Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Delniški trgi še naprej počasi pridobivajo in blažijo izgube vlagateljev v letošnjem letu

Na prehodu v praznični december, so svetovni delniški trgi še naprej počasi pridobivali in blažili izgube vlagateljev v letošnjem letu. Globalni indeksi so oktobra in novembra po več kot enem letu povezali dva zaporedna meseca s pozitivnimi donosi, konkretno pa je v zadnjem obdobju okreval tudi trg obveznic. Pretekli teden se je v pričakovanju govora guvernerja ameriške centralne banke in ekonomskih podatkov, ki so bili na sporedu v drugi polovici tedna, začel umirjeno. Velik del rasti pa so delniški indeksi zabeležili po sredinem govoru guvernerja Powella. Vzdušje so konec preteklega tedna malenkost pokvarili podatki iz ameriškega trga dela, saj se je zaposlovanje v novembru upočasnilo manj kot je bilo pričakovano, stopnja brezposelnosti pa ostaja zelo nizka (3,7 %). Skratka, trg dela ostaja odporen na višanje obresti in ostaja zelo močan. Podatek opominja, da so vlagatelji morda preveč prepričani v preobrat oziroma konec zviševanja obrestnih mer v prvi polovici prihodnjega leta. Nizka brezposelnost centralnim bankirjem namreč dopušča prostor za vztrajanje pri zaostrovanju denarne politike, če se inflacija ne umiri.

Tempo zviševanja obrestnih mer ne bo več tako oster

Da ni povsem jasno, do katerega nivoja bo še potrebno zvišati obrestne mere, je opozoril tudi guverner Fed, a vlagatelji so se bolj kot na negotovost v zvezi z nivojem obresti na koncu cikla zaostrovanja osredotočili na napovedi, da z naslednjim zasedenjem tempo zviševanja ne bo več tako oster. Po štirih zaporednih zvišanjih ključne obrestne mere za 0,75 % torej decembra lahko pričakujemo »zgolj« 0,5 % zvišanje. Ključno vprašanje, ki bo diktiralo gibanja na borzah v bližnji prihodnosti pa je, kako bodo pri Fed postopali v prihodnjem letu. Trgi trenutno vračunavajo precej optimističen scenarij, da bodo obrestne mere vrh dosegle maja prihodnje leto, okrog nivoja 5 %, nato pa naj bi pri Fed do konca 2023 obresti znižali za 0,5 %. Posledično je to nekoliko ošibilo tudi dolar, ki se trenutno nahaja v območju nekaj pod 1,05 dolarja za evro. Verjetno lahko v prihodnjih tednih pričakujemo še malo šibkejši dolar in zdi se, da bi nivo med 1,05 in 1,10 ustrezal tako Evropi kot tudi ZDA.

Sproščanje covidnih ukrepov na Kitajskem

Kitajska komunistična partija je kot kaže popustila pod pritiski ljudstva, mestne oblasti so v vse več predelih države v zadnjih dneh sproščale covidne ukrepe kljub temu, da je število novo okuženih dosegalo rekorde. Vse skupaj je dalo veter v jadra kitajskim borznim indeksom, ki so od začetka prejšnjega tedna pridobili dobrih 5 %.

Postavitev cenovne kapice na rusko nafto

EU in države skupine G7 ter Avstralija, so se dogovorile za postavitev cenovne kapice na rusko nafto pri 60 dolarjih za sodček. Po oceni vrha EU je to pravšnja cena, da se Rusom črpanje nafte še izplača. Če bi bila kapica postavljena tako nizko, da bi bili stroški črpanja višji od prihodkov in bi se Rusija odločila, da ne bo več črpala nafte, bi se tržne cene seveda dvignile, kar bi pomenilo strel v lastno koleno. Glede uveljavitve kapice se še ni izjasnila največja uvoznica nafte Kitajska, jasno pa je, da je ne bo upoštevala Indija. Obe omenjeni državi izkoriščata situacijo in rusko nafto in že sedaj kupujeta po precej nižji ceni od tržne.

Cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF ostaja veliko višja kot pred napadom Rusije na Ukrajino

Ta teden bodo voditelji EU začeli še pogajanja v zvezi z določitvijo kapice na cene plina. Kljub temu, da so se temperature po Evropi v zadnjih tednih spustile blizu dolgoletnim povprečjem, se je novembra poraba zemeljskega plina v državah članicah EU v primerjavi s preteklimi petimi leti znižala za skoraj četrtino. Vseeno pa cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF, ki je referenčna platforma za trgovanje s plinom v Evropi, ostaja veliko višja kot pred napadom Rusije na Ukrajino. Cena za megavatno uro zemeljskega plina je 135 evrov, za primerjavo – v enakem obdobju med leti 2017 in 2021 je znašala med 15 in 25 evri, avgusta letos pa je bila rekordna pri dobrih 300 evrih za megavatno uro. Ker je bilo v letu 2021 iz zemeljskega plina generirane za okrog 20 % elektrike v EU, se morajo zdaj evropske države v večji meri zanašati na druge vire, ki so bolj nestanovitni (veter, sonce, voda) in bolj umazani (premog). Politična naklonjenost nuklearni energiji se sicer povečuje, a za povečanje proizvodnje jedrske energije so potrebne investicije, ki stanejo, izgradnja jedrskih elektrarn pa traja več let. Zato hitrih rešitev tu ni.

