Zato je bilo obdobje od začetka leta 2022 pa vse do konca januarja 2023 nenaklonjeno tehnologiji, ki je v tem obdobju utrpela 20-odstotni upad, finančne delnice pa so v tem zaostrenem okolju prinesle pozitiven, skoraj 5-odstotni prirast. Tudi v začetku leta 2023 je bila finančna panoga ena izmed najboljših med vsemi globalnimi panogami, še zlasti v Evropi. A zgodba se je v začetku marca obrnila. Tako so tehnološke delnice zadnji mesec pridobile nekaj odstotkov, finančne pa izgubile kar 12 odstotkov. Ko se je že zdelo, da bo zmagovalno žezlo kapitalskih trgov energetska panoga letos predala finančnemu sektorju, se danes, le mesec dni pozneje, to zdi nemogoča naloga. Skrhano in težko pridobljeno zaupanje, ustvarjeno po veliki finančni krizi, se je zopet sesedlo. Zaradi zelo podobnih razlogov kot leta 2008.

Vlagatelji so omajano zaupanje »nagradili« z odprodajami predvsem bančnih delnic. A ker so tokrat vsaj za kratko bili pod vprašajem celo depoziti, se je del denarja preselil nazaj na kapitalski trg, poleg obveznic tudi v delnice predvsem velikih tehnoloških podjetij. Apple, Microsoft in podobna podjetja so bili v očeh vlagateljev varnejši kot depoziti pri največjih ameriških bankah. To je svojevrsten paradoks, ki je očitno zaskrbel tudi centralne bančnike. Zato so pohiteli z garancijami in reševanjem bank. Tudi pregovorno počasna Evropa (Švica) je podobno rešitev za Credit Suisse našla čez noč. Ker zgodb o majavih bankah kar noče biti konec, so pretekli konec tedna morali posredovati celo največji. Govorice o težavah Deutsche Bank je moral zatreti kar nemški kancler. To kaže, da države in centralne banke v informacijski dobi niso pripravljene na izzive tehnološke dobe. Danes se informacije (tudi lažne) lahko preko socialnih omrežij razširijo kot požar v le nekaj urah, banke pa lahko izgubijo dragocen vir financiranja v obliki depozitov čez noč ali konec z le nekaj kliki. Načini reševanja finančnega sistema s pristopi iz 80. ali 90. let se zato zdijo brezupno počasni in zastareli. Vlagatelji posledično raje zmanjšajo tveganje in se preselijo v panoge, kjer so sistemska tveganja manjša.

Če obenem neki drug del trga, v našem primeru tehnološki sektor, lahko ponudi še dobre in privlačne zgodbe, kot so digitalizacija, umetna inteligenca, chatGPT, in s tem prihodnjo rast, je premik kapitala samoumeven. Prihodnost seveda ni napisana in precej redko se odvije v skladu z našimi pričakovanji, a slika se trenutno zdi dovolj privlačna, kljub grožnji mile recesije, da jo vlagatelji podpirajo. Pričakujemo lahko, da bodo tehnološka podjetja v prihajajočih tednih in mesecih, v nasprotju s finančnimi delnicami, pritegnila dodatni kapital in posledično prinesla večji donos. Kljub nadpovprečnim vrednotenjem oziroma naši oceni, da so delnice relativno drago ovrednotene, imamo vlagatelji očitno raje podjetja in panoge s stabilnejšimi donosi kot tista, ki sicer lahko ponudijo visoke dividende, a slednje močno nihajo. Volatilnost, kot rečemo strokovno tem nihanjem, je le redko zaveznik vlagateljev. K temu lahko dodamo še dejstvo, da učinek višjih obrestnih mer še ni povsod viden v polni meri, a se zdi, da bi banke v tem okolju lahko imele večje težave kot tehnološka podjetja. Odločitev med obema največjima panogama gre zato v prid tehnološkim delnicam.

