Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje



Ekonomski podatki še vedno relativno ugodni
Pretresi v bančnem sektorju so v zadnjih dveh tednih premešali karte na finančnih trgih. Glavno vodilo turbulentnega borznega dogajanja z velikimi premiki v kratkem časovnem obdobju so bila pričakovanja, da bodo centralne banke v naslednjih mesecih denarno politiko prilagodile nedavnim dogodkom in ključne obrestne mere zvišale manj od predhodnih napovedi, oziroma jih v drugi polovici letošnjega leta začele že zniževati.

Ob pestrem dogajanju okrog bank, so bili aktualni ekonomski podatki v zadnjih treh tednih kar nekoliko porinjeni v ozadje, tako v ZDA kot v Evropi ekonomska aktivnost ne glede na ovire ostaja solidna. Število zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je še zmeraj blizu rekordno nizke ravni, indeksi nabavnih menedžerjev (PMI) v evroobmočju pa kažejo na rast, ki je zlasti izrazita v storitvenem sektorju.

Pričakovanja o milejši denarni politiki so bile voda na mlin naložbam, ki so občutljive na gibanje obrestnih mer – zlasti obveznic in delnic iz IT sektorja. Indeks tehnoloških delnic Nasdaq je pretekli teden dosegel celo najvišjo vrednost letos, od začetka leta je pridobil več kot 15 %. Kljub vmesnim nihajem, tudi ostali sektorji niso beležili večjih padcev. Precej velika razlika je bila v zadnjem obdobju med donosi delnic z veliko in majhno tržno kapitalizacijo, slednje so namreč precej zaostajale.

Negativno so izstopali seveda indeksi bančnih delnic, ki so od propada banke SVB, zdrsnili za okrog 15 %, pri tem so jo slabše odnesle manjše banke. Na drugi strani so v ZDA, kjer je bančni sektor precej skoncentriran okrog največjih bank kot je JPMorgan, Wells Fargo, Bank of America in Citigroup, slednje beležile občuten porast depozitov in novih klientov, ki so v strahu pred še kakšnim propadom manjših bank svoja sredstva selili v sistemsko pomembne finančne institucije, ki so tako še povečale svoj tržni delež.

Trgi in FED na nasprotnih bregovih
Pri ameriški centralni banki FED so v skladu s pričakovanji ključno obrestno mero zvišali za 25 bazičnih točk (0,25 %) na nivo med 4,75 % in 5 %. Veliko manj enotna z napovedmi FED pa so tržna pričakovanja o gibanju ključne obrestne mere v ZDA v prihodnjih mesecih. Guverner Powell je sicer nakazal, da bodo cikel zviševanja obrestnih mer s še enim 0,25 % dvigom verjetno zaključili že maja, a obenem zatrdil, da nižanja obresti v drugi polovici letošnjega leta ne pričakujejo. Terminski trgi na drugi strani z več kot 90 % verjetnostjo vračunavajo, da pri FED te besede ne bodo držali. Pretekli teden so bili dejavni tudi pri švicarski, norveški, in britanski centralni banki, vse po vrsti so zaenkrat še nadaljevale z višanjem obrestnih mer.

Posledice negotovosti v bančnem sektorju so pretekli teden najbolj občutili pri Deutsche bank, ki je podobno kot Credit Suisse dolgo veljala za problematično. V zadnjih letih so pri največji nemški banki sicer s prestrukturiranjem vsaj nekoliko popravili svoj ugled in izboljšali poslovne rezultate, a leta težav in škandalov niso ostala pozabljena. Deutsche bank je zato ob skrhanem zaupanju v banke pretekli teden postala nova kandidatka za zlom. Alarmi so zazvonili po tem, ko so se v petek nenadoma močno povečali stroški zamenjave kreditnega tveganja banke (credit default swap). Gre za finančni instrument, ki služi kot zavarovanje pred neplačilom dolga izdajatelja (v tem primeru Deutsche bank). Večja kot je verjetnost, da banka ne bo sposobna poplačati dolgov, višja je premija zavarovanja. Nenadna rast premije za zamenjavo kreditnega tveganje je prestrašila vlagatelje, delnice Deutsche bank so zato strmo padle. Vlagatelji so nato tudi s posredovanjem nemškega kanclerja Olafa Scholza in predsednice ECB Christine Lagarde ocenili, da je šlo bolj ali manj za »napad« špekulantov na finančnih trgih, ki so želeli krhko zaupanje v banke izkoristiti v svoj prid. Delnice Deutsche bank in z njo tudi tečaji na evropskih borzah so okrevale, a previdnost v bančnem sektorju ostaja povečana.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in gospodarstvo se kljub turbolencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem recesija ni upoštevana pri vrednotenjih delniški trgov. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti, a geopolitične napetosti zaenkrat zavirajo optimizem delniških trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage. Kljub nihanjem v zadnjem tednu, ali pa ravno zaradi njih priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Amerika in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Premiki v zadnjem tednu se zdijo pretirani, saj so tečaji močno zrasli in so posledično še bolj občutljivi na nepredvidljivo politiko centralnih bank. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

Novica o inflaciji vse bolj kot lanski sneg

 

V določenem smislu je omenjeno razumljivo, saj se finančni trgi vedno ozirajo k najbolj svežim novicam, ki lahko dodobra premešajo karte na trgu, in v zadnjih dveh tednih je bilo teh zelo veliko. Drugi in tretji bankrot v zgodovini ameriškega bančnega trga bank Silicone Valley banke ter Signature je dodobra pretresel investicijsko javnost ter ameriške institucije, da so čez noč obrnili ploščo vrednotenja finančnih instrumentov ter spremenili pričakovanja o gibanju obrestnih mer. Temo cenovna stabilnost je zamenjala tema o finančni stabilnosti in s tem se je obudila travma iz velike finančne krize iz leta 2008.

Spremenjena pričakovanja trga

Da bi regulatorji in centralna banka preprečili eskalacijo, so se zelo hitro obrnili in obe omenjeni instituciji poslali v vodeno likvidacijo in zavarovali depozite. Kljub temu pa je z nami še vedno negotovost, kako velik je problem pri drugih manjših bankah in katera bi lahko šla v prihodnjih dneh, tednih ali mesecih na »zadnjo pot«.

