Brezposelnost v ZDA še nižja, rast plač se počasi umirja
V tednu za nami ni manjkalo pomembnih ekonomskih dogodkov in novic. Zasedale so ameriška, evropska in angleška centralna banka, sezona objav četrtletnih rezultatov borznih družb je dosegla vrhunec, v ZDA so objavili januarske podatke iz trga dela.

Slednji so pokazali, da je brezposelnost v največjem svetovnem gospodarstvu padla na 3,4 % kar je najnižji nivo po letu 1969. Zgolj januarja je bilo ustvarjenih 517 tisoč novih delavnih mest, krepko nad napovedanimi 185 tisočimi. V nasprotju z nekaterimi ostalimi ekonomskimi kazalniki torej trg dela v ZDA ostaja zelo močan. To sicer v času povišane inflacije ni nekaj, kar bi želeli slišati borzni vlagatelji – nižja brezposelnost centralni banki dopušča več prostora pri zaostrovanju denarne politike. A tokrat pretirano negativnega odziva na trgih ni bilo, saj se je po drugi strani umirila rast povprečnih plač, ki je bila pri 4,4 % na letni ravni najnižja po avgustu 2021. Umiritev rasti plač je še en pomemben pokazatelj, da se inflacijski pritiski počasi ohlajajo.

IT velikani pod pričakovanji
Izmed številnih objav četrtletnih rezultatov borznih družb velja izpostaviti tehnološke težko kategornike Apple, Google in Amazon, ki so vsi po vrsti predstavili slabše izide od pričakovanj. Apple je celo prvič po treh letih zabeležil četrtletni padec prihodkov. Slabše številke so bile v največji meri posledica zamud pri dobavah Iphonov med izbruhom okužb s covidom v mestu Zhengzhou, kjer izdelajo približno polovico svetovne proizvodnje najbolj prodajanega Applovega produkta. Kljub slabšim rezultatom Apple ostaja edini izmed ameriških tehnoloških velikanov, ki za zdaj ne napoveduje odpuščanj in nižanja stroškov poslovanja.

Trgi so pozdravili Powellov govor
Največ pozornosti so pretekli teden vlagatelji namenili zasedanju ameriške centralne banke, ki je ključno obrestno mero zvišala za 0,25 % na nivo med 4,50 % in 4,75 %. Guverner Fed Jerrome Powell je na novinarski konferenci po zasedanju bolj ali manj ponovil že nekajkrat slišan govor o zavezanosti k znižanju inflacije in o tem, da pri ameriški centralni banki ne nameravajo popuščati, vse dokler inflacija ne bo ukročena. Vseeno pa je bilo v njegovi komunikaciji tokrat za razliko od preteklih zasedanj moč zaznati nekoliko bolj optimistične tone. Trge je razveselil predvsem z stavkom, da vidi pot do znižanja inflacije na ciljnih 2 % brez večjega gospodarskega upada in povečanja brezposelnosti. Vse skupaj je bilo dovolj, da so si trgi Powellov govor interpretirali kot pozitiven, še četrti izmed petih tednov v letošnjem letu so glavni indeksi zaključili v zelenem.

ECB obresti zvišala za pol odstotka
Čeprav so se pri Evropski centralni banki prejšnji teden po pričakovanjih odločili za pol odstotno zvišanje ključne obrestne mere, ECB še zmeraj precej zaostaja za ameriškim FEDom. Ključna obrestna mera v evro območju zdaj znaša 2,5 %, vsaj še eno 0,5 % zvišanje lahko pričakujemo na zasedanju marca. Za naprej pri ECB napovedujejo ravnanje v skladu s takrat aktualnimi podatki. Kljub temu, da končne obrestne mere ne bodo dosegle nivojev iz ZDA, so verjetnosti za dodatno zviševanje v nadaljevanju leta velike.

Kitajske borze navzgor, nafta navzdol
Razvpiti kitajski balon nad ameriškim ozemljem je v minulih dneh odnose med vodilnima svetovnima velesilama postavil na novo preizkušnjo, a začetek leta na kitajskih borzah lahko označimo kot pozitiven. Indeks nabavnih managerjev PMI je januarja prvič po septembru lani zrasel nad vrednost 50, kar kaže na rast ekonomske aktivnosti, glavni kitajski borzni indeksi so v preteklih tednih pridobivali.