 

 

 

V določenem smislu je omenjeno razumljivo, saj se finančni trgi vedno ozirajo k najbolj svežim novicam, ki lahko dodobra premešajo karte na trgu, in v zadnjih dveh tednih je bilo teh zelo veliko. Drugi in tretji bankrot v zgodovini ameriškega bančnega trga bank Silicone Valley banke ter Signature je dodobra pretresel investicijsko javnost ter ameriške institucije, da so čez noč obrnili ploščo vrednotenja finančnih instrumentov ter spremenili pričakovanja o gibanju obrestnih mer. Temo cenovna stabilnost je zamenjala tema o finančni stabilnosti in s tem se je obudila travma iz velike finančne krize iz leta 2008.

Spremenjena pričakovanja trga

Da bi regulatorji in centralna banka preprečili eskalacijo, so se zelo hitro obrnili in obe omenjeni instituciji poslali v vodeno likvidacijo in zavarovali depozite. Kljub temu pa je z nami še vedno negotovost, kako velik je problem pri drugih manjših bankah in katera bi lahko šla v prihodnjih dneh, tednih ali mesecih na »zadnjo pot«.

Če je trg še v začetku meseca pričakoval, da bodo obrestne mere v Ameriki dosegle vrh blizu šestih odstotkov, so zdaj pričakovanja, da je FED dosegel z dvigom 22. marca vrh pri petih odstotkih in bi lahko začel zniževati obrestne mere že v drugem delu letošnjega leta. Glavni razlog za takšno spremembo pa lahko iščemo ravno v posledicah padca bank, ki jih lahko tudi prevedemo v »dvig« obrestnih mer. Če si dovolim špekulacijo in interpretiram guvernerja Jeroma Powella, ga je on ocenil na 25 do 50 bazičnih točk. Trg pa je še bolj agresiven in ga verjetno vidi omenjeno na stotih bazičnih točkah. Kdo ima bolj prav, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da smo bili v marcu priča povečanemu nihanju na trgu obveznic, ki pa ni imelo velikega vpliva na delniške trge, seveda če odštejemo močan upad vrednosti delnic malih in srednjih bank.

Kakor da bi Maribor prevzel Olimpijo

Kljub začetnemu poudarjanju, da so evropske banke drugačne, je preplah na trgu dokončno pokopal najšibkejšo globalno banko v Evropi, Credit Suisse, ki so jo pod pokroviteljstvom države »nasilno« priključili konkurenčni domači banki UBS. Kot bi nogometni klub Olimpijo prevzel glavni rival iz Maribora. Ko gre zares, tudi Švicarji spreminjajo zakone čez noč. Pa še »prevzem« so naredili tako na hitro, da so najbolj kaznovali lastnike najnižjih podrejenih obveznic (AT1) v vrednosti 16 milijard evrov in s tremi milijardami evrov »nagradili« delničarje, kar je dodobra pretreslo dolžniške trge in še dodatno otežilo in podražilo zadolževanje na obvezniških trgih, ki pa je za banke ključno, če hočejo še naprej kreditirati.

In kje je tukaj Evropska centralna banka? Z dvigom obrestnih mer za 50 bazičnih točk na 3,5 odstotka letno je bančna negotovost vplivala, da so stopili na žogo in umaknili napoved pričakovanj o prihodnji monetarni politike, kljub temu pa povedali, da so pripravljeni nadaljevati z dvigi, če se bo izkazalo, da je omenjena negotovost neosnovana.

Je pa omenjeni mesec dodobra pokazal, kako smiselno je imeti svoj portfelj dobro razpršen in ne samo sedeti na depozitih, kjer poslovne banke kljub višjim obrestim meram še vedno ne nudijo primernih obrestnih mer zanje.

 

 

Na trgih znova več nihajnosti
V zadnjih tednih se je zdelo, da je trg dosegel nivo, kjer bi za premik višje potreboval precej boljše ekonomske ali monetarne podatek. Zato se je gibal znotraj vzpostavljenega koridorja, nihaji pa so bili v odvisni predvsem od gibanja kazalcev inflacije ter potez in komunikacije centralnih bank. Vse do četrtka je kazalo, da se nam nekaj podobnega obeta tudi v tednu, ki je za nami, nato pa so finančne trge destabilizirale novice o propadu dveh bank in stresu v bančnem sektorju.