NASVET ZA VLAGATELJE

Bliža se konec leta in trgovanje se počasi umirja. Čaka nas še decembrski sestanek ECB in FED, a večjih pretresov ne pričakujemo. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se ne izboljšujejo, a ker trg dela ostaja zelo močan ugibanja o prihodnji denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Močan skok delniških trgov v zadnjih dveh mesecih kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Na drugi strani izgleda, da se je ta rast oziroma odboj izčrpal in za premik višje bodo potrebne drugačne, nove in predvsem bolj optimistične informacije. Možen je tudi premik nekoliko nižje, saj bodo vlagatelji pred koncem leta pred izbiro, da poberejo del kratkoročnih dobičkov iz mize. Zato v tem okolju, ko centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna rast trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne novega leta. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso več poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, lahko zelo hitro spremenijo. Priporočamo da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti ponuja dober odgovor in nudi najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le-teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Energija in Surovine ter Generali Indija – Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Indeks S&P pretekli teden znova nad vrednostjo 4000 točk
Zapisnik iz zadnjega srečanja ameriških centralnih bankirjev, t.i. Fedove minute, je potrdil, kar trgi vračunavajo že nekaj tednov. Pri Fed v prihodnjih zasedanjih nameravajo nekoliko omehčati svoj pristop in upočasniti tempo zviševanja obrestnih mer. To po vsej verjetnosti pomeni, da je bil novembrski dvig zadnji 0,75 % dvig, trgi zdaj za januarsko zasedenje pričakujejo 0,50 % zvišanje. Delniški indeksi so pozdravili novico in nadaljevali z okrevanjem, indeks S&P 500 se trenutno nahaja dobrih 12 % nad lokalnim minimumom doseženem sredi oktobra in je pretekli teden prvič po dveh mesecih sklenil nad vrednostjo 4000 točk. Spletna prodaja na črni petek v ZDA je po podatkih družbe Adobe Analytics letos dosegla rekordnih 9,12 milijarde dolarjev kar kaže na to, da se je sezona prazničnega nakupovanja kljub inflaciji in negotovosti za trgovce začela kar vzpodbudno. Ampak nominalna rast prodaje je manjša od inflacije, zaradi globokih popustov pa se pojavljajo vprašanja o profitabilnosti trgovcev. Zato se zdi, da so rezultati dovolj dobri, da krepijo zaupanje med vlagatelji. Pred vstopom v praznični december, ki je tradicionalno vlagateljem na kapitalskih trgih naklonjen mesec se krepi optimizem, da bi se leto lahko zaključilo precej manj boleče, kot je kazalo še pred nekaj tedni.

Nafta včeraj najnižje po decembru lani
Zapisnik zadnjega srečanja Fed je bil v središču pozornosti tudi med vlagatelji na evropskih borzah, ki so v luči manj agresivne retorike centralnih bankirjev rahlo pridobivale. Optimizem vzbujajo tudi gibanja na energetskih trgih, cena za 159 litrski sodček surove nafte je včeraj padla pod 75 ameriških dolarjev, kar je najmanj po lanskem decembru, prav tako so od najvišjih cen letos precej oddaljene cene zemeljskega plina. Tudi današnji podatki glede evropske inflacije, ki v nekaterih državah kaže znake vsaj začasnega umirjanja nakazujejo, da bi bili dvigi ECB v prihajajočem letu manjši od pričakovanj. To je okrepilo predvsem obvezniški trg in nemška 10-letna obveznica se je močneje spustila pod nivo 2% donosnosti.

Protesti na Kitajskem ohromili proizvodnjo Appla
Na pomembni točki se, kot vse bolj kaže nahaja Kitajska, kjer se dogajajo največje demonstracije po letu 1989. Takrat je kitajska oblast nad protestnike, ki so zahtevali večjo politično in družbeno svobodo, na Trgu nebeškega miru v Pekingu poslala tanke in oborožene vojake, vsaj nekaj sto ljudi je bilo ubitih. Vse od takrat so bili vsakršni manjši izkazi upora kitajskega ljudstva hitro zatrti. A tokrat kaže, da je komunistična partija z represijo v imenu obvladovanja širjenja bolezni Covid-19 šla tako daleč, da nestrinjanja ni bilo moč zadušiti. Smrt desetih ljudi, ki so zaradi stroge karantene ostali zaprti v stanovanjskem bloku medtem, ko se je razširil požar je bila pika na i, ki je sprožila negodovanje in kaže zametke upora proti oblasti. Zgolj nekaj tednov po tem, ko se je Xi na kongresu komunistične partije otresel političnih nasprotnikov se zdaj zdi, da bi njegov položaj lahko na resno preizkušnjo postavilo ljudstvo. Razplet trenutnih dogodkov bi lahko pomembno vplival na celotno svetovno ekonomijo, močno so jih denimo že občutili pri Applu, nasilne demonstracije so namreč ohromile proizvodnjo v njihovi gigantski tovarni na Kitajskem, zaradi česar že trpi prodaja novih Iphonov 14, pod pritiskom so se znašle tudi Applove delnice. Kitajska sicer nakazuje, da bi lahko nekoliko omilila Covidno politiko in trgi se na to vsakič odzovejo zelo pozitivno, a srž kitajskih gospodarskih izzivov ni toliko v Covidni politiki kot v izpetosti dosedanjega modela rasti. Gradnja neskončni infrastrukturnih projektov je trčil ob ovire in drugačen model rasti bo v vmesnem času prinesel mnoge pretrese v gospodarstvo in s tem delniške trge. A kratkoročno bo vsakršna omilitev Covidnih ovir sprejeta zelo pozitivno, še posebej z vidika globalnih oziroma tujih vlagateljev.