Če je trg še v začetku meseca pričakoval, da bodo obrestne mere v Ameriki dosegle vrh blizu šestih odstotkov, so zdaj pričakovanja, da je FED dosegel z dvigom 22. marca vrh pri petih odstotkih in bi lahko začel zniževati obrestne mere že v drugem delu letošnjega leta. Glavni razlog za takšno spremembo pa lahko iščemo ravno v posledicah padca bank, ki jih lahko tudi prevedemo v »dvig« obrestnih mer. Če si dovolim špekulacijo in interpretiram guvernerja Jeroma Powella, ga je on ocenil na 25 do 50 bazičnih točk. Trg pa je še bolj agresiven in ga verjetno vidi omenjeno na stotih bazičnih točkah. Kdo ima bolj prav, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da smo bili v marcu priča povečanemu nihanju na trgu obveznic, ki pa ni imelo velikega vpliva na delniške trge, seveda če odštejemo močan upad vrednosti delnic malih in srednjih bank.

Kakor da bi Maribor prevzel Olimpijo

Kljub začetnemu poudarjanju, da so evropske banke drugačne, je preplah na trgu dokončno pokopal najšibkejšo globalno banko v Evropi, Credit Suisse, ki so jo pod pokroviteljstvom države »nasilno« priključili konkurenčni domači banki UBS. Kot bi nogometni klub Olimpijo prevzel glavni rival iz Maribora. Ko gre zares, tudi Švicarji spreminjajo zakone čez noč. Pa še »prevzem« so naredili tako na hitro, da so najbolj kaznovali lastnike najnižjih podrejenih obveznic (AT1) v vrednosti 16 milijard evrov in s tremi milijardami evrov »nagradili« delničarje, kar je dodobra pretreslo dolžniške trge in še dodatno otežilo in podražilo zadolževanje na obvezniških trgih, ki pa je za banke ključno, če hočejo še naprej kreditirati.

In kje je tukaj Evropska centralna banka? Z dvigom obrestnih mer za 50 bazičnih točk na 3,5 odstotka letno je bančna negotovost vplivala, da so stopili na žogo in umaknili napoved pričakovanj o prihodnji monetarni politike, kljub temu pa povedali, da so pripravljeni nadaljevati z dvigi, če se bo izkazalo, da je omenjena negotovost neosnovana.

Je pa omenjeni mesec dodobra pokazal, kako smiselno je imeti svoj portfelj dobro razpršen in ne samo sedeti na depozitih, kjer poslovne banke kljub višjim obrestim meram še vedno ne nudijo primernih obrestnih mer zanje.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Na delniških trgih brez panike
Iskanje gnilih jabolk znotraj bančnega sistema se je pretekli teden nadaljevalo. Kljub hitremu odzivu regulatorji zaenkrat še niso uspeli v umiriti trgov in povrniti zaupanja v banke. Zato je na borzah v zadnjih dneh znova prevladovala močna nihajnost. A previdnost in pesimizem ostajata omejena zgolj na nekatere segmente trga. Gre namreč za specifične težave določenih bank, ki ob ustreznem odzivu odgovornih institucij (te so reagirale veliko hitreje in bolj odločno, kot pred 15 leti), ne bi smele predstavljati sistemskega tveganja kot so ga v finančni krizi leta 2008.

Marsikateri predvsem ameriški delniški indeks je tako pretekli teden zaključili celo v zelenem. Borzne indekse so nad površjem držale zlasti delnice največjih tehnoloških podjetij, ki so zaradi močnih bilanc, denarnega toka in nizke izpostavljenosti problematičnim bankam odporne na tovrstne težave. Precej slabše so jo odnesli evropski delniški indeksi, v katerih imajo tehnološke delnice manjšo utež, padci evropskih bančnih delnic pa so bili izdatnejši.

UBS prevzel padlega domačega rivala
Po propadu dveh ter težavah še ene izmed ameriških bank, se je minuli teden v središču viharja znašla do nedavnega druga največja švicarska banka Credit Suisse. Gre za precej bolj pomembno banko od ameriških SVB, Silvergate in First Republic, ki pa je v težave zašla iz drugačnih razlogov od naštetih. Poslovanje Credit Suisse so zadnja leta zaznamovali različni škandali in sporne prakse upravljanja. Navkljub solidni kapitalski ustreznosti in likvidnosti, je bilo zato zaupanje vlagateljev in ostalih deležnikov že dolgo omajano. Ob nervozi, ki je po propadu Silvergate-a in SVB zajela vlagatelje in komitente marsikatere manjše banke v ZDA in v Evropi, je bila za Credit Suisse usodna izjava največjega delničarja. Direktor savdske nacionalne banke Ammar al Khudairy je v enem izmed intervjujev v najmanj primernem času, nič hudega sluteč napovedal, da zaradi regulative ne bodo več investirali dodatnih sredstev v banko. To je sprožilo velik odliv kapitala in neizogiben konec za Credit Suisse, ki jo bo s pomočjo švicarske vlade prevzela največja banka v državi UBS.

Bo cena za ohranjanja stabilnosti v bančnem sistemu višja inflacija?
Naključje je poskrbelo, da ravno v času največjih šokov v bančnem sektorju po letu 2008 zasedata najpomembnejši centralni banki. Pri ECB so pretekli teden kljub nedavnim dogodkom obrestno mero zvišali za 0,5 %, kar lahko pomeni dvoje. Ali to, da so pri evropski centralni banki dovolj prepričani v zdravje in odpornost finančnega sistema in tudi, da nadaljnje višanje obrestnih mer ne bo predstavljalo sistemskega tveganja. Mogoče pa centralni bankirji samo niso želeli, da bi s prilagajanjem odločitev glede višanja obrestnih mer izkazali občutek panike in izgube kontrole, kar bi lahko dodatno zmanjšalo zaupanje v bančni sistem. Ta teden se torej odloča še ameriška centralna, ki bo verjetno za zdaj podobno kot ECB ostala na začrtani poti ter obrestno mero zvišala za 0,25 %. Povsem v drugo smer pa so šla pričakovanja trga o potezah FED po marčevskem zasedanju. Če so trgi še pred dvema tednoma pričakovali, da bodo ključne obrestne mere v ZDA vrh v bližini 6 % dosegle v drugi polovici letošnjega leta, naj bi po trenutnih pričakovanjih pri FED junija že začeli nižati ključno obrestno mero in jo nato do konca leta 2023 znižali pod 4 %. Trgi torej predvidevajo, da bodo centralne banke v luči zagotavljanja stabilnosti finančnega sistema popustile pri zategovanju denarne politike, četudi za ceno višje inflacije od ciljnih 2 %.