Negativen je bil že začetek minulega tedna, ko je guverner Feda Powell na rednem zaslišanju pred ameriškem kongresom dal jasno vedeti, da so pri Fed glede na zadnje podatke o trdovratni inflaciji, pripravljeni obrestne mere dvigniti višje od predhodnih predvidevanj. Trgi so se hitro po Powellovem torkovem govoru prilagodili občutno povečani verjetnosti, da bodo obrestne mere po zasedanju, ki bo potekalo naslednji teden, znova višje za 50 bazičnih točk. A dogodki, ki so sledili bodo odločilno vplivali tudi na prihodnje odločitve ameriške centralne banke, ki je včeraj sklicala izredni sestanek za zaprtimi vrati.

Padec uveljavljenega igralca na področju tveganega kapitala
»Šele, ko se pojavi oseka, lahko vidimo kdo je plaval gol« je ob začetku finančne krize leta 2008 izjavil Warren Buffet in s tem slikovito opisal to, kar smo spremljali v zadnjih dneh: podjetja se prevzetih tveganj včasih zavejo šele, ko se razmere na trgu poslabšajo. Že v sredo je v kriptoindustriji odmeval propad financerja projektov Silvergate, a ker banka izven področja kriptovalut ni imela pomembne vloge, je dogodek na širšem finančnem trgu ostal bolj ali manj spregledan. Povsem drugače je bilo dan kasneje, ko so kalifornijski bančni regulatorji zaradi nelikvidnosti in plačilne nesposobnosti zaprli banko Silicon Valley bank (SVB). SVB je bila sicer manj poznana finančna institucija, ki se je osredotočala na financiranje tveganega kapitala. Predvsem na področju ameriških zagonskih biotehnoloških in IT podjetij je veljala za zelo uveljavljenega in zaupanja vrednega posojilodajalca. V zadnjih letih sta poceni denar in poplava likvidnosti napajala ekscesno rast na omenjenem segmentu trga, velike količine denarja so se nato prelivale na račun banke, ki je presežno likvidnost v obdobju zelo nizkih obrestnih mer nalagala v varne dolgoročne državne obveznice. Slabše razmere na trgu so v zadnjem obdobju sprožile odliv depozitov in poslabšale kapitalsko ustreznost banke. Pri SVB so bili zato prisiljeni v dokapitalizacijo in prodajo finančnih naložb (predvsem obveznic), katerih vrednost je ob hitro povišanih obrestnih merah v zadnjem letu močno padla. Posledično so pri SVB seveda te naložbe prodali z veliko izgubo. Ko je banka to sporočila, so stranke izgubile zaupanje in začele množično dvigovati svoja sredstva, zaradi česar je banka postala nelikvidna.

Med vikendom so najpomembnejše strank banke, kot so skladi tveganega kapitala, manjša tehnološka in zagonska podjetja iz Silicijeve doline, pozivali k posredovanju ameriške vlade. Depoziti višji od 250 tisoč dolarjev namreč niso zavarovani, kar pomeni, da bi se večina podjetij, ki so imele svoja denarna sredstva naložena pri banki za svoj denar lahko obrisalo pod nosom. Pri tem je kar ironično to, da so bili delni krivec za propad banke ravno nekateri skladi tveganega kapitala, ti so podjetja, ki jih financirajo pozvali k umiku depozitov pri SVB banki, kar je stopnjevalo paniko in sprožilo domino efekt odlivov.

Sistemsko pomembne banke na varni strani
Ker je finančni sektor med seboj zelo povezan, spomin na leto 2008, ko se je ob propadu Lehman Brothers-a likvidnostni krč razširil po celotnem finančnem sistemu pa še svež, so se potresni sunki hitro razširili na celoten sektor. Indeksi evropskih in ameriških bank so od preteklega tedna izgubili več kot 10 % vrednosti, pesimizem se je prenesel tudi na bančne delnice drugod po svetu. A padci so bili pri večjih in sistemsko pomembnih bankah precej bolj obvladljivi, saj so za razliko od Lehman Brothers-a banke, kot je SVB in Silvergate v veliki meri delovale na ozkem in specifičnem segmentu trga in ne predstavljajo večjega sistemskega tveganja.