Nihajnost na valutnih trgih se odraža na portfeljih vlagateljev
opuščanje inflacije v ZDA in manj ostre napovedi ameriške centralne banke so v zadnjih nekaj tednih povzročile občuten padec vrednosti ameriškega dolarja, ki je večji del leta strmo pridobival napram ostalim valutam. Vrednost evra je bila še pred nekaj tedni nižja od dolarja, danes pa je evro vreden že slabih 1,05 USD. To pomeni, da evropski vlagatelji nedavne rasti na ameriških borzah nismo tako zelo občutili, a tudi padci v prvem delu leta, ko je dolar napram evru pridobival, so bili zaradi valutnih učinkov blažji. Gre za običajno dinamiko, saj ameriški dolar zaradi statusa varnega zatočišča po navadi pridobiva v obdobjih večjih padcev in negotovosti na trgih, v času optimizma pa raste vrednost preostalih valut. A vlagatelji morajo te valutne premike upoštevati pri svojih pričakovanjih, podobno kot to vpliva na poslovanje podjetij.

NASVET ZA VLAGATELJE
Nasvet za vlagatelje o aktivnejšem prilagaja spremembam v gospodarskem okolju ostaja v veljavi tudi v prihodnje. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije se ne izboljšujejo, a močan skok delniških trgov kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in komunikacija, kjer se iz dneva v dan izmenjavata zaostrovanje in mehčanje denarne politike definitivno ne pomaga k jasnejši sliki. Reakcija vlagateljev kaže, da smo dobre novice v zelo kratkem času vračunali v nove tržne nivoje. Po takem odboju težko trdimo, da so delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe izrazito poceni, a ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, lahko zelo hitro spremenijo. Vlagatelji, ki so bili pretirano konzervativni oziroma preveč usmerjeni samo v varne naložbe so zamudili močan odboj. Seveda dolgoročno ni nič zamujenega in kdor je vztrajal s periodičnim povečevanjem naložb je dokazal, da je tak pristop najboljši. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo , Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Energija in Surovine pa tudi zopet Generali Indija Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


Raketa, ki je padla na Poljsko za kratek čas razburkala relativno mirno dogajanje na borzah v preteklem tednu 
Glede na razburljivo dogajanje z divjimi premiki na borzah, ki je zaznamovalo velik del letošnjega leta na finančnih trgih, je pretekli teden minil precej mirno. Glavni delniški indeksi so se obdržali okrog nivojev predpreteklega tedna. Novica o nižji inflaciji je tudi minuli teden še vedno pozitivno vplivala na trge. Nekaj drame je sicer povzročila vest, da sta po padcu rakete na poljsko vas ob meji z Ukrajino umrli dve osebi. Strah pred eskalacijo vojne je sprožil skok cen energentov in padec delniških tečajev po celem svetu, premiki pa so bili izničeni hitro po tem, ko so iz Nata in Poljske nakazali, da je zelo verjetno šlo za ukrajinsko raketo sistema protizračne obrambe.

Pred vrhuncem nakupovalne sezone ameriški trgovci predstavili solidne četrtletne rezultate
V ZDA so rezultate iz tretjega četrtletja predstavljali trgovci na drobno, ki so vselej dober indikator stanja potrošnikov. Številke so bile v celoti gledano solidne. Višje cene in zmanjšana kupna moč v ZDA niso povzročili občutnejšega krča v potrošnji, poznajo pa se spremembe pri navadah kupcev, ki so omejili diskrecijske oziroma nenujne nakupe. Iz tega razloga bo zanimivo spremljati prihodnje rezultate. S tem tednom se namreč začenja vrhunec nakupovalne sezone, t.i. črni petek in kibernetski ponedeljek. Analitiki za praznično obdobje kljub inflaciji, višjim obrestnim meram in napovedanih odpuščanjih napovedujejo skoraj 5 % rast prodaje na letni ravni.

Indeksi proizvodnih cen potrjujejo ohlajanje inflacijskih pritiskov
Oktobrski podatki o indeksih proizvodnih cen tako iz ZDA kot iz Evrope potrjujejo, da se inflacijski pritiski počasi umirjajo. Veseli zlasti podatek iz Nemčije, kjer je indeks PPI (cene proizvajalcev) na mesečni upadel za 4,2 %. Kljub temu so proizvodni stroški merjeno s PPI na letnem nivoju višji za 34,5%, zato prelivanje višjih stroškov na končne produkte bržkone še ni zaključeno.
Pretekli teden so bili objavljeni tudi podatki o gospodarski aktivnosti v tretjem četrtletju. BDP evro območja je na letni ravni zrasel za 0,7 %. Rast je bila pozitivna v večini držav članic z izjemo treh (med njimi tudi Slovenija), pozitivno so presenetili predvsem podatki iz Nemčije pa tudi Italije.

Pozitivni vtisi po srečanju Bidena in Xi Jinpinga
Minuli ponedeljek sta se pred vrhom skupine G20 na indonezijskem otoku Bali prvič kot predsednika osebno sestala kitajski Xi Jinping in ameriški Biden. Po 3 in pol urnem sestanku je prevladal pozitiven vtis, da si državi prizadevata za izboljšanje odnosov, ki so v zadnjem obdobju dosegli najnižji nivo v zadnjih desetletjih. Predsednika sta se zavezala k pogostejšem komuniciranju in zdi se, da bi lahko srečanje na Baliju predstavljajo pozitiven obrat v odnosih med vodilnima gospodarskima velesilama. Optimistično so se po srečanju odzvali tudi vlagatelji v kitajske naložbe, a delniški indeksi trgov v razvoju v letošnjem letu še zmeraj zaostajajo za razvitimi trgi.