Izredna nihajnost je vladala tudi na deviznih in obvezniških trgih. Težave Credit Suise so prišle kot svarilo, da tudi evropske banke niso imune na težave v bančnem sektorju. Evro je zato minulo sredo v zgolj nekaj urah napram dolarju zdrsnil 2 %, nato pa hitro po zasedanju ECB nadoknadil skoraj vse izgubljeno, trenutno je evro pri vrednosti 1,07 ameriškega dolarja (1 EUR=1,07 USD).
Končno so svojo vlogo varnega zatočišča izpolnile državne obveznice. Na krilih pretresov v bančnem sektorju in vse večje verjetnosti, da bodo centralne banke kmalu zaključile cikel zviševanja obrestnih mer, je zahtevana donosnost (obratno sorazmerna z gibanjem cene obveznic) na 10 letno ameriško obveznico v zadnjih dveh tednih iz okrog 4 % padla na 3,40 % na podobno nemško pa iz 2,75 % na okrog 2,10 %.

Xi na obisku v Moskvi
Optimizem v zvezi z kitajskim gospodarskim okrevanjem in finančnim stimulusom komunistične partije so izničile težave v bančnem sektorju, ki so se odražale tudi na gibanju cen delnic in obveznic na trgih v razvoju. Kitajske delnice so izgubile vse pridobljeno v začetku letošnjega leta. Ta teden so oči uprte v Moskvo, kamor je na tri dnevni obisk včeraj prispel kitajski predsednik Xi. Obisk bi lahko predstavljal prelomnico v mednarodnih odnosih in obenem še poslabšal politične napetosti med ZDA in Kitajsko ter posledično vplival na kapitalski trg.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in gospodarstvo se kljub turbolencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem recesija ni upoštevana pri vrednotenjih delniški trgov. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti, a geopolitične napetosti zaenkrat zavirajo optimizem delniških trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage. Kljub nihanjem v zadnjem tednu, ali pa ravno zaradi njih priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Amerika in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Premiki v zadnjem tednu se zdijo pretirani, saj so tečaji močno zrastli in so posledično še bolj občutljivi na nepredvidljivo politiko centralnih bank. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Na trgih znova več nihajnosti
V zadnjih tednih se je zdelo, da je trg dosegel nivo, kjer bi za premik višje potreboval precej boljše ekonomske ali monetarne podatek. Zato se je gibal znotraj vzpostavljenega koridorja, nihaji pa so bili v odvisni predvsem od gibanja kazalcev inflacije ter potez in komunikacije centralnih bank. Vse do četrtka je kazalo, da se nam nekaj podobnega obeta tudi v tednu, ki je za nami, nato pa so finančne trge destabilizirale novice o propadu dveh bank in stresu v bančnem sektorju.

Negativen je bil že začetek minulega tedna, ko je guverner Feda Powell na rednem zaslišanju pred ameriškem kongresom dal jasno vedeti, da so pri Fed glede na zadnje podatke o trdovratni inflaciji, pripravljeni obrestne mere dvigniti višje od predhodnih predvidevanj. Trgi so se hitro po Powellovem torkovem govoru prilagodili občutno povečani verjetnosti, da bodo obrestne mere po zasedanju, ki bo potekalo naslednji teden, znova višje za 50 bazičnih točk. A dogodki, ki so sledili bodo odločilno vplivali tudi na prihodnje odločitve ameriške centralne banke, ki je včeraj sklicala izredni sestanek za zaprtimi vrati.

Padec uveljavljenega igralca na področju tveganega kapitala
»Šele, ko se pojavi oseka, lahko vidimo kdo je plaval gol« je ob začetku finančne krize leta 2008 izjavil Warren Buffet in s tem slikovito opisal to, kar smo spremljali v zadnjih dneh: podjetja se prevzetih tveganj včasih zavejo šele, ko se razmere na trgu poslabšajo. Že v sredo je v kriptoindustriji odmeval propad financerja projektov Silvergate, a ker banka izven področja kriptovalut ni imela pomembne vloge, je dogodek na širšem finančnem trgu ostal bolj ali manj spregledan. Povsem drugače je bilo dan kasneje, ko so kalifornijski bančni regulatorji zaradi nelikvidnosti in plačilne nesposobnosti zaprli banko Silicon Valley bank (SVB). SVB je bila sicer manj poznana finančna institucija, ki se je osredotočala na financiranje tveganega kapitala. Predvsem na področju ameriških zagonskih biotehnoloških in IT podjetij je veljala za zelo uveljavljenega in zaupanja vrednega posojilodajalca. V zadnjih letih sta poceni denar in poplava likvidnosti napajala ekscesno rast na omenjenem segmentu trga, velike količine denarja so se nato prelivale na račun banke, ki je presežno likvidnost v obdobju zelo nizkih obrestnih mer nalagala v varne dolgoročne državne obveznice. Slabše razmere na trgu so v zadnjem obdobju sprožile odliv depozitov in poslabšale kapitalsko ustreznost banke. Pri SVB so bili zato prisiljeni v dokapitalizacijo in prodajo finančnih naložb (predvsem obveznic), katerih vrednost je ob hitro povišanih obrestnih merah v zadnjem letu močno padla. Posledično so pri SVB seveda te naložbe prodali z veliko izgubo. Ko je banka to sporočila, so stranke izgubile zaupanje in začele množično dvigovati svoja sredstva, zaradi česar je banka postala nelikvidna.

Med vikendom so najpomembnejše strank banke, kot so skladi tveganega kapitala, manjša tehnološka in zagonska podjetja iz Silicijeve doline, pozivali k posredovanju ameriške vlade. Depoziti višji od 250 tisoč dolarjev namreč niso zavarovani, kar pomeni, da bi se večina podjetij, ki so imele svoja denarna sredstva naložena pri banki za svoj denar lahko obrisalo pod nosom. Pri tem je kar ironično to, da so bili delni krivec za propad banke ravno nekateri skladi tveganega kapitala, ti so podjetja, ki jih financirajo pozvali k umiku depozitov pri SVB banki, kar je stopnjevalo paniko in sprožilo domino efekt odlivov.