V nedeljo zvečer so ameriški regulatorji zaprli še Signature Bank, ki je bila prav tako prisotna na področju kriptovalut, v težavah se je ob včerajšnjem odprtju trgov znašlo še nekaj drugih podobnih manjših regionalnih bank. Ameriško ministrstvo za finance, ameriška centralna banka in zvezna korporacija za zavarovanje depozitov so naznanili, da bodo vsi depoziti (tudi tisti nad 250 tisoč dolarjev) zaščiteni. Institucije, ki so bile direktno prizadete s propadi bank pa bodo upravičene do posebnih posojil ameriške centralne banke. To je vsaj za nekaj časa nekoliko pomirilo trge. Vseeno pa dogodek opominja sicer na skrite pasti, ki jih nenadno povišane obrestne mere prinašajo in kaj lahko se v naslednjih mesecih zgodi še kakšen podoben šok, ki bo prečistil in za kratek čas zamajal finančne trge.

Kako bodo reagirale centralne banke?
V luči težav bank so se močno prilagodila tudi tržna pričakovanja o prihodnjih potezah ECB in FED, ki zasedata ta oziroma naslednji teden. Argumenti tistih, ki svarijo pred nevarnostmi silovitega zviševanja obrestnih mer, so namreč v zadnjih dneh gotovo pridobili na teži. ECB, ki obrestne mere zvišuje najhitreje od uvedbe evra bo odločitev sprejela že ta četrtek, guvernerka Christine Lagarde je pretekli teden pred pretresi v bančnem sektorju napovedala, da bodo pri ECB obresti zvišali za 0,5 %. Tako bomo že kmalu videli ali ta dogodek prinaša dolgoročnejše spremembe (obrat v politiki dvigov obrestnih mer), ali pa gre samo za stransko epizodo.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki kažejo znake okrevanja. Inflacija se je stabilizirala in kaže trend umirjanja, a cilj 2% je zelo daleč. Problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in posledično centralne banke nakazujejo na nadaljevanje zaostrovanja denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so se po zadnjih dogodkih na finančnih trgih še okrepila. To je v nasprotju z retoriko centralnih bank, a politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a določene panoge in segmenti so pod pritiskom. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage, a določeni segmenti trga ponujajo priložnosti. Kljub nihanjem v zadnjem tednu, ali pa ravno zaradi njih priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska, Generali Rastko Evropa in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Evropske delnice so v zadnjem tednu močno izgubili, predvsem zaradi bank in tudi odliva ameriškega kapitala nazaj domov, v bolj varne naložbe, a gospodarska slika ostaja relativno dobra. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Premiki v zadnjem tednu se zdijo pretirani, saj so tečaji močno zrastli in so posledično še bolj občutljivi na nepredvidljivo politiko centralnih bank. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

Indeks S&P 500 se je obdržal nad 200 dnevnim drsečim povprečjem
Najbolj spremljani svetovni delniški indeksi so pretekli teden kljub manj vzpodbudnim novicam o inflaciji in pričakovanju bolj zaostrene politike centralnih bank pridobivali. Tako podatki o številu novih prosilcev za nadomestilo za brezposelnost v ZDA, kot o januarski stopnji brezposelnosti v evroobmočju so pokazali, da trg dela ostaja zelo močan, kar krepi inflacijske pritiske in centralnim bankam ne dovoljuje popuščanja pri nadaljnjih dvigih obrestnih mer. Na drugi strani so borzni biki po februarskem negativnem nizu znova prevzeli vajeti tudi s pomočjo tehničnih opornih točk na grafu ameriškega S&P 500.