Borzne cene nafte so v preteklem tednu padle za skoraj 8 %, za sodček ameriške surove nafte je potrebno odšteti okrog 75 ameriških dolarjev. V zadnjih tednih se cene nafte gibajo v pasu med 70 in 80 dolarji za sodček. Glavni dejavniki, ki so vplivali na gibanje cen so bili obeti za globalno gospodarsko rast, posledice sankcij na rusko nafto in vpliv odpiranja Kitajske na svetovno porabo nafte.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki ostajajo šibki a se zadnje tedne kažejo znake blagega okrevanja. Inflacija se je stabiliziral in kaže trend upadanja, trg dela ostaja zelo močan in posledično centralne banke kažejo željo o zaostrovanju denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 z napovedmi za 2023 je v polnem teku. Zaenkrat so napovedi za 2023 bolj optimistične kot se je pričakovalo še pred nekaj tedni. Boljše razpoloženje se vrača tudi na trge v razvoju. Kitajsko odpiranje daje upanje, da je najhuje za nami. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe v zadnjih objavah rezultatov nekoliko razočarale. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv in da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Ameriški potrošniki odlašajo predvsem pri večjih nakupih
Po zelo pozitivnem začetku leta, ko so se vlagatelji veselili nižje inflacije v ZDA in po svetu, je bilo pretekli teden razpoloženje na trgih za spoznanje manj prešerno. Rast glavnih delniških indeksov je bila prekinjena sredi tedna, ko so sveži gospodarski podatki pokazali padec industrijske proizvodnje v ZDA, predvsem pa nepričakovano globok zdrs prodaje na drobno. Ta je decembra v primerjavi z novembrom padla za 1,1 %. To je bil eden bolj očitnih pokazateljev povečane previdnosti ameriških potrošnikov odkar se je razbohotila inflacija. Padec je bil posebej občuten pri trgovcih s pohištvom ter motornimi vozili in deli, kar kaže na to, da potrošniki odlašajo zlasti pri večjih nakupih.

Po drugi strani bi morebitno nadaljevanje trenda upadanja potrošnje pomenilo manj pritiska na rast cen in posledično to, da so centralni bankirji bližje svojemu cilju stabiliziranja inflacije. Prav iz tega razloga slabši ekonomski podatki iz preteklega tedna niso nujno negativne novice za borze. V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo še precej takih situacij, ko bodo trgi tehtali med različnimi interpretacijami določenih ekonomskih podatkov. Idealen scenarij bi bila ravno pravšnja umiritev potrošnje, da bi se inflacija vsaj približno normalizirala, hkrati pa bi se gospodarstvo izognilo znatnejši recesiji.

ZDA prejšnji četrtek znova presegle mejo dolga
Poleg gospodarskih podatkov je v ZDA vse več govora tudi o razkolu med republikanci in demokrati glede zgornje meje javnega dolga. Dosedanja meja 31,4 bilijona dolarjev je bila presežena pretekli četrtek. Ameriško finančno ministrstvo je zato začelo izvajati izredne ukrepe, s katerimi se bodo ZDA do dogovora o zvišanju dovoljene meje izognile bankrotu. Gre za precej bolj običajno situacijo, kot se zdi na prvi pogled, zgornja meja dolga je bila namreč od leta 1960 zvišana že 78 krat, nazadnje decembra 2021. Dogovor o zvišanju meje mora biti potrjen v ameriškem kongresu in je pogost predmet spotike med obema strankama. Kljub napeti politični situacij v ZDA, pa panike na trgih ni zaznati, saj sta strani še vselej doslej (pa čeprav zadnji trenutek) dosegli dogovor.

Kako vzdržna je rast tehnološkega sektorja?
Precej prahu so znova dvignila največja podjetja iz IT sektorja, pri katerih skoraj da ne mine več teden, ko ne bi brali o masovnih odpuščanjih. V preteklih dneh so odpuščanja več kot 10 tisoč zaposlenih naznanili pri Microsoftu in Googlu. Vodilni pri tehnoloških velikanih priznavajo, da povečanje apetitov v IT sektorju tekom koronskega razcveta, ni temeljilo na realnih perspektivah. A na mestu je tudi vprašanje, kako vzdržna je rast po nekoliko nižjih, vseeno pa krepko nadpovprečnih stopnjah, ki smo jih bili v tehnološkem sektorju vajeni od konca krize 2008 do leta 2020. Dolgoročno namreč tržne silnice slej ko prej panogo začnejo potiskati proti trajektoriji povprečne gospodarske rasti. Ta in prihodnji teden bodo IT velikani poročali četrtletne rezultate, začenši z Microsoftom danes.