Sistemsko pomembne banke na varni strani
Ker je finančni sektor med seboj zelo povezan, spomin na leto 2008, ko se je ob propadu Lehman Brothers-a likvidnostni krč razširil po celotnem finančnem sistemu pa še svež, so se potresni sunki hitro razširili na celoten sektor. Indeksi evropskih in ameriških bank so od preteklega tedna izgubili več kot 10 % vrednosti, pesimizem se je prenesel tudi na bančne delnice drugod po svetu. A padci so bili pri večjih in sistemsko pomembnih bankah precej bolj obvladljivi, saj so za razliko od Lehman Brothers-a banke, kot je SVB in Silvergate v veliki meri delovale na ozkem in specifičnem segmentu trga in ne predstavljajo večjega sistemskega tveganja.

V nedeljo zvečer so ameriški regulatorji zaprli še Signature Bank, ki je bila prav tako prisotna na področju kriptovalut, v težavah se je ob včerajšnjem odprtju trgov znašlo še nekaj drugih podobnih manjših regionalnih bank. Ameriško ministrstvo za finance, ameriška centralna banka in zvezna korporacija za zavarovanje depozitov so naznanili, da bodo vsi depoziti (tudi tisti nad 250 tisoč dolarjev) zaščiteni. Institucije, ki so bile direktno prizadete s propadi bank pa bodo upravičene do posebnih posojil ameriške centralne banke. To je vsaj za nekaj časa nekoliko pomirilo trge. Vseeno pa dogodek opominja sicer na skrite pasti, ki jih nenadno povišane obrestne mere prinašajo in kaj lahko se v naslednjih mesecih zgodi še kakšen podoben šok, ki bo prečistil in za kratek čas zamajal finančne trge.

Kako bodo reagirale centralne banke?
V luči težav bank so se močno prilagodila tudi tržna pričakovanja o prihodnjih potezah ECB in FED, ki zasedata ta oziroma naslednji teden. Argumenti tistih, ki svarijo pred nevarnostmi silovitega zviševanja obrestnih mer, so namreč v zadnjih dneh gotovo pridobili na teži. ECB, ki obrestne mere zvišuje najhitreje od uvedbe evra bo odločitev sprejela že ta četrtek, guvernerka Christine Lagarde je pretekli teden pred pretresi v bančnem sektorju napovedala, da bodo pri ECB obresti zvišali za 0,5 %. Tako bomo že kmalu videli ali ta dogodek prinaša dolgoročnejše spremembe (obrat v politiki dvigov obrestnih mer), ali pa gre samo za stransko epizodo.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki kažejo znake okrevanja. Inflacija se je stabilizirala in kaže trend umirjanja, a cilj 2% je zelo daleč. Problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in posledično centralne banke nakazujejo na nadaljevanje zaostrovanja denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so se po zadnjih dogodkih na finančnih trgih še okrepila. To je v nasprotju z retoriko centralnih bank, a politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a določene panoge in segmenti so pod pritiskom. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage, a določeni segmenti trga ponujajo priložnosti. Kljub nihanjem v zadnjem tednu, ali pa ravno zaradi njih priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska, Generali Rastko Evropa in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Evropske delnice so v zadnjem tednu močno izgubili, predvsem zaradi bank in tudi odliva ameriškega kapitala nazaj domov, v bolj varne naložbe, a gospodarska slika ostaja relativno dobra. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Premiki v zadnjem tednu se zdijo pretirani, saj so tečaji močno zrastli in so posledično še bolj občutljivi na nepredvidljivo politiko centralnih bank. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

Višje obrestne mere še naprej čistijo finančni svet

 

Hiter in nepričakovan dvig obrestnih mer je povzročil šok predvsem pri igralcih, ki so imeli na svojih plečih preveč tveganja oziroma so mislili, da bo veselica trajala dlje časa. Zadnja novica v tem nizu je propad šestnajste največje banke v ZDA. Pred tem smo že imeli krizo pokojninskega sistema v Angliji, pok nepremičninskih družb v Evropi, pa 90-odstotne – in še višje – izgube cen delnic podjetij SPAC (podjetja, ki že kotirajo na borzi, prevzamejo eno ali več zasebnih podjetij ter jim tako pomagajo do kotacije, da se izognejo IPO), bistveno nižje valuacije IT-podjetij na borzi, krize na nekaterih trgih v razvoju, pok kriptobalona itd. Trenutno najbolj pomembno vprašanje je, ali je SVB osamljen primer v bančnem in tudi širšem finančnem sektorju, ali pa imamo podobnih primerov še več. Koliko podjetij skriva dejanske izgube za oznako HTM (naložbe, ki niso tržno vrednotene)? Zaradi premikov na trgu so namreč lahko nekatere naložbe vredne bistveno manj, kot so v bilanci. Trenutni ukrepi FED in finančnega ministrstva čez konec tedna so škodo sicer omejili, FDIC (Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov) pa bo jamčila za vse depozite. To pomeni, da širjenja po verigi navzdol ne bo. Vseeno se danes veliko podjetij in posameznikov sprašuje, ali je njihov denar varen in ali je treba tveganje, ki ga imajo v bilanci, zmanjšati. Negotovost je nekaj, kar je za delniške trge najslabše, in posledično so cene delnic pod pritiskom. Na drugi strani pridobivajo varne naložbe. Vedno bolj je tudi jasno, da so trenutne tržne obrestne mere v ZDA na zgornjem nivoju in da bistveno višjih trenutni sistem ne prenese. So se pa že pojavila tudi namigovanja, da zaradi propada SVB napovedanih dvigov sploh naj ne bi bilo. Vidimo, da čas še vedno prinese na plan kakšno podjetje, ki ni prilagojeno višjim obrestnim meram, jih pa počasi zmanjkuje. Do konca leta lahko pričakujemo, da se bo trg očistil. V trenutnih razmerah je treba ohraniti mirno kri, preveriti naložbe, ali je kakšna pod vplivom trenutnih razmer, in ustrezno ukrepati. Na daljši rok pa trenutne negotove razmere za varčevalce pomenijo nakupno priložnost. Prav tako se ponujajo ponovno obujene stare alternative depozitom, ki ne prenesejo ničesar.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Indeks S&P 500 se je obdržal nad 200 dnevnim drsečim povprečjem
Najbolj spremljani svetovni delniški indeksi so pretekli teden kljub manj vzpodbudnim novicam o inflaciji in pričakovanju bolj zaostrene politike centralnih bank pridobivali. Tako podatki o številu novih prosilcev za nadomestilo za brezposelnost v ZDA, kot o januarski stopnji brezposelnosti v evroobmočju so pokazali, da trg dela ostaja zelo močan, kar krepi inflacijske pritiske in centralnim bankam ne dovoljuje popuščanja pri nadaljnjih dvigih obrestnih mer. Na drugi strani so borzni biki po februarskem negativnem nizu znova prevzeli vajeti tudi s pomočjo tehničnih opornih točk na grafu ameriškega S&P 500.