Slovensko gospodarstvo se je v tretjem četrtletju skrčilo
Po tem, ko smo v zadnjem pregledu poročali o vzpodbudnih številkah četrtletnega poslovanja Nove Ljubljanski Banke, Telekoma in Petrola, so zelo dobre rezultate predstavili tudi pri naši največji borzni družbi – Krki, ki je v prvih devetih mesecih letošnjega leta občutno presegla tako napovedi analitikov, kot dobiček in prihodke iz preteklih let. Res pa je, da so na tako dobre rezultate precej vplivale tečajne razlike, konkretno rast ruskega rublja. Manj optimistični so bili četrtletni podatki o ekonomski aktivnosti pri nas, slovensko gospodarstvo se je v primerjavi z drugim četrtletjem skrčilo za 1,4 %, večji padec je izmed držav članic zabeležila le Latvija. Ob tem je potrebno izpostaviti, da smo imeli v drugem četrtletju nadpovprečno gospodarsko rast, zaradi česar je osnova za primerjavo visoka in podatki niso tako zaskrbljujoči, kot se zdijo na prvi pogled. A dejstvo je, da naše gospodarstvo drsi v recesijo, zaradi inflacije se umirja zlasti potrošnja gospodinjstev, zaradi negotove gospodarske klime se znižuje tudi obseg investicij.

NASVET ZA VLAGATELJE
Tokratni nasvet za vlagatelje se aktivneje prilagaja spremembam v gospodarskem okolju. Razen inflacije se makroekonomski podatki niso bistveno izboljšali, a močan skok delniških trgov v predpreteklem tednu kaže, kako veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Ter da centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov. Reakcija vlagateljev kaže, da smo dobre novice v enem tednu vračunali v nove nivoje. Po takem odboju težko trdimo, da so delnice glede na vse izzive in spremembe izrazito poceni, a ponujajo priložnosti saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev kako naj bi prihodnost izgledala lahko zelo hitro spremenijo. Vlagatelji, ki so bili pretirano konzervativni oziroma preveč usmerjeni samo v varne naložbe so zamudili močan odboj. Seveda dolgoročno ni nič zamujenega in kdor je vztrajal s periodičnim povečevanjem naložb je dokazal, da je tak pristop najboljši. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo , Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali surovine in Energija pa tudi zopet Generali Indija Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj Kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Tudi po tem odboju ni nič zamujenega in priložnosti se bodo pojavljale. Odboj kaže le to, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Kot že rečeno, nove informacije v prihodnjih tednih in mesecih bodo vlagateljem narisale novo prihodnost, ki bo lahko še lepša, lahko pa začasno tudi grša. Trgi se bodo odzvali temu ustrezno. Na nas je, da to obrnemo v svoj prid.

V očesu inflacijskega orkana

 

Cene naraščajo veliko bolj, kot to objavlja Statistični urad Republike Slovenije (uradno izmerjena inflacija v oktobru je znašala 9,9 odstotka letno), si marsikdo misli ob vsakodnevnem obisku trgovine oziroma restavracije.

Človeška intuicija je v povprečju kar pravilna, zna pa biti v določenih okoliščinah tudi varljiva, saj si naše oči bolj zapomnijo stvari, ki jih vidimo in čutimo na dnevni ravni, kot druge dobrine in storitve. V kategoriji komunikacije, ki je del indeksa sprememb cen, lahko opazimo, da cene celo padajo.

Kakor koli že, rast cen že zdaj bistveno odstopa od cilja Evropske centralne banke, ki je nekaj nad dvema odstotkoma. Mnoga gospodinjstva že zdaj težave, kako se prebiti skozi mesec, čemur pravimo realna izguba kupne moči.

Inflacija ne sme biti normalnost

Ob teh podatkih ne spi mirno niti ECB, ki si želi z dvigovanjem obrestnih mer preprečiti, da bi sedanja visoka inflacija postala nova normalnost. Ceno za dosego tega cilja pa vidi v ohlajanju gospodarstva, kar pomeni, da plače ne smejo rasti tako hitro kot inflacija. Manjša kupna moč bo znižala povpraševanje po izdelkih in dobrinah, podjetja pa bodo prisiljena odpuščati. Novi brezposelni bodo naredili trg dela bolj konkurenčen, pri čemer bo pritisk na rast plač manjši. Omenjeno opisujemo kot recesijo, ta je za leto 2023 praktično že osnovni scenarij, ki so ga finančni trgi po moji oceni že vgradili v svoja pričakovanja.

Na tem mestu pa bi se soočil z najbolj pogostim vprašanjem, ki ga dobivam od splošne javnosti. Kaj naj naredim s svojim premoženjem, ko imamo tako visoko inflacijo?
Moja prva misel je, da smo lahko še kako srečni, da smo v evroobmočju. Če samo pogledamo države v soseščini, vidimo, da so tam razmere še bolj brutalne in se objavljene številke inflacije vrtijo okoli 20 odstotkov, hkrati pa so njihove valute izpostavljene še večjemu nihanju.

Ko smo v Sloveniji leta 2007 prevzeli evro, smo odšteli za enega 239,64 tolarja. Istega dne je bilo treba odšteti za evro 254 madžarskih forintov. Danes pa se vrednost evra giba nad 400 forinti.
Južni sosedi Hrvaški lahko čestitamo ob prevzemu evra v letu 2023, bo pa za državljane to kar travmatična menjava, saj se bo v vrtincu inflacijskega dogajanja zgodilo še »evrsko« zaokroževanje.
Moja druga misel je bistveno bolj profesionalne narave, ki temelji na moji prej omenjeni oceni. Na finančnih trgih na cene danes vpliva vsa prihodnost. Še posebej pa, kaj se bo dogajalo v bližnji prihodnosti (šest do devet mesecev).

Lahko bi celo rekli, da za finančne trge inflacija (četudi jo zdaj najbolj čutimo) ni več glavna tema, bila pa je pred dobrim letom. Zdaj svoje misli bolj usmerjamo samo še v relativno spremembo in se sprašujemo, ali so centralne banke že dovolj dvignile obrestne mere.