ECB bo še zviševala obrestno mero
Previdnejši v primerjavi s prvima tednoma leta so bili tudi vlagatelji v evropske delnice. Guvernerka ECB Christine Lagarde je v svojem govoru na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu opozorila, da finančni trgi zmotno pričakujejo, da bodo nekoliko nižje inflacijske številke v zadnjem obdobju dovolj za preobrat razmišljanja centralnih bankirjev. Podobno lahko razberemo tudi iz prejšnji teden objavljenega zapisnika decembrskega srečanja ECB, kjer je kar nekaj predstavnikov zagovarjalo višji (0,75 %) dvig obrestne mere. Na manj agresivno 0,5 % zvišanje so pristali šele po tem, ko so se preostali predstavniki strinjali, da bodo dodatno zaostrovanje denarne politike podprli tudi na prihodnjih srečanjih. Evropski indeksi so na tedenski ravni malenkost izgubili, vseeno pa podoba začetka letošnjega leta ostaja zelo pozitivna.

Kitajske borze ta teden zaprte
Še četrti teden zapored pa so v zelenih številkah teden sklenili kitajski borzni indeksi. Gospodarske napovedi za Kitajsko se izboljšujejo, vlada pa obljublja, da se bo letos osredotočila na oživljanje gospodarske rasti prek spodbujanja potrošnje in naložb. Ta teden kitajske borze ostajajo zaprte zaradi praznovanja največjega državnega praznika, lunarnega novega leta, zaradi česar bo aktivnost na azijskih kapitalskih trgih zelo zmanjšana.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, so relativno šibki in nakazujejo na recesijo. Trg dela ostaja zelo močan in ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu, čeprav se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem koncu dvigov obrestnih mer krepijo. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le teh, ostaja močno vračunano v kapitalske trge, in ta optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 se je začela, a čakamo predvsem na napovedi za 2023. To bo vir optimizma ali pa pesimizma. Tudi pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, samo z rastjo kitajskega gospodarstva. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Inflacija v ZDA decembra najnižja po oktobru 2021
Glavni dogodek minulega tedna na borzah je bila četrtkova objava podatkov o decembrski inflaciji v ZDA. Cene, merjeno z indeksom CPI, so se v skladu z napovedmi ekonomistov na letni ravni zvišale za 6,5 %, kar je najmanj po oktobru 2021. Dezinflacijski trend (upadanje stopenj inflacije) je torej v ZDA dobil pospešek. Na mesečni ravni je bila rast cen, merjeno s CPI, napram novembru celo malenkost negativna. Za to so bile v največji meri zaslužne nižje cene energentov. Šesti mesec zapored so padle cene rabljenih avtomobilov, prvič po dveh letih pa prav tako novih. Za razliko od EU se umirja tudi jedrna inflacija. To je dober znak. Počasnejša rast cen čez lužo ni zgolj posledica cenejših energentov, umirjajo se notranji inflacijski pritiski in pričakovanja. A pozor. Inflacija verjetno še ni rekla zadnje in možno je da gre samo za prehodno obdobje, ki pa zna trajati celotno leto 2023. Dovolj za pomiritev trgov.

Številke so izpolnile pričakovanja vlagateljev, ki zdaj v prihodnost zrejo precej bolj optimistično kot še pred kratkim. Podobno kot že v prvem januarskem tednu, je bila dinamika gibanj na kapitalskih trgih diametralno nasprotna gibanjem, ki so zaznamovala večji del lanskega leta. Spremljali smo namreč rast delniških tečajev, padanje zahtevanih donosnosti obveznic in nižjo vrednost dolarja v primerjavi z vrednostjo večine preostalih valut. Med posameznimi panogami so pozitivno izstopale poraženke lanskega leta, to so delnice tehnološkega sektorja in ne nujne oziroma diskrecijske potrošnje.