V drugi polovici januarja smo v enem izmed rednih tedenskih pregledov dogajanja na trgih pisali o tem, da je S&P 500 prebil iz vidika tehnične analize pomembno mejo 200 dnevnega drsečega povprečja gibanja, kar je v preteklosti pogosto pomenilo konec medvedjega trenda. Preboj je tudi takrat opogumil vlagatelje in indeksi so do lokalnega vrha doseženega v prvem tednu februarja zabeležili še kar nekaj odstotno rast. Nato je tekom februarja prišel niz podatkov, ki nakazujejo, da se nižanje inflacije upočasnjuje, centralne banke pa bodo posledično dodatno zategovale denarno politiko. Vse skupaj je ohladilo optimizem med vlagatelji, indeks S&P 500 se je znova približal 200 dnevnem drsečem povprečju gibanja, a tokrat iz nasprotne smeri, kar pomeni, da drseče povprečje predstavlja psihološko oporo, na kateri smo pretekli teden videli kar lep odboj. Opisano gibanje, ki je prikazano na spodnjem grafu lepo prikazuje, da je psihologija pomemben faktor kratkoročnih premikov na borzah. A na daljši rok na trgih prevlada vpliv ekonomskih in gospodarskih dejavnikov, kot so gospodarska rast, dobički podjetij, obrestne mere, količina denarja na trgu itd. V naslednjih dneh bo torej zanimivo spremljati, ali bo S&P ostal nad zeleno črto na spodnjem grafu, pri vprašanju, kje bodo indeksi čez nekaj mesec pa bo odločilno to, kako hitro se bo umirjala inflacija, kdaj in na kakšnih nivojih bodo centralni bankirji prenehali z zategovanjem obrestnih mer in kako se bo gibala gospodarska rast.

Graf prikazuje gibanje indeksa S&P 500. Zelena črta predstavlja 200 dnevno drseče povprečje (200MA), z rdečo je obkrožen januarski preboj nad 200MA, z rumeno pa odboj v preteklem tednu. Drseča povprečja so pomembna za določanje dolgoročnih trendov  na borzah.  Vir: Bloomberg

Končna obrestna mera bi se lahko približala najvišjim nivojem od uvedbe evra
Na stari celini so bili v fokusu podatki o februarski inflaciji, ki je v evro območju znašala 8,5 %, torej zgolj za spoznanje manj kot januarja, ko je bila 8,6 %. V nasprotju s pričakovanji pa se je jedrna inflacija, ki izključuje bolj nihajne cene hrane in energije, v primerjavi z januarjem celo zvišala na 5,6 % in s tem dosegla novo rekordno vrednost. Ker se pri evropski centralni banki pri svojih odločitvah ozirajo zlasti na podatke o jedrni inflaciji, dvomov o tem, da marca sledi še en 0,5 % dvig ključne obrestne mere skorajda ni več. ECB naj bi nato na naslednjih treh zasedanjih obresti zvišala do 4 %. Do sedaj so bile najvišje evrske obrestne mere pri okrog 5 % v začetku dva tisočih.

Kitajska konservativna pri določanju ciljne gospodarske rasti
Na kitajskih borzah je v tednu pred zasedanjem Nacionalnega ljudskega kongresa prevladoval optimizem. Podatki kažejo, da gospodarska aktivnost okreva hitreje od napovedi, komunistična partija je za letošnje leto kot cilj zastavila 5 % rast BDP, kar se gleda na rast iz predkovidnega obdobja in nizko osnovo (leta 2022 je bila kitajska gospodarska rast nižja zaradi strogih omejitev), zdi zelo konservativen cilj. Za evropska podjetja je pomembno, da Kitajska vidi zelo pomembno komponento rasti v krepitvi zaupanja in trošenja prebivalstva. Ta teden je pod drobnogledom vlagateljev zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, kjer bo Xiju uradno podeljen tretji predsedniški mandat. Vlada bo med drugim razpravljala o ukrepih za spodbujanje gospodarstva in pomoči nepremičninskem sektorju, v luči zaostrenih odnosov z ZDA je že prvi dan zasedanja veliko pozornosti požela vest, da bo Kitajska za 7 % povečale svoje vojaške izdatke.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki kažejo znake okrevanja. Inflacija se je stabiliziral in kaže trend upadanja, a cilj 2% se zdi zelo daleč, saj se tudi trend upadanja umirja. Problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in posledično centralne banke nakazujejo na nadaljevanje zaostrovanja denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a določene panoge in segmenti so pod pritiskom. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage, a določeni segmenti trga ponujajo priložnosti. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska, Generali Rastko Evropa in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Evropske delnice še naprej presenečajo in nekateri evropski indeksi so zelo blizu zgodovinskim rekordom. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Indeks cen osebne potrošnje (PCE) zdramil vlagatelje
Svarila centralnih bankirjev o pretiranem optimizmu na finančnih trgih so vse bolj slišana. Glavni borzni indeksi so še tretji teden zapored izgubljali, a za razliko od predhodnih dveh tednov, so bili padci v preteklem nekoliko občutnejši. Za zdramitev vlagateljev je poskrbel predvsem petkov podatek o indeksu cen osebne potrošnje (PCE) v ZDA, ki je za januar pokazal nepričakovano visoko 0,6 % rast cen na mesečni in 4,7 % na letni ravni. Inflacijski indeks PCE je v primerjavi z indeksom cen življenjskih potrebščin CPI sicer deležen manj medijske pozornosti, a ker je PCE širše in bolj ažurno merilo inflacije, se centralni bankirji pri svojih odločitvah najbolj zanašajo prav na podatke PCE indeksa.

