko nas do izteka prve polovice letošnjega leta loči zgolj še nekaj dni, je slika na ameriških borzah zelo podobna tisti iz sredine lanskega leta. Visoko rast indeksov namreč, tako kot lani, poganjajo predvsem delnice sektorja informacijske tehnologije, ki so od začetka leta do danes pridobile 28 %, ter komunikacijskih storitev z 27 % rastjo. Rast so lani poganjali predvsem obeti o nižanju ključnih obrestnih mer, ki pa se v ZDA vsaj zaenkrat še niso uresničili.

Kondicija ameriškega potrošnika ostaja solidna

Da to še zdaleč ni spodkopalo optimizma vlagateljev, so poskrbeli poslovni rezultati največjih podjetij, ki še naprej rastejo po visokih stopnjah, ter preboji na področju umetne inteligence. Ameriška gospodarska rast je bila v zadnjih četrtletjih zelo robustna in nad dolgoročnimi trendi, a zadnji podatki kažejo, da se razpoloženje ameriških potrošnikov malenkost ohlaja. K temu, poleg visokih obrestnih mer, botruje predvsem izčrpanje pandemičnih prihrankov. Vseeno pa kondicija ameriškega potrošnika ostaja solidna. Močan trg dela in pozitivne rasti povprečnih plač botrujejo rasti vrednosti premoženja na borzah, na katerih posredno ali neposredno participira več kot polovica ameriškega prebivalstva.

Evropske borze so v preteklem tednu večinoma beležile rast

Evropske borze so si nekoliko opomogle od pretresov po evropskih parlamentarnih volitvah in v preteklem tednu večinoma beležile rast. Po vzpodbudnih podatkih v maju, so prve junijske ocene indeksov nabavnih managerjev PMI razočarale. Kombiniran indeks PMI je tako iz majskih 52,2 upadel na vrednost 50,8. PMI v predelovalnih dejavnostih pa je upadel celo na 45,6, kar je najmanj po decembru lani. Zadnji podatki torej opozarjajo, da je hitro okrevanje gospodarske rasti v evrskem območju vse prej kot samoumevno. A po drugi strani ne najboljši podatki o gospodarski rasti pomenijo manjši pritisk na inflacijo in s tem več možnosti za nižje obrestne mere.

Ukrepi kitajskih oblasti ostajajo benigni

Kitajske borze so še naprej pod vtisom negotovih gospodarskih podatkov. Ukrepi kitajskih oblasti zaenkrat ostajajo bolj ali manj benigni, dodatno previdnost med vlagatelji pa povzroča zaostrovanje carinske vojne med Kitajsko in zahodom. Po tehničnem odboju v aprilu in maju, hongkonški indeks Hang Seng v zadnjih tednih bolj ali manj stagnira. Povsem nasprotno pa tudi po volitvah  v Indiji niso izgubile zagona delnice na drugem največjem trgu v razvoju. Indijski indeks Sensex je pretekli teden prvič dosegel mejo 78.000 točk. Optimizem spodbujajo predvsem pričakovanja o nadaljevanju za gospodarstvo in borze ugodnih politik vlade starega novega premierja Modija.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke oziroma pričakovanja o višini obrestnih mer ostajajo najpomembnejši dejavnik kapitalskih trgov. Ekonomska aktivnost ostaja močna. Zamiki v rezih obrestnih mer so predvsem posledica dobrega makroekonomskega položaja v globalnem in še posebej ameriškemu gospodarstvu. Ta robustna rast zavira upad inflacije. Lepljiva inflacija in višje obrestne mere sta dva negativna dejavnika ki delujeta negativno na obvezniški trg. Posledično so donosi obveznic visoki in v okolju pričakovanega upada inflacije in nižjih obrestnih mer (čeprav šele v 2025) privlačna naložba, saj ponujajo pozitivne realne donose. Obenem so obrestne mere dosegle svoj vrh, kar krepi privlačnost obvezniških naložb. Bližajo se ameriške volitve, ki imajo precejšen vpliv na kapitalske trge, ki skupaj z okrepljenimi geopolitičnimi napetostmi sili vlagatelje v globalno razpršene portfelje. Generali Galileo s kombinacijo razpršenih delniških naložb in obveznic, ki ponujajo realne donose, je v takem okolju najboljša izbira za bolj previdnega vlagatelja. Za tiste nekoliko bolj nagnjene k tveganju in preferenco k delniškim naložbam priporočamo Generali Globalni kot pravi pristop k globalno razpršenemu portfelju. Vlagateljem, ki se želijo močneje izpostaviti globalnim megatrendom, predvsem v tehnologiji (AI) in megatrendom v zdravstvu, sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost ponujajo uspešno globalno zgodbo. Tehnologija je panoga ki odraža pričakovanja vlagateljev po nadpovprečni rasti ter novih tehnologijah. Vitalnost pa išče donose predvsem v demografskih megatrendih in trenutno najmočnejša v tem segmentu sta zdravilo za debelost ter rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju. Najbolj tveganju nagnjene vlagatelje privlači zgodba sklada Generali Indije – Kitajske. Indija je nadomestila Kitajsko kot država z najhitrejšo rastjo a precej boljšo pravno ureditvijo, Kitajska pa se spopada z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 25 letih, a vrednotenja kitajskih delnic so po precejšnjih upadih v zadnjih letih privlačna in ponujajo možnost nadpovprečnega dolgoročnega donosa za potrpežljive vlagatelje. Za konzervativne vlagatelje sklada Generali MM in Generali Bond ponujata precej lepše donose kot bančne vloge ob relativno podobni stopnji tveganja.