V drugi polovici januarja smo v enem izmed rednih tedenskih pregledov dogajanja na trgih pisali o tem, da je S&P 500 prebil iz vidika tehnične analize pomembno mejo 200 dnevnega drsečega povprečja gibanja, kar je v preteklosti pogosto pomenilo konec medvedjega trenda. Preboj je tudi takrat opogumil vlagatelje in indeksi so do lokalnega vrha doseženega v prvem tednu februarja zabeležili še kar nekaj odstotno rast. Nato je tekom februarja prišel niz podatkov, ki nakazujejo, da se nižanje inflacije upočasnjuje, centralne banke pa bodo posledično dodatno zategovale denarno politiko. Vse skupaj je ohladilo optimizem med vlagatelji, indeks S&P 500 se je znova približal 200 dnevnem drsečem povprečju gibanja, a tokrat iz nasprotne smeri, kar pomeni, da drseče povprečje predstavlja psihološko oporo, na kateri smo pretekli teden videli kar lep odboj. Opisano gibanje, ki je prikazano na spodnjem grafu lepo prikazuje, da je psihologija pomemben faktor kratkoročnih premikov na borzah. A na daljši rok na trgih prevlada vpliv ekonomskih in gospodarskih dejavnikov, kot so gospodarska rast, dobički podjetij, obrestne mere, količina denarja na trgu itd. V naslednjih dneh bo torej zanimivo spremljati, ali bo S&P ostal nad zeleno črto na spodnjem grafu, pri vprašanju, kje bodo indeksi čez nekaj mesec pa bo odločilno to, kako hitro se bo umirjala inflacija, kdaj in na kakšnih nivojih bodo centralni bankirji prenehali z zategovanjem obrestnih mer in kako se bo gibala gospodarska rast.

Končna obrestna mera bi se lahko približala najvišjim nivojem od uvedbe evra
Na stari celini so bili v fokusu podatki o februarski inflaciji, ki je v evro območju znašala 8,5 %, torej zgolj za spoznanje manj kot januarja, ko je bila 8,6 %. V nasprotju s pričakovanji pa se je jedrna inflacija, ki izključuje bolj nihajne cene hrane in energije, v primerjavi z januarjem celo zvišala na 5,6 % in s tem dosegla novo rekordno vrednost. Ker se pri evropski centralni banki pri svojih odločitvah ozirajo zlasti na podatke o jedrni inflaciji, dvomov o tem, da marca sledi še en 0,5 % dvig ključne obrestne mere skorajda ni več. ECB naj bi nato na naslednjih treh zasedanjih obresti zvišala do 4 %. Do sedaj so bile najvišje evrske obrestne mere pri okrog 5 % v začetku dva tisočih.

Kitajska konservativna pri določanju ciljne gospodarske rasti
Na kitajskih borzah je v tednu pred zasedanjem Nacionalnega ljudskega kongresa prevladoval optimizem. Podatki kažejo, da gospodarska aktivnost okreva hitreje od napovedi, komunistična partija je za letošnje leto kot cilj zastavila 5 % rast BDP, kar se gleda na rast iz predkovidnega obdobja in nizko osnovo (leta 2022 je bila kitajska gospodarska rast nižja zaradi strogih omejitev), zdi zelo konservativen cilj. Za evropska podjetja je pomembno, da Kitajska vidi zelo pomembno komponento rasti v krepitvi zaupanja in trošenja prebivalstva. Ta teden je pod drobnogledom vlagateljev zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, kjer bo Xiju uradno podeljen tretji predsedniški mandat. Vlada bo med drugim razpravljala o ukrepih za spodbujanje gospodarstva in pomoči nepremičninskem sektorju, v luči zaostrenih odnosov z ZDA je že prvi dan zasedanja veliko pozornosti požela vest, da bo Kitajska za 7 % povečale svoje vojaške izdatke.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki kažejo znake okrevanja. Inflacija se je stabiliziral in kaže trend upadanja, a cilj 2% se zdi zelo daleč, saj se tudi trend upadanja umirja. Problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in posledično centralne banke nakazujejo na nadaljevanje zaostrovanja denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a določene panoge in segmenti so pod pritiskom. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage, a določeni segmenti trga ponujajo priložnosti. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska, Generali Rastko Evropa in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Evropske delnice še naprej presenečajo in nekateri evropski indeksi so zelo blizu zgodovinskim rekordom. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

 

Najbolj optimistični analitiki so napovedovali ohlajanje gospodarstva, večinsko prevladujoče mnenje pa je napovedovalo recesijo. Ob še vedno visoki inflaciji, višanju obrestnih mer in nadaljevanju vojne v Ukrajini obeti za borzne trge nikakor niso bili dobri.