Trgovci zelo previdni pri svojih napovedih
Čeprav so tudi zadnji podatki o zasebni potrošnji, razpoložljivem osebnem dohodku in stopnji osebnih prihrankov v ZDA nakazali, da ameriški potrošnik ne kaže opaznejših znakov izčrpanosti in s tem pešanja zaupanja pa to ne pomeni, da tveganja za recesijo ni več. Posledice višjih obrestnih mer in padca kupne moči bi se lahko pokazale nekoliko kasneje kot se je predvidevalo, na kar opozarjajo tudi zelo previdne napovedi ameriških trgovcev. Maloprodajniki na čelu z Walmartom in tehničnim trgovcem Home Depotom so napovedi za nadaljevanje letošnjega leta občutno popravili navzdol.

Nemčija z občutnim padcem BDP 
Nemški BDP se je v zadnjem četrtletju lani znižal za 0,4 %, kar je bilo glede na nekatere bolj vzpodbudne ekonomske kazalnike iz zadnjega obdobja negativno presenečenje. To nakazuje, da se bo največje evropsko gospodarstvo le stežka izognilo tehnični recesiji, ki predstavljata dve zaporedni četrtletji negativne rasti BDP. Kljub temu se ekonomski kazalniki na nivoju evro območja izboljšujejo, indeks nabavnih managerjev PMI za februar kaže lepo rast ekonomske aktivnosti. Ob nižjih cenah energentov, borzne cene zemeljskega plina in elektrike so na najnižjih nivojih po letu 2021, inflacijski pritiski še naprej popuščajo. A zaradi večjega povpraševanja, ki je v veliki meri posledica rasti plač, rasti optimizma in odprtja kitajskega gospodarstva, se nižje cene vhodnih surovin precej bolj kot na končnih odražajo na proizvodnih cenah.

Sočasno z delnicami znova izgubljale tudi obveznice
Po tem, ko so cene obveznic zabeležile izreden začetek leta, Bloombergov indeks državnih in podjetniških obveznic je namreč januarja s 4 % skokom zabeležil najboljši mesec do sedaj, se je v zadnjih 3 tednih tudi krivulja gibanja cen obveznic (obratno sorazmerna z gibanjem zahtevane donosnosti) znova obrnila navzdol. Obvezniški trgi so še nedolgo nazaj vračunavali, da bodo centralni bankirji že v drugi polovici letošnjega leta ključne obrestne mere, ki so ključen dejavnik pri vrednotenju obveznic, začeli zniževati. Odpornost gospodarstva in trdovratna inflacija sta ta predvidevanja spodkopala. Zahtevane donosnosti na večino evropskih dolgoročnih državnih obveznic se zdaj znova gibajo v okolici najvišjih lokalnih vrednosti iz konca lanskega leta, medtem, ko so zahtevane donosnosti na obveznice s krajšo ročnostjo na najvišjih nivojih po letu 2008.
Iz podobnih razlogov se znova krepi tudi ameriški dolar, konec preteklega tedna je bilo za en evro odšteti 1,05 ameriškega dolarja (1EUR=1,05USD)

NLB in Luka Koper z rekordnim dobičkom
Zopet pa je slabšemu sentimentu na globalnih trgih odlično kljuboval domači indeks SBI TOP, za katerim je izjemen štart v 2023. Slovenska borza je namreč v dosedanjem delu leta s skoraj 15 % rasti med najbolj donosnimi. Za optimizem so poskrbeli predvsem zelo dobri poslovni rezultati največjih domačih družb. Pretekli teden so rekordne rezultate iz lanskega leta predstavili pri Luki Koper in Novi Ljubljanski banki. Prva je letni dobiček več kot podvojila predvsem na krilih višjih prihodkov iz naslova skladiščnin in povečanega pretovora blaga. Pri NLB so občutno povečali obrestne prihodke, zelo blagodejno je na rezultate vplival tudi prevzem Sberbanke oziroma po novem N Banke. Razlika med obrestnmi merami, ki jih banke zaračunajo kreditojemalcem in obrestmi, ki jih plačajo varčevalcem so namreč zelo velike in največje po finančni krizi v 2008.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki zadnje tedne kažejo znake blagega okrevanja. Inflacija se je stabilizirala in kaže trend upadanja, a cilj 2% se zdi zelo daleč. Trg dela ostaja zelo močan in posledično centralne banke namigujejo na nadaljevanje zaostrovanja denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so bolj optimistične kot se je pričakovalo konec 2022. Kitajsko odpiranje daje upanje, da je so logistične težave in zaprtja trgov preteklost. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska, Generali Rastko Evropa in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe v zadnjih objavah rezultatov nekoliko razočarale. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Evropske delnice še naprej presenečajo in nekateri evropski indeksi so zelo blizu zgodovinskim rekordom. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv in da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Začetek leta je prinesel rast delnic

 

Najbolj optimistični analitiki so napovedovali ohlajanje gospodarstva, večinsko prevladujoče mnenje pa je napovedovalo recesijo. Ob še vedno visoki inflaciji, višanju obrestnih mer in nadaljevanju vojne v Ukrajini obeti za borzne trge nikakor niso bili dobri.

Vlagatelji so tako leto začeli z velikimi rezervami denarja v portfelju. Nato sta prva presenetila pojemajoča inflacija v ZDA in odboj tehnoloških delnic, čemur je takoj v začetku leta sledila rast delniških tečajev v Evropi.  Vseevropski delniški indeks je tako v prvih dveh mesecih leta poskočil za 12 odstotkov, borza v Milanu pa za celo 15 odstotkov.

Nenavadna rast Petrola

SBI TOP, indeks delnic domačih blue chipov, tako v istem obdobju po rasti ne zaostaja veliko za tistim v Milanu. Slabih 14 odstotkov je porasel na krilih rasti tečaja delnic NLB, Krke in Petrola.  Omenjene družbe imajo v indeksu skoraj 70-odstotno utež, tečaj vseh treh pa je letos zrasel za več kot 15 odstotkov.

Še najbolj presenetljiva je rast cene delnice Petrola, za katerim je eno najslabših let v zgodovini. Leto 2022 je namreč podjetje po prvi oceni končalo z 12 milijoni evrov izgube, kar pomeni, da dividend letos načeloma ne bo.