 

 

 

 

Inflacija v Evropi in ZDA je še vedno nad ciljno

 

Na junijskem zasedanju Sveta Evropske centralne banke (ECB) so znižali vse tri ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Obrestna mera mejnega depozita tako po novem znaša 3,75 odstotka. Kljub rezu ključnih obrestnih mer so tržni udeleženci zasedanje interpretirali kot »sokolje«, kar pomeni, da je bilo sporočilo ECB bolj naklonjeno restriktivni kot ohlapni denarni politiki.

ECB je namreč na zasedanju zvišala napovedi glede rasti inflacije v letu 2025 z dveh na 2,2 odstotka, opozorila pa je tudi na še obstoječe plačne pritiske v območju z evrom. Dodatno je v objavi za javnost poudarila, da denarna politika ostaja v restriktivnem območju, vse dokler bo to potrebno, kar je nato na tiskovni konferenci potrdila tudi predsednica Christine Lagarde.

Eno znižanje ne pomeni serije

Povedala je tudi, da to znižanje obrestnih mer še ne pomeni začetka serije nižanj ključnih obrestnih mer ter da bodo vse nadaljnje odločitve odvisne od razmer v gospodarstvu. Tržni udeleženci pričakujejo v letošnjem letu eden ali dva reza ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk.

Podobno je tudi ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) na junijskem zasedanju napovedala dalj časa trajajoče obdobje restriktivne denarne politike, saj dosedanje umirjanje inflacije še ni zadovoljivo in ta ostaja nad ciljno. Zadnji, majski podatki glede rasti inflacije in cen pri proizvajalcih so bili sicer spodbudni, cene so porasle manj od pričakovanj. Ob še vedno razmeroma robustnem ameriškem gospodarstvu, predvsem trgu dela, tako člani Feda v letošnjem letu pričakujejo največ dva reza ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk.

Delnice tehnoloških družb ostajajo zaželene

Ameriške tehnološke družbe prispevajo k nadaljevanju pozitivnega trenda na ameriških delniških trgih. V prvi vrsti so to delnice gospodarskih družb, ki svoje prihodke ustvarjajo v povezavi z umetno inteligenco in so predstavile spodbudne poslovne rezultate za zadnje četrtletje (Nvidia, Broadcom, Oracle, Adobe).

Ob nadaljevanju evforije glede umetne inteligence je razvijalka čipov Nvidia postala gospodarska družba z največjo tržno kapitalizacijo na svetu, saj je prehitela tako Microsoft kot tudi Apple. Novosti glede umetne inteligence je predstavil tudi Apple, ki bo znani vmesnik UI chatgpt vključil v svoje novejše operacijske sisteme, kar so vlagatelji sprejeli z navdušenjem.

Trgovanje na evropskih delniških trgih pa ne poteka v pozitivnem vzdušju. Tako je predvsem zaradi rezultatov volitev v evropski parlament in posledičnega razpisa parlamentarnih volitev v Franciji. Uspeh strank z roba desnega pola političnega spektra in strah pred porazom vladajoče koalicije predsednika Macrona v Franciji, kar bi otežilo vladanje v državi, se je odrazil v upadu vrednosti evropskih delniških indeksov, predvsem francoskega CAC 40.

SBITOP nadaljuje s polno paro

Indeks SBITOP še naprej raste in je pod vplivom objav dobrih poslovnih rezultatov za prvo četrtletje številnih družb (Krka, Sava Re, Zavarovalnica Triglav, NLB) zrasel na najvišjo vrednost od septembra 2008. Ravno NLB je v začetku junija objavila javno prevzemno ponudbo za odkup delnic banke Addiko Bank. Ob morebitnem uspehu bi NLB tako konsolidirala poslovanje na številnih balkanskih trgih ter vstopila na hrvaški trg.