Pri največjih investicijskih bankah ostajajo previdni
Nekoliko v senci podatkov o inflaciji v ZDA, se je začela tudi sezona objav četrtletnih rezultatov. V petek so poslovanje v zadnjem tromesečju lanskega leta predstavili pri ameriških bankah JPMorgan Chase, Wells Fargo, Citigroup in Bank of America. Rezultati so bili kar vzpodbudni. Pozitiven učinek višjih obrestnih mer, torej višje obrestne marže, vsaj za zdaj prevaga nad negativnimi učinki, ki se kažejo v manjšem obsegu izdanih kreditov in povečanem tveganju za slaba posojila. Vseeno pa vodilni pri največjih ameriških bankah ostajajo previdni pri napovedih za naslednja četrtletja, ko pričakujejo slabše številke. A rezultati so bili dovolj dobri, da so se vlagatelji odzvali pozitivno in bančne delnice so zrastle med 2 % in 3 %.

Evropski borzni indeksi v zelenem
Tudi tokrat niso nič zaostajali glavni evropski borzni indeksi. Prve ocene kažejo, da nemška gospodarska rast v četrtem četrtletju lani le ni bila negativna, brezposelnost na nivoju evro območja pa ostaja zelo nizka. Sveži podatki so pokazali, da je bila v nasprotju s pričakovanji novembra rahlo pozitivna gospodarska rast tudi v Veliki Britaniji. Kot zanimivost, k boljšim številkam od napovedi ekonomistov, je po ocenah urada za britansko nacionalno statistiko pripomoglo svetovno prvenstvo v nogometu, v času katerega je cvetelo gostinstvo. Gospodarsko razpoloženje na stari celini se torej v primerjavi s preteklimi meseci izboljšuje, a glede na podatke o inflaciji in načinu spoprijemanja z rastjo cen (predvsem prek fiskalne politike), negotovost ostaja.

Kitajska blagovna menjava z Rusijo je močno poskočila
Novice iz ZDA so blagodejno vplivale tudi na delnice trgov v razvoju. Nižja inflacija pomeni manj pritiska na ameriško centralno banko, posledično šibkejši ameriški dolar ter s tem nižje stroške uvoza in odplačevanja zunanjega dolga izdanega v dolarjih. Kitajski izvoz se je decembra ob nižjem povpraševanju iz ZDA in Evrope na letni ravni skrčil kar za 9,9 %, a napovedi so bile še bolj pesimistične. V celotnem letu 2022 je kitajski trgovinski presežek znašal rekordnih 878 milijard ameriških dolarjev, kar za 30 % se je povečala blagovna menjava z Rusijo, ki je lani postala največja kitajska dobaviteljica nafte.

Odličen teden za domače delnice 
Konkretno se je podražil tudi indeks ljubljanske borze SBI TOP, ki je v enem tednu pridobil slabih 5 %. Največ, kar dobrih 8 % so se podražile delnice Petrola, zelo zadovoljni nad nerevidiranimi podatki iz lanskega leta so bili delničarji Luke Koper, ki je v letu 2022 poslovala rekordno. Indeks slovenskih delniških družb SBI TOP je minuli teden pridobil novega člana, nepremičninsko družbo Equinox.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, so relativno šibki in nakazujejo na recesijo. Trg dela ostaja zelo močan in ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu, čeprav se pričakovanja o skorajšnjem koncu dvigov obrestnih mer krepijo. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le-teh, ostaja vračunana v kapitalske trge, in ta optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Sezona objave rezultatov za zadnje četrtletje 2022 se je začela, a čakamo predvsem napovedi za 2023. To je lahko vir optimizma ali pa pesimizma. Tudi pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, samo z rastjo kitajskega gospodarstva. Delnice, glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat viden v naslednjih letih. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da je biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj lahko nevarno.

Dobrodošli v 2023. Prvi redni tedenski komentar v tem letu bo nekoliko drugačen od običajnih. Bolj kot dogajanju na borzah v preteklem tednu, ki mimogrede ni prinesel večjih premikov, se bomo namreč posvetili trendom in dejavnikom, ki bodo vplivali na gospodarska gibanja in razvoj dogodkov na finančnih trgih v letu 2023.