Prvi znaki uspeha se že kažejo v ZDA, kjer je nepričakovano močnejše znižanje na 7,7 odstotka letno v oktobru celotni finančni trg spravilo v delirij – rasle so tako obveznice (zahtevana donosnost se je znižala kar 35 bazičnih točk na 3,85 odstotka letno) kot tudi delnice (indeks tehnoloških delnic Nasdaq je zrastel kar 7,5 odstotka dan po objavi). Trg je namreč za ZDA začel vračunavati blago recesijo. Ali bo imel prav, bo pokazal čas. Res pa je, da smo v obdobju povečane negotovosti, kjer lahko že nov podatek dodobra premeša karte.

V tem smislu pa menim, da se je glede lastnega varčevanja smiselno vprašati, kaj bo vplivalo na jutri, in se nekoliko distancirati od tega, kaj je danes. Če smo pozabili paziti na svoj denar včeraj, je posledica izguba kupne moči zaradi inflacije danes. Če se bomo danes poskusili zaščititi pred inflacijo, bomo mogoče kupili kako naložbo, ki je danes že zelo draga, in bomo lahko spet na napačnem konju.

Zato je 0smiselno dobro razpršiti svoje premoženje, tudi v obveznice, in si vzeti čas za zdrav razmislek o prihodnjih gibanjih ter se pomeniti s finančnimi strokovnjaki, kako zdravo pamet prenesti na finančne trge.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Podatek o »zgolj« 7,7 % stopnji inflacije v ZDA navdušil trge
Prvi del preteklega tedna je bil zaznamovan z ameriškimi vmesnimi volitvami, kjer volivci sredi 4-letnega predsedniškega mandata odločajo o sestavi predstavniškega doma in senata. Rezultati v obeh domovih so izjemno tesni, napovedi o zmagi republikancev pa se kot kaže (vsi glasovi še niso prešteti) ne bodo uresničile. Tesna večina v senatu bo pripadla demokratom, v predstavniškem domu malenkost bolje kaže republikancem. Na vmesnih volitvah običajno prevlada nasprotna stran aktualnega predsednika, zato so rezultati, sploh ob nizki podpori Bidenu presenetljivi ter na drugi strani razočaranje za Trumpa, ki naj bi relativno kmalu napovedal novo predsedniško kandidaturi. A rezultat je naklonjen trgu, saj razdeljena politika onemogoča sprejetje kakšnih nepriljubljenih ukrepov in trg rezultat volitev vseeno vidi kot zmerno pozitiven dejavnik.

Proti koncu tedna so v ospredje stopili podatki o oktobrski inflaciji v ZDA, ki so na finančne trge prinesli težko pričakovano olajšanje. Rast cen merjeno z indeksom CPI je bila oktobra nižja od predvidevanj. Še bolj pomembna novica je bila, da se umirja tudi jedrna inflacija (brez upoštevanja cen hrane in goriva), višje obrestne mere torej počasi le dosegajo svoj namen. Delniški trg je novico pozdravil evforično, borzni indeksi so v četrtek zabeležili največji dnevni skok v zadnjih dveh letih. Največ so pridobile delnice IT sektorja, tehnološki indeks Nasdaq zgolj v četrtek 7,4 %. Vlagatelji pričakujejo, da bodo nižje inflacijske številke omehčale predstavnike ameriške centralne banke, a proslavljanje zmage nad draginjo pri 7,7 % rasti cen na letni ravni bi bilo definitivno preuranjeno. Trendi gibanja borznih cen surovin in materialov so sicer kar vzpodbudni, dodatni optimizem vlivajo indici, da se počasi povečuje možnost za razrešitev vojne med Rusijo in Ukrajino. Pomembno vlogo na globalne inflacijske pritiske v prihodnjih mesecih bo imelo morebitno opuščanje ničelne tolerance covida na Kitajskem – po eni strani bi to sprostilo nekatera ozka grla v dobavnih verigah, a obenem bi se povečali tudi pritiski na rast cen energentov. Veliko bo odvisno tudi od stopnje ohlajanja gospodarske aktivnosti v razvitih gospodarstvih – globlja recesija s porastom brezposelnosti bi bržkone hitro umirila pritiske na rast cen in na drugi strani okrepila strah pred novim, večjim popravkom na kapitalskih trgih.

Evro se je pretekli teden ustalil nad vrednostjo enega dolarja
V Evropi ima zelo pomembno vlogo na gibanje inflacije tudi razmerje med dolarjem in evrom, saj se surovine in energenti večinoma obračunavajo v dolarjih. Slednji se je pretekli teden po nekaj mesecih znova ustalil nad vrednostjo enega dolarja (1EUR=1,03USD). Kljub podatkom o krčenju britanskega gospodarstva v tretjem četrtletju in poslabšanih gospodarskih napovedih evropske komisije, je optimizem zaradi nižje inflacije v ZDA prevladal tudi na evropskih borzah, ki so v zadnjih dneh pridobivale. Nasploh se evropski kapitalski trgi držijo v letošnjem letu odlično, še posebej če vzamemo v zakup vse slabe geopolitične novice, močnejše upočasnjevanje evropskega gospodarstva zaradi drage energije itd. Evropske delnice so zaenkrat lahko rečemo pozitivno presenečenje letošnjega leta.