Vlagatelji so tako leto začeli z velikimi rezervami denarja v portfelju. Nato sta prva presenetila pojemajoča inflacija v ZDA in odboj tehnoloških delnic, čemur je takoj v začetku leta sledila rast delniških tečajev v Evropi.  Vseevropski delniški indeks je tako v prvih dveh mesecih leta poskočil za 12 odstotkov, borza v Milanu pa za celo 15 odstotkov.

Nenavadna rast Petrola

SBI TOP, indeks delnic domačih blue chipov, tako v istem obdobju po rasti ne zaostaja veliko za tistim v Milanu. Slabih 14 odstotkov je porasel na krilih rasti tečaja delnic NLB, Krke in Petrola.  Omenjene družbe imajo v indeksu skoraj 70-odstotno utež, tečaj vseh treh pa je letos zrasel za več kot 15 odstotkov.

Še najbolj presenetljiva je rast cene delnice Petrola, za katerim je eno najslabših let v zgodovini. Leto 2022 je namreč podjetje po prvi oceni končalo z 12 milijoni evrov izgube, kar pomeni, da dividend letos načeloma ne bo.

Petrol je namreč v zadnjih letih vse, kar je bilo bilančno mogoče, izplačal za dividende in v bilanci nima na voljo zadržanih dobičkov. Rast cene delnice ob katastrofalnem minulem poslovnem letu in obetom tekočega, kjer vlada še naprej regulira maloprodajne cene naftnih derivatov, zemeljskega plina in elektrike, je tako milo rečeno nenavadna.

A že hiter pogled v delniško knjigo razodene skrivnost in nam ponuja nekaj možnih odgovorov. Največji nedržavni delničarji – tuji institucionalni sklad, skrit za fiduciarnim računom v Luksemburgu, ter hrvaški pokojninski skladi – z nakupi delnic skrbijo da njihov tečaj ne upade. Ponudba Petrolovih delnic je očitno med malimi vlagatelji tako razredčena, da omenjeni skladi z lahkoto držijo cenovno raven nad 22 evri za delnico in jo potiskajo celo rahlo navzgor.

Hrvaška kot neizpolnjena želja

Rast cene delnice NLB pa je seveda veliko bolj kvalitetna in povezana z odličnim poslovanjem največje domače banka, kotirajoče na borzi. Prejšnji teden so objavili rekordne finančne rezultate za leto 2022 v višini 447 milijonov evrov čistega dobička. Ta rezultat bo tako tudi v letošnjem letu omogočil izplačilo visoke dividende delničarjem, upravi pod vodstvom Blaža Brodnjaka, ki je v zadnjih letih prerodil to finančno institucijo, pa tudi omogočil razmišljanje o nadaljevanju konsolidacije bančnega prostora v regiji.

Širitev na Hrvaško za zdaj ostaja neizpolnjena želja NLB, saj tudi nova slovenska vlada ni nič naredila za ureditev medsebojnih odnosov na tem področju z Republiko Hrvaško. Zato pa ostajajo apetiti po prevzemih v Srbiji, kjer je bila NLB ambiciozna že v preteklosti. Prevzem Komercialne banke Beograd se trenutno kaže kot dobra poteza in zato je razumljiva želja po nadaljevanju konsolidacije tamkajšnjega finančnega prostora. Po novem znaša skupni kapitalski količnik banke 19,2 odstotka in tu je kar nekaj prostora za dodatno rast bančne aktive.