Skok 12 mesecev nazaj
Leto 2022 nam je še enkrat več dokazalo, da so edina stalnica v svetu spremembe. Še pred dvanajstimi meseci je bila največja skrb, s katero smo se soočali v Evropi in zahodnih gospodarstvih, nova različica koronavirusa – omikron. Centralni bankirji so mirili, da je inflacija, ki je takrat v evro območju na letni ravni znašala okrog 5 %, zgolj prehodne narave. Pri ECB so napovedali, da v letu 2022 ne bodo zviševali obrestnih mer, pri ameriškem FED pa so dopuščali možnost za kvečjemu tri dvige ključne obrestne mere. Indeks S&P 500 je prvi teden leta 2022 dosegel rekordno vrednost 4819 točk. Le malokdo je verjel, da bi zbiranje ruskih vojaških čet v bližini meje z Ukrajino lahko pomenilo skorajšnji začetek največje vojne v Evropi po koncu 2. sv. vojne.

Evropa se bo kmalu znašla v recesiji
Danes, leto dni kasneje, se zdi malo verjetno, da bi se lahko vojna, ki je vmesnem času dodobra premešala geopolitična razmerja in povzročila najhujšo energetsko krizo po 70ih letih prejšnjega stoletja, kmalu končala. Kriza je še posebej izrazita v energetsko odvisni Evropi, kjer inflacija že presega 10 %. Nižja kupna moč potrošnikov in konkurenčnost podjetij, višji stroški odplačevanja dolgov ter splošno negativna gospodarska klima bodo zelo verjetno že v prvi polovici letošnjega leta evropsko gospodarstvo pahnili v recesijo. Padec cen energentov v zadnjem obdobju, precej uspešno iskanje nadomestnih virov energije (predvsem utekočinjenega zemeljskega plina) in mila zima vlivajo upanje, da bo recesija v Evropi obvladljiva in kratka. A veliko bo odvisno od gibanja težko predvidljive inflacije, ki se je do določene mere že vgradila v pričakovanja potrošnikov. Rast cen v Evropi bi lahko bila bolj trdovratna od napovedi zaradi različnih fiskalnih ukrepov, s katerimi vlade na kratek rok sicer blažijo bolečino gospodinjstev in podjetij, a dolgoročno se tovrstni posegi v gospodarstvo praviloma izkažejo kot dvorezen meč.

Trdovratnejša inflacija bi centralne banke bržkone prisilila v nadaljnje zategovanje denarne politike, kar bi dodatno upočasnilo gospodarsko aktivnost in ogrozilo finančne trge. Kako višje obrestne mere lahko povzročijo sistemsko tveganje na povsem nepričakovanih in na prvi pogled varnih segmentih trga, se je oktobra pokazalo v Veliki Britaniji. Tam je bil nenaden padec cen državnih obveznic po napovedi ponesrečenih davčnih reform zdaj že bivše britanske vlade skoraj usoden za domače pokojninske sklade, ki jih je nato s posredovanjem na trgu rešila angleška centralna banka. V novem letu bomo budno spremljali zlasti gibanje zahtevanih donosnosti državnih obveznic visoko zadolženih evropskih držav na čelu z Grčijo in Italijo.

Največje investicijske banke napovedujejo, da nas okrevanje na borzah čaka v drugi polovici leta
Kljub temu, da se zdijo gospodarski obeti za v primerjavi z Evropo energetsko veliko bolj neodvisno ZDA nekoliko svetlejši, se bodo tudi čez lužo recesiji v 2023 le stežka izognili. Predstavniki ameriške centralne banke v svoji retoriki poudarjajo odločenost ohranjanja zaostrene denarne politike vse dokler inflacija ne pade proti ciljnih 2 %, tudi za ceno nižje gospodarske rasti. Višje obrestne mere in manjša likvidnost so glavni krivec za to, da so bili donosi na ameriških borzah v 2022 najslabši po letu 2008, najbolj spremljan indeks 500 največjih ameriških borznih družb S&P 500 je iz že omenjene rekordne vrednosti 4819 točk do konca leta padel za 20 %. Največje investicijske banke po večini napovedujejo, da bi lahko glavni borzni indeksi v prvi polovici leta dosegli novo dno nato pa počasi okrevali v drugi polovici leta. A napovedi na tako kratek rok so sila nehvaležne. Pozornost vlagateljev in s tem gonilo premikov na finančnih trgih v prihajajočih tednih in mesecih, bodo ob napovedih gibanja obrestnih mer, ki naj bi v ZDA vrh pri 5 % dosegle v prvi polovici letošnjega leta, v vse večji meri tudi obeti in kazalci, ki bodo kazali tempo ohlajanja gospodarske aktivnosti.