Padec proizvodnih cen na Kitajskem
Vlagatelji na trgih v razvoju so pozdravili padec vrednosti dolarja in novico, da bo Kitajska kljub strmi rasti števila okuženih s covidom ublažila nekatere zahteve glede karanten. Pomemben za globalno gospodarstvo je tudi svež podatek o proizvodnih cenah na Kitajskem, ki so se oktobra prvič po dveh letih znižale. Dodatno je centralna oblast nakazala večjo pomoč nepremičninskemu sektorju, obenem pa zrahljala nekatere zahteve do kupcev nepremičnin. Odziv trga je bil precejšen, a do okrevanja je še daleč, saj ukrepi, ki so jih sprejemali v zadnjih mesecih na nepremičninskem trgu niso dosegli željenih učinkov.

NLB v tretjem četrtletju z odličnimi rezultati
Optimizem je zavel tudi na ljubljanski borzi. Za to pa niso bili zaslužni zgolj pozitivni znaki o umirjanju globalnih inflacijskih pritiskov, ampak tudi dobri poslovni rezultati. Z rastjo dobička so bili zlasti zadovoljni delničarji Nove ljubljanske banke, največ k 377,8 milijonskem čistem dobičku prispeval pozitiven učinek prevzema N-banke oziroma bivšega Sberbanka. Za razliko od drugega četrtletja je z dobičkom posloval tudi Petrol, a predvsem zavoljo regulacij na trgu pogonskih goriv. Četrtletni rezultati so v primerjavi s preteklimi leti slabši. Prijetno so presenetili pri Luki Koper, kjer so ob zelo dobrih rezultatih poslovanja v preteklih mesecih navzgor popravili letni načrt poslovanja. Indeks SBI TOP je pretekli teden pridobil več kot 5 %.

Nižja inflacija konkretno znižala zahtevane donosnosti obveznic
Močneje so okrevali tudi obvezniški trgi, kjer je nižja inflacija v ZDA pomagala vsem, tudi evropskih obveznicam k rasti in s tem znižanju zahtevane donosnosti. Pod 5%, na 4,8% se je znižala tudi končni pričakovan nivo obrestnih mer, ki naj bi jih dosegel FED. Sodeč po trgu obveznic podobno sedaj nekateri pričakujejo tudi v Evropi, a tu je inflacija bolj trdovratna zato še naprej velja previdnost pri dolgih obveznicah, ki zapadejo po letu 2035.

NASVET ZA VLAGATELJE
Tokratni nasvet za vlagatelje se aktivneje prilagaja spremembam v gospodarskem okolju. Razen inflacije se makroekonomski podatki niso bistveno izboljšali, a močan skok delniških trgov v preteklem tednu kaže, kako veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Ter da centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov. Reakcija vlagateljev kaže, da smo dobre novice v enem dnevu vračunali v nove nivoje. Po takem odboju težko trdimo, da so delnice glede na vse izzive in spremembe izrazito poceni, a ponujajo priložnosti saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev kako naj bi prihodnost izgledala lahko zelo hitro spremenijo. Vlagatelji, ki so bili pretirano konzervativni oziroma preveč usmerjeni samo v varne naložbe so zamudili močan odboj. Seveda dolgoročno ni nič zamujenega in kdor je vztrajal s periodičnim povečevanjem naložb je dokazal, da je tak pristop najboljši. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo , Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali surovine in Energija pa tudi zopet Generali Indija Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj Kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Tudi po tem odboju ni nič zamujenega in priložnosti se bodo pojavljale. Odboj kaže le to, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Kot že rečeno, nove informacije v prihodnjih tednih in mesecih bodo vlagateljem narisale novo prihodnost, ki bo lahko še lepša, lahko pa začasno tudi grša. Trgi se bodo odzvali temu ustrezno. Na nas je, da to obrnemo v svoj prid.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

»Jumbo rate rise« je fraza, ki se je v zadnjem času uveljavila v finančnih medijih

»Jumbo rate rise« je fraza, ki se je v zadnjem času uveljavila v finančnih medijih in ponazarja agresiven 0,75 % dvig obrestne mere na posameznem zasedanju centralne banke. Minulo sredo so pri ameriškem Fed najavili še četrto »jumbo« višanje zapored v letošnjem letu. Ključna obrestna mera v ZDA se tako zdaj giblje med 3,75 % in 4 %. Ob tem je Fed špekulacije o prekinitvi zaostrovanja denarne politike v prihajajočih mesecih zatrl v kali, obrestne mere na koncu cikla zaostrovanja naj bi namreč po Fedovih projekcijah bile višje od predhodnih pričakovanj. Zajeten del oktobrske rasti borznih indeksov je bil po zaostrenih napovedih Jerome Powella izničen. A bolj kot vsesplošna razprodaja, dogajanje v zadnjem obdobju zaznamuje izrazita realokacija med posameznimi segmenti trga.

Pestro dogajanje globalnih borznih indeksov in presenetljivi rezultati gibanja razmerja med dolarjem in evrom

Medtem, ko je tehnološki indeks Nasdaq v zadnjih treh mesecih izgubil dobrih 15 %, od začetka leta pa več kot 30 % vrednosti, se industrijski Dow Jones trenutno giba na podobnih nivojih kot pred tremi meseci. Od začetka leta pa je izgubil »le« 10 %. Podobno velja tudi za finančni sektor (-13 % od začetka leta), sektor nujne potrošnje (-7 % od začetka leta), zdravstva (-7 % od začetka leta) in javnih storitev (-6 % od začetka leta), energetski sektor pa je v 2022 pridobil že 65 %. Še bolj zanimive, presenetljive, rezultate dobimo, če upoštevamo gibanje razmerja med evrom in dolarjem. Rast dolarja je namreč močno ublažila padec vrednosti naložb, tako so za evropske vlagatelje donosi na marsikaterem segmentu ameriškega trga celo pozitivni.