Petrol je namreč v zadnjih letih vse, kar je bilo bilančno mogoče, izplačal za dividende in v bilanci nima na voljo zadržanih dobičkov. Rast cene delnice ob katastrofalnem minulem poslovnem letu in obetom tekočega, kjer vlada še naprej regulira maloprodajne cene naftnih derivatov, zemeljskega plina in elektrike, je tako milo rečeno nenavadna.

A že hiter pogled v delniško knjigo razodene skrivnost in nam ponuja nekaj možnih odgovorov. Največji nedržavni delničarji – tuji institucionalni sklad, skrit za fiduciarnim računom v Luksemburgu, ter hrvaški pokojninski skladi – z nakupi delnic skrbijo da njihov tečaj ne upade. Ponudba Petrolovih delnic je očitno med malimi vlagatelji tako razredčena, da omenjeni skladi z lahkoto držijo cenovno raven nad 22 evri za delnico in jo potiskajo celo rahlo navzgor.

Hrvaška kot neizpolnjena želja

Rast cene delnice NLB pa je seveda veliko bolj kvalitetna in povezana z odličnim poslovanjem največje domače banka, kotirajoče na borzi. Prejšnji teden so objavili rekordne finančne rezultate za leto 2022 v višini 447 milijonov evrov čistega dobička. Ta rezultat bo tako tudi v letošnjem letu omogočil izplačilo visoke dividende delničarjem, upravi pod vodstvom Blaža Brodnjaka, ki je v zadnjih letih prerodil to finančno institucijo, pa tudi omogočil razmišljanje o nadaljevanju konsolidacije bančnega prostora v regiji.

Širitev na Hrvaško za zdaj ostaja neizpolnjena želja NLB, saj tudi nova slovenska vlada ni nič naredila za ureditev medsebojnih odnosov na tem področju z Republiko Hrvaško. Zato pa ostajajo apetiti po prevzemih v Srbiji, kjer je bila NLB ambiciozna že v preteklosti. Prevzem Komercialne banke Beograd se trenutno kaže kot dobra poteza in zato je razumljiva želja po nadaljevanju konsolidacije tamkajšnjega finančnega prostora. Po novem znaša skupni kapitalski količnik banke 19,2 odstotka in tu je kar nekaj prostora za dodatno rast bančne aktive.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Inflacija v ZDA se je januarja znižala manj od napovedi
Objava uradnega podatka o januarskem CPI v ZDA je bil glavni dogodek preteklega tedna na kapitalskih trgih. 6,4 % dvig cen na letni ravni pomeni, da se je inflacija v ZDA še sedmi mesec zaporedoma znižala, a za razliko od predhodnih merjenj je bil tokrat mesečni padec stopnje inflacije zelo majhen, bolj občuten padec indeksa CPI so pričakovali tudi ameriški ekonomisti.

Opozorilo, da inflacija v ZDA še zdaleč ni premagana je nato prišlo še iz podatka o januarskih cenah na debelo, ki so se na mesečni ravni zvišale za 0,7 % ter iz podatkov o prodaji na drobno. Ta se je januarja nepričakovano povečala za 3 %, kar je bil največji skok v zadnjih dveh letih. Če so podatki iz zadnjega dela lanskega leta kazali na to, da se poraba gospodinjstev vse bolj umirja, januarske številke to spreminjajo. Ameriški potrošnik navkljub inflaciji in višjim obrestnim meram svojih nakupovalnih navad ni spremenil do takšne mere, kot bi mogoče lahko pričakovali in ostaja pomemben vir gospodarske moči ZDA.

Kakšen pristanek čaka ekonomijo?
Ker trg dela ostaja izjemno močan, potrošniška poraba, ki predstavlja več kot dve tretjini bruto domačega proizvoda v ZDA pa raste, je v debate o posledicah višanja obrestnih mer ob »mehkem« in »trdem pristanku« ekonomije vse bolj vključen scenarij »brez pristanka«. Slednje pomeni, da bi se gospodarska rast kljub zategovanju denarne politike nadaljevala s podobnim tempom. V normalnih okoliščinah bi to seveda bil najbolj željen scenarij, a brez umiritve gospodarske aktivnosti bo bolj trdovratna ostala tudi inflacija, kar bi centralno banko primoralo v nadaljnje zaostrovanje denarne politike in umiritev gospodarske rasti bržkone zgolj preložilo na kasnejše obdobje.

Indeksi še zmeraj krepko nad vrednostmi izpred nekaj mesecev
Ker si trgi trenutno v prvi vrsti želijo nižje inflacije, ki bi centralnim bankam dovolila prekinitev višanja obrestnih mer, se je pretekli teden nekoliko ohladilo vzdušje na borzah. Glavni ameriški indeksi so še drugi teden zaporedoma sklenili z negativnim izkupičkom, a premiki so bili relativno majhni in niso posebej skazili slike izjemno donosnega uvodnega dela leta. Indeks S&P 500 je slabih 10 % nad najnižjimi vrednostmi iz začetka januarja ter 15 % nad dnom iz lanskega oktobra.