Kitajska se končno odpira
Stari novi kitajski predsednik Xi Jinping je konec leta popustil pod pritiski ljudstva in sprostil stroge ukrepe za omejitev širjenja virusa covid-19. Hitremu odprtju nizko precepljene in slabo prekužene kitajske družbe je pričakovano sledil val okužb, ki močno bremeni zdravstveni sistem in zahteva veliko življenj, a slej ko prej se bo tudi Kitajska naučila živeti s covidom in pridobila imunost. V središče pozornosti se bodo tako vrnili kitajski odnosi z ZDA in EU, tempo gospodarske rasti, ki je lani zaostala za ciljnih 5 %, razpoke na nepremičninskem trgu ter geopolitične poteze in stališča kitajske komunistične partije – zlasti v zvezi s Tajvanom in Rusijo.

Se bo zaostrovanju denarne politike pridružila tudi japonska centralna banka?
Na preostalih trgih lahko izpostavimo še junijske volitve v Turčiji, kjer bo kontroverzni Tayyip Erdogan skušal podaljšati svojo vladavino. Številne afriške države se ob višjih obrestnih merah, padcu vrednosti domačih valut in upočasnjevanju svetovnega gospodarstva že soočajo s težavami pri odplačevanju dolgov. Zanimivo bo spremljati tudi poteze japonske centralne banke, ki je ob koncu lanskega leta nakazala, da bi lahko počasi začela zaostrovati skoraj tri desetletja trajajočo izrazito stimulativno denarno politiko.

Vsem pričakovanim dogodkom se bodo pridružili še nepredvidljivi dogodki, tisti ki vlagatelje presenetijo in vsaj kratkoročno močno zanihajo trg. Ti nihaji predstavljajo izziv in ustvarjajo priložnosti za aktivne upravitelje in vlagatelje. V preteklosti smo se pri Generali investments že izkazali z dobrim odzivanjem na hitre spremembe. Verjamemo in zaupamo, da bomo v 2023 enako uspešni.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2023 bo polno izzivov. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se slabšajo. A ker trg dela ostaja zelo močan ugibanja o bodoči denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Sprememba politike centralnih bank, kljub drugačni retoriki le teh, ostaja vračunano v kapitalske trge. Likvidnost ostaja dobra in nudi oporo trgu, a za premik višje bodo potrebne nove in predvsem bolj optimistične informacije. Pospešek slabšanja makroekonomskih podatkov in hitrejši zdrs v recesijo bi močneje zamajal trg. Kitajsko odpiranje daje upanje, a slabšanje kitajskih podatkov na drugi strani kaže, da tokratne recesije na razvitih trgih ne bomo mogli reševati podobno kot leta 2008, z rastjo kitajskega gospodarstva. Recesija ni dejstvo, postaja pa verjetnejša. V tem okolju, ko centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna nihajnost trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne 2023. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe gledano v niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, Azija pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo da se to lahko ponovi v 2023, nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Zadnji dvig je zgornjo mejo obrestnih mer v ZDA približal ravni 4,50 odstotka. Zgodovinsko gledano je ta raven še zmeraj relativno nizka. A pri generacijah vlagateljev in finančnikov, ki se s kapitalskim trgom ukvarjajo od velike finančne krize dalje, to je od leta 2008, in so bili navajeni nizkih oziroma ničelnih obrestnih mer, ta raven vzbuja vse več nemira. Še več negotovosti prinaša izjava, da obrata v politiki obrestnih mer in skorajšnjega znižanja (v drugi polovici leta 2023) ne gre pričakovati. S tem se podre celotna zgodba borznega odboja zadnjih dveh mesecev, tako na delniških kot tudi na obvezniških trgih. A glede na to, da se ameriški delniški trg in njegov glavni indeks SPX še naprej držita relativno dobro na ravni okoli 4000 točk, se zdi, da vlagatelji ne verjamejo izjavam Feda in še naprej pričakujejo obrat v politiki obrestnih mer. Vse bolj postaja jasno, da razen v primeru nenadne in globlje recesije obrata ne bo kmalu.