Višje kot so obrestne mere, nižja je vrednost prihodnjih oziroma pričakovanih dobičkov

Vseeno pa so najbolj spremljani borzni indeksi globoko v rdečem, saj imajo tehnološke delnice zaradi svoje velikosti največjo utež. Temeljni razlog za razprodajo delnic iz tehnološkega sektorja v letošnjem letu so višje obrestne mere, ki vplivajo na sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov. Višje kot so obrestne mere, nižja je vrednost prihodnjih oziroma pričakovanih dobičkov. Ker so stopnje rasti dobičkov tehnoloških podjetij po navadi visoke, so te delnice najbolj občutljive na spremembe obrestnih mer. Dodatno so poslovni rezultati iz zadnjega četrtletja razkrili, da višje obrestne mere niso edini izziv, s katerim se soočajo tehnološki velikani. Ohlajanje gospodarstva se odraža na upočasnjevanju rasti e-trgovine. Močan dolar negativno vpliva na dobičke ustvarjene izven ZDA, občutno se je upočasnila rast prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja, pa tudi v storitvi »oblak« se rast nekoliko upočasnjuje. To sili podjetja v zategovanje pasu in tudi odpuščanja. Adini ki še nekako vztraja je Apple, a tudi prodaja najnovejših Iphonov se umirja oziroma je nekoliko nižja od pričakovanj. Smo pa prišli do novega nekoliko absurdnega mejnika, saj je sedaj Apple vreden toliko kot Amazon, Google (Alphabet), Meta oz. Facebook in Netflix skupaj. Če se karkoli zalomi še pri Applu bo to nov izziv za glavne tehnološke indekse.

Obrestne mere v Veliki Britaniji bodo prihodnje leto zrasle na 5,25 %

Za 0,75 % jumbo zvišanje obrestne mere so se pretekli teden odločili tudi pri angleški centralni banki BoE. Na finančnih trgih je trenutno vračunano, da bodo obrestne mere v Veliki Britaniji prihodnje leto zrasle na 5,25 %. A v Bank of England opozarjajo, da bi to britansko gospodarstvo spravilo v najdaljšo recesijo po drugi svetovni vojni. Po njihovem alternativnem scenariju naj bi obrestne mere prihodnje leto ostale na ravni okrog 3 %, kar bi bilo ob relativno blagi recesiji dovolj za padec inflacije na ciljnih 2 % do konca leta 2024. Vlagatelji so novice sprejeli kot signal, da bo BoE kmalu zaključila cikel zviševanja obrestnih mer. A ker inflacija ostaja zelo visoko, nad 10 %, je ta optimističen scenarij na vse bolj trhlih temeljih.

Kitajski načrt postopnega odprtja države do marca 2023

Nepreverjena pričevanja, da se Kitajska pripravlja na postopen umik od politike ničelne tolerance covida-19, so sprožila hiter odboj na trgih v razvoju. V poročilu, ki je prejšnji teden zaokrožilo po družbenih medijih je bilo navedeno, da so se na zahtevo predsednika Xi Jinpinga sestali visoki uradniki komunistične partije in razpravljali o načrtu postopnega odprtja države do marca 2023. Kitajski zdravstveni uradniki zagotavljajo, da strogi ukrepi ostajajo, a povečana verjetnost za odpiranje kitajskega gospodarstva je ostala vračunana v cene na borzah. Močan skok tečajev kitajskih podjetij je sicer prinesel nekaj olajšanja, a izzivi o zadnjem partijskem kongresu ostajajo nespremenjeni. Prihodnji razvoj kitajskega gospodarstva ostaja precej nedorečen in to vlagatelje navdaja z nelagodnim občutkom. Veliki institucionalni vlagatelji ostajajo zelo previdni, kar ob povečani dejavnosti malih vlagateljev prinaša nadpovprečno nihajnost na delniški trg.

Špekulacije iz Kitajske, ki je druga največja svetovna porabnica nafte za ZDA, so sprožile tudi nov skok cen črnega zlata. Morebitna odprava kovidnih ukrepov bi namreč pomenila občutno zvišanje povpraševanja. Cena za sodček surove nafte WTI je pri dobrih 90 ameriških dolarjev. Nekaj več razlogov za optimizem v zadnjih tednih vlivajo cene evropskega zemeljskega plina, visoke temperature, polna skladišča, manjša poraba in ukrepi za omejitev cen so poskrbeli za več kot prepolovitev borznih cen napram avgustu, a nekaj mrzlih zimskih tednov bi lahko hitro spet zaostrilo situacijo.

NASVET ZA VLAGATELJE

Nasvet ostaja še naprej nespremenjen. Smo v negotovem obdobju in trendi v svetovnem gospodarstvu so bolj ali manj negativni. Zgodovina nas sicer uči, da se privlačnost investiranja zaradi tega povečuje, a le malo vlagateljev ima moč, da zdrži to upadanje tečajev. Žal jih večina tudi zgreši točko odboja in se zopet vrnejo na trge, ko so tečaji že precej višje. Zato ostaja v veljavi osnovno priporočilo, da postopoma dodajamo naložbe v mešane sklade ali kombinacijo obvezniških in globalno razpršenih skladov kot so Generali Bond, Generali Galileo, Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Razlogi so enostavni in razpršitev je ključni dejavnik uspešnega dolgoročnega investiranja. Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. Inflacija, recesija in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Obveznice postajajo privlačnejša naložba in denar v Generali MM zopet ponuja pozitiven donos. Razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Portfelju lahko dodamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Ohranjamo znižano priporočilo za Kitajske delnice, saj kongres ni prinesel preobrata ampak še povečal negotovost, trgovanje pa kaže da so pred nami časi povečane nihajnosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Objave četrtletnih rezultatov ter namigi ameriških centralnih bankirjev poskrbeli za odboj
Na Wall Streetu so v minulih dneh končno le prevladale pozitivne novice, ki so jih vlagatelji pričakali z odprtimi rokami ter krenili po nakupih relativno nizko ovrednotenih delnic. Kljub temu, da so zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic dosegle nove višave, so najbolj spremljani ameriški delniški indeksi prejšnji teden pridobili približno 5 %. Največ razlogov za optimizem na borzah so prinesli namigi nekaterih ameriških centralnih bankirjev, da bi se nadaljnje višanje obrestnih mer v trenutnem tempu, lahko izkazalo za pretirano.