 

 

 

 

Rekordi in umetna inteligenca

 

Nvidia je prejšnji teden postala podjetje, vredno več kot 3000 milijard evrov. Za Slovenijo ali Evropo nepredstavljive številke. Največje evropsko podjetje je namreč proizvajalec zdravila za hujšanje Novo Nordisk, ki je zadnji dve leti tudi zelo izpostavljena zgodba na kapitalskih trgih. A tržna vrednost je »zgolj« 580 milijard evrov, samo 622 milijard dolarjev. Ta teden je Nvidia prehitela še Apple in postala najvrednejše podjetje na svetu. Pričakovanja o razvoju umetne inteligence in posla, povezanega s tem, so visoka in to odražajo tudi delniški trgi. Mogoče previsoka. A dokler igra traja, so donosi velikanski.

Od začetka leta so delnice Nvidie prinesle neverjetnih 182 odstotkov donosa. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq100 pa 22 odstotkov. Podobno tudi delnice Microsofta. Največje evropsko tehnološko podjetje, nizozemski izdelovalec strojev za izdelavo polprevodnikov ASML, s tržno kapitalizacijo slabih 400 milijard in letošnjim donosom 44 odstotkov, sicer sledi tem trendom, a kaj ko ima Evropa manj kot pet tehnološko konkurenčnih podjetij, ZDA pa vsaj nekaj 10. Medtem ko je pri tehnoloških delnicah optimizem na vrhuncu, pa je pri marsikateri drugi delnici ravno obratno. A zaradi velike udeležbe tehnoloških delnic v večini borznih indeksov lahko vseeno govorimo, da so delnice v povprečju relativno drage. Gospodarski cikel trenutno podpira kapitalske trge, pričakujejo se še rezi v obrestnih merah centralnih bank, a ni se treba slepiti, da so ti trendi rasti dolgoročno vzdržni. Ker niso. Nvidia je podjetje, ki je vrednejše od celotnega francoskega gospodarstva. Grafi rasti tehnoloških podjetij vse pogosteje izgledajo parabolično. Zgodovinske borzne izkušnje učijo, da so pretekle tehnološke revolucije, pa naj bo to razvoj železnic v 19. stoletju, avtomobilov v začetku 20., računalnikov v drugi polovici 20. ali interneta v začetku 21. stoletja, prej ali slej pripelje do balona in kasneje do močnih popravkov.

Rast na kapitalskih trgih, ki je zadnja leta omejena na peščico največjih tehnoloških podjetij, je prinesla neuravnotežene portfelje. Dokler ta podjetja rastejo hitreje kot preostali trg, se zdi neumno imeti katerokoli drugo delniško naložbo. A točko preobrata je težko napovedati. Navadno jo vidimo v vzvratnem ogledalu. Zato mora vlagatelj že pred tem razmišljati o razpršitvi in preureditvi portfelja. A brez skrbi. Zdi se, da nam še ne teče voda v grlo. Gibanje kapitalskih trgov po drugi svetovni vojni kaže, da lahko tudi v drugi polovici leta na ameriških trgih pričakujemo še nekaj dodatnega donosa. Leto že sedaj videti odlično, a v preteklosti smo po tako močnem začetku v prvih 100 trgovalnih dneh leta le enkrat leto končali nižje, to je leta 1987. V vseh preostalih primerih, in teh je 20, pa je trg v preostanku leta v povprečju dodal še osem odstotnih točk donosa za povprečni letni donos 24 odstotkov. A pozor: govorimo o ameriškem kapitalskem trgu. V Evropi se zopet zbirajo črni oblaki. Gospodarska aktivnost sicer kaže znamenja oživljanja, a evropske volitve so prinesle pretres v nekaterih pomembnih evropskih državah. Negotov izid francoskih volitev prinaša tveganje. Francoska borza je v zadnjem tednu doživela skoraj 10-odstotni popravek. Vrednotenja francoskega trga pri P/E 14 so bistveno nižja kot v ZDA, a če imamo v mislih, da je bilo vrednotenje na vrhu krize zaupanja v evro in Evropo v obdobju 2012-2014 nekaj na P/E 9, vidimo, da francoske (in tudi preostale evropske) delnice niso poceni, če pride do volilnega rezultata, ki bo prestrašil vlagatelje, s tem pa tudi investitorje v realno gospodarstvo. Pa ta scenarij niti ne vključuje ameriških volitev, ki prihajajo pozno jeseni in zaradi Trumpove grožnje dodatnih carin na evropsko blago vnašajo precejšen nemir med evropska podjetja ter globalne investitorje. Vse napeljuje na to, da sta letošnje poletje in jesen na strani ameriških delnic, Evropa pa bo zopet v primežu povečanega tveganja in nihanj. Za veliko večino vlagateljev je v takem okolju, kjer imamo na izbiro zelo draga tehnološka podjetja na eni ter cenejša, a politično tvegana podjetja na drugi strani, najbolje, da premoženje razporedijo med obe opciji ter skrbno spremljajo razvoj dogodkov. Žal so časi »kupi in pozabi« za nekaj časa mimo.