Oboje je slaba novica predvsem za delniške trge. Trg se je tako znašel v relativno nevarni situaciji, ko je bila torta pojedena, še preden je bila povsem spečena, in sedaj lahko povzroči prebavne težave. To neravnotežje lahko prinese negativen in predvsem močno nihajen začetek leta 2023. Velika neravnotežja se pojavljajo tudi na obvezniških trgih. Skoraj celotna krivulja ameriških obveznic z 10-letno zapadlostjo je invertna. To pomeni, da krajše ročnosti prinašajo višje donose kot dolgoročnejše, 20- ali 30-letne obveznice. To lahko razložimo s pričakovanji, da bodo na dolgi rok obresti nižje kot danes. Ta obrat in invertna krivulja tudi s precejšnjo zgodovinsko statistično zanesljivostjo kažeta, da je recesija v ZDA neizogibna. Vprašanje je samo, kako globoka bo. In s tem se vračamo k delniškemu trgu, ki v zadnjih tednih vračunava zelo blago, če sploh kakšno recesijo.

Napovedi dobičkov za največjih 500 ameriških podjetij za leto 2023 se držijo relativno dobro in se gibljejo od malenkostnega upada do manjše rasti. V preteklosti so v recesijah dobički upadli precej bolj od trenutnih napovedi. Kmalu, ob objavi rezultatov za leto 2022 lahko pričakujemo več komunikacije tudi o letu 2023. Potencialno nižanje napovedi pomeni nevarnost za kapitalske trge ter njihove napovedi. Zato je večina globalnih investicijskih bank zelo previdna glede prvega in drugega četrtletja. Opozarjajo, da je možno novo dno, tudi od 15 % do 20 % nižje od trenutne ravni. Kar preseneča, je ta enotnost napovedi in pretekle borzne izkušnje, da se le redko uresniči to, kar večina pričakuje. V prid delniškemu trgu še naprej deluje veliko prostega kapitala, ki išče donosne naložbe ter relativno konzervativno pozicioniranje globalnih vlagateljev, ki so večinoma zamudili zadnji odboj. V tej konzervativni izpostavljenosti prednjačijo Evropa in trgi v razvoju, predvsem Kitajska, kjer vlagatelji kljub rasti v zadnjih tednih ne verjamejo v dolgoročno vzdržnost te rasti.

V leto 2023 zato vstopamo z relativno visokimi pričakovanji in posledično tvegamo, da bo vsaj v prvem delu leta razočaranje večje. A ker govorimo o trgu kot celoti pri tem ne smemo pozabiti na njegove sestavne dele, ki v nekaterih primerih ponujajo zanimive naložbene priložnosti. Če smo previdni pri tehnoloških delnicah in dobičkih teh podjetij v letu 2023, na drugi strani verjamemo, da bo panoga zdravstva dobro prestala izzive, ki jih prinaša leto 2023. Če smo z delnicami energetskih podjetij v 2022 odlično zaslužili, velja del dobičkov preliti drugam, v globalne trge ali pa morda azijske oziroma kitajske delnice. Slednje so z opuščanjem ničelne covidne politike in sproščanjem pritiskov države na podjetja, kljub nadaljevanju gospodarske vojne med ZDA in Evropo ter Kitajsko, videti privlačnejše. Kar so nas trgi naučili v preteklosti, je, da se moramo izogibati skrajnostim.

NE POZABITE: Globalno razpršen portfelj mora biti osnovni gradnik vsakega vlagatelja. Vse preostalo so več ali manj začimbe. Če se spomnimo na to, kolikokrat so nam politiki in mediji v zadnjih desetih ali dvajsetih letih prodali zgodbo, da je skoraj konec sveta, svet pa še kar raste in se krepi, lahko vidimo, da je panično ravnanje največji sovražnik naših prihrankov, preudarna razpršitev pa naš največji zaveznik. S pametno razpršitvijo namreč vedno najdemo del trga, ki mu trenutne razmere ustrezajo in posledično lahko zraste.

Ekipa upraviteljev vam želi vse dobro v letu 2023. In berite nas še naprej.