Evropske delnice še naprej razveseljuje vlagatelje
Indeks MSCI Europe je zgolj nekaj odstotkov oddaljen od rekordnih vrednosti doseženih konec leta 2021. V zadnjih tednih so za povečan optimizem na evropskih borzah ob boljših gospodarskih obetih skrbeli tudi dobri poslovni rezultati borznih družb. Presenetljivo postaja pomemben vir rasti tudi odkupi lastnih delnic evropskih podjetij. Ti odkupi so konec lanskega leta prvič po finančni krizi 2008 v deležu tržne kapitalizacije presegli odkupe v ZDA. Na drugi strani so padale cene evropskih državnih obveznic. Zahtevana donosnost (obratno sorazmerna s ceno obveznice) na nemško 10 letno državno obveznico znaša približno 2,5 %, na podobno slovensko 3,6 %, italijansko pa 4,3 %. Podobno kot v ZDA trg dela tudi na stari celini ostaja izjemno robusten, skupno število zaposlenih na območju EU se je v zadnjem četrtletju lani povečalo na rekordnih 165 milijonov. Padec kupne moči, stopnjevanje pritiskov sindikatov in nizka brezposelnost spodbujajo rast plač ter sekundaren učinek na inflacijo, zaradi česar se pričakovanja o višini ključne obrestne mere na koncu cikla zaostrovanja denarne politike zvišujejo.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki zadnje tedne kažejo znake blagega okrevanja. Inflacija se je stabiliziral in kaže trend upadanja, trg dela ostaja zelo močan in posledično centralne banke namigujejo na nadaljevanje zaostrovanja denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 z napovedmi za 2023 se zaključuje in ni razočarala vlagateljev. Zaenkrat so napovedi za 2023 bolj optimistične kot se je pričakovalo še pred nekaj tedni. Boljše razpoloženje se vrača tudi na trge v razvoju. Kitajsko odpiranje daje upanje, da je najhuje za nami. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska, Generali Rastko Evropa in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe v zadnjih objavah rezultatov nekoliko razočarale. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Evropske delnice še naprej presenečajo in nekateri evropski indeksi so zelo blizu zgodovinskim rekordom. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv in da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Trgi premlevali poteze centralnih bank in četrtletne rezultate
Bik na borzah je pretekli teden nekoliko izgubil zalet. Ob izostanku pomembnih svežih ekonomskih podatkov so trgi predvsem razmišljali o nedavnih potezah in komunikaciji centralnih bank ter premlevali četrtletne rezultate borznih družb. Indeks S&P 500 je izgubil 1 %, kar je bil celo najslabši izkupiček na tedenski ravni v letošnjem letu. Relativno mirno dogajanje na borzah daje slutiti, da so se delniški indeksi znašli na razpotju, saj vlagatelji tehtajo med tem, ali se vztrajno okrevanje vrednosti tečajev lahko nadaljuje ali pa je bila rast v zadnjih tednih glede na gospodarske, predvsem pa monetarne razmere pretirana.

Poslovne rezultate zadnjega četrtletja lani je do zdaj predstavilo dobri dve tretjini podjetij iz indeksa S&P 500, 70 % izmed teh je preseglo napovedi analitikov. Na prvi pogled vzpodbudna številka, ki pa ne sme zavesti. V povprečju zadnjih treh let je namreč napovedi preseglo kar 79 % podjetij, ki so del indeksa največjih 500 ameriških borznih družb. Ob tem so bile v povprečju za 3,3 % znižane napovedi dobičkov za prvo četrtletje letošnjega leta. Vseeno pa bo kot kaže tudi ta sezona objav rezultatov minila brez večjih pretresov, kar je v tem trenutku dovolj za zadostitev pričakovanj vlagateljev.

Napaka umetne inteligence je Google drago stala
Ameriške borzne indekse so navzdol potegnile delnice Googlovega krovnega podjetja Alphabet, katerih vrednost se je v preteklem tednu znižala za 10 %. Cena delnic je zdrsnila po tem, ko so pri Googlu prejšnjo sredo predstavili umetno inteligenčni pogovorni program poimenovan Bard. Program se na uporabnikove poizvedbe v Googlovem brskalniku odzove na pogovorni način in sicer tako, da za zastavljeno vprašanje poišče spletne informacije in na podlagi teh uporabniku poda odgovor. A zataknilo se je že v Googlovem predstavitvenem posnetku, na katerem je Bard podal delno napačen odgovor na zastavljeno vprašanje. Umetna inteligenca naj bi bila eden izmed ključnih dejavnikov tehnološkega razvoja v bližnji prihodnosti, zato vlagatelji budno spremljajo tekmo za prevlado na tem področju.

Rusija bo zmanjšala proizvodnjo nafte, cene plina še naprej padajo
Nekoliko več dogajanja kot na delniških smo spremljali na obvezniških in energetskih trgih. Zahtevane donosnosti najbolj spremljanih državnih obveznic so zopet nekoliko poskočile. Razlog gre iskati predvsem v napovedih centralnih bankirjev, ki vse glasneje opozarjajo, da so pričakovanja trga o skorajšnjem nižanju obrestnih mer preveč optimistična. Krivulja donosnosti ameriških državnih obveznic ostaja izrazito inverzna kar pomeni, da vlagatelji za obveznice s krajšo ročnostjo zahtevajo višjo donosnost kot na dolgoročnejše obveznice.

Če smo v zadnjem tedenskem poročilu pisali o padcu cen nafte, je pretekli teden cena črnega zlata splezala nazaj na 80 ameriških dolarjev na sodček. Podražitev je bila posledica novice, da bo Rusija kot povračilni ukrep na uvedbo cenovne kapice na njihovo nafto, z marcem znižala proizvodnjo za 500 tisoč sodčkov dnevno, kar predstavlja približno 5 % količine nafte, ki jo Rusija trenutno načrpa in 0,5% nafte na globalni ravni. A cene plina v Evropi še naprej drsijo in so se spustile v bližino 50 evrov za megavatno uro za dobavo v prihodnjem mesecu ter pod 6 evrov za MhW za dobavo v prihodnjem letu. Oboje je krepko nižje od jesenskih rekordov in precej izboljšuje gospodarska pričakovanja v Evropi za 2023.

Slovenski SBI TOP se ni oziral na padec globalnih indeksov
Znova je drugačno pot od globalnih indeksov ubral domači SBI TOP, ki je na tedenski ravni pridobil nekaj manj kot 1,5 %. Rast so vodile delnice Nove Ljubljanjske banke, Telekoma, Cinkarne Celje in Petrola. Evropska komisija je nekoliko popravila napovedi gospodarske rasti za Slovenijo, BDP naj bi se v 2023 okrepil za 1 odstotek, medtem pa naj bi bila inflacija po napovedih iz Bruslja letos 6,1 %.

 

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki ostajajo šibki a se zadnje tedne kažejo znaki blagega okrevanja. Inflacija se je stabilizirala in kaže trend upadanja, trg dela ostaja zelo močan in posledično centralne banke namigujejo na zaostrovanje denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 z napovedmi za 2023 je počasi zaključuje in zaenkrat ni razočaralo vlagateljev. Zaenkrat so napovedi za 2023 bolj optimistične kot se je pričakovalo še pred nekaj tedni. Boljše razpoloženje se vrača tudi na trge v razvoju. Kitajsko odpiranje daje upanje, da je najhuje za nami. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe v zadnjih objavah rezultatov nekoliko razočarale. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv in da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.