Zaradi višjih obrestnih mer in inflacije, ki bi lahko prinesli recesijo, so letos še posebej pod drobnogledom objave rezultatov podjetij. Kaže, da so bili rezultati ameriških borznih družb tudi v tretjem četrtletju bolj odporni na spremenjeno gospodarsko okolje od napovedi. Obeti za prihodnja obdobja zaenkrat ostajajo močni. Če izvzamemo energetski sektor, naj bi povprečen dobiček na delnico v ZDA letos zrasel za 0,5 %, prihodnje leto pa celo 9,7 %. Glede na to, da se bo recesiji težko izogniti se zdijo napoved preveč optimistične – povprečen padec dobičkov podjetij znotraj indeksa S&P 500 med recesijami po drugi svetovni vojni je bil 26,5 %. Tega se zavedajo tudi vlagatelji, recesija je namreč v cene delnic vračunana veliko bolj, kot v prognoze korporacij.

Po prvih dveh tednih sezone objav velja izpostaviti rezultate največjih ameriških bank, ki so pokazali, da potrošniška poraba ostaja solidna, zamude pri odplačevanju dolgov pa nizke. Da so potrošniki glede na okoliščine še zmeraj v relativno dobri kondiciji, so potrdili tudi rezultati Netflixa, United Airlinesa ter Procter&Gamblea, ki so vsi presegli napovedi analitikov.

Trussovo bo po 49 dneh na položaju predsednika britanske vlade nasledil Sunak
Novo poglavje je pretekli teden dobila politična saga v Veliki Britaniji. Razkol znotraj konzervativne stranke po spodleteli davčni reformi, ki je zamajala britansko gospodarstvo, je bil prevelik, Trussova je po burnih 45 dneh na premierskem položaju odstopila in postala britanska predsednica vlade z najkrajšim stažem. Po tem, ko se je od boja za mesto na čelu konservativne stranke poslovil bivši premier Boris Johnson bo novi predsednik vlade Rishi Sunak. To je okrepilo optimizem med vlagatelji na britanskem kapitalskem trgu, Sunak naj bi namreč podprl precej bolj vzdržne fiskalne načrte novega finančnega ministra Hunta. Zahtevana donosnost na 10 letno britansko državno obveznico je padla na 3,85 % (ob vrhuncu političnih pretresov je znašala že 4,5 %).

Kitajske delnice po kongresu komunistične partije navzdol
Na Kitajskem se je zaključil kongres komunistične partije. Poznavalci tamkajšnjih političnih razmer sicer navajajo nekaj presenečenj pri sestavi novega centralnega komiteja in politbiroja. Jasno je, da je predsednik Xi Jinping po pričakovanjih še utrdil svoj položaj. Svetovno javnost je razburkal zlasti pripetljaj iz zaključne slovesnosti, ko je moral proti svoji volji dvorano zapustiti bivši predsednik Hu Džintao, ki velja za večjega liberalca od Xi-ja. Kitajska tiskovna agencija je kot uradni razlog navedla slabo zdravje 79 letnika, vsaj tako verjetna pa se zdi domneva, da je Xi s potezo pokazal svojo politično moč oziroma odmik od bolj odprte in kolektivne politike, ki jo je med letom 2003 in 2013 vodil Džintao. Sicer pa je včeraj kitajski statistični urad z zamikom objavil podatke o gospodarski aktivnosti v tretjem četrtletju, BDP je na letni ravni zrasel za 3,9 %. Gospodarska rast torej ob vztrajanju s strogimi ukrepi za zajezitev covida (ti kot kaže ostajajo v veljavi tudi po partijskem kongresu) in krizi v nepremičninskem sektorju, zaostaja za rastjo v preteklih letih in ciljnih 5,5 %. V oči bode predvsem občutno ohlajanje rasti izvoza. Velik problem predstavlja nadaljnje drsenje vrednosti azijskih valut v primerjavi z dolarjem. Japonska trmasto vztraja pri svoji politiki zelo nizkih obrestnih mer, jen je zaradi tega letos izgubil že 30% v primerjavi z dolarjem, to pa sili ostale azijske centralne banke, da prav tako znižujejo vrednosti svojih valut, tudi Kitajske. To sicer ohranja izvoz, a zaradi vse dražjega uvoza predvsem surovin trgovinski primanjkljaji naraščajo in sistem postaja nevzdržen.

NASVET ZA VLAGATELJE
Nasvet ostaja že nekaj časa nespremenjen. Smo v obdobju velike negotovosti v svetovnem gospodarstvu, ko se razmere slabšajo. Zgodovina nas uči, da se privlačnost investiranja zaradi tega povečuje, a le malo vlagateljev ima moč, da zdrži to upadanje tečajev. Žal jih večina tudi zgreši točko odboja in se zopet vrnejo na trge, ko so tečaji že precej višje. Zato ostaja v veljavi osnovno priporočilo, da postopoma dodajamo naložbe v mešane ali kombinacijo obvezniških in globalno razpršenih skladov kot so Generali Bond, Generali Galileo, Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Razlogi so enostavni in razpršitev je ključni dejavnik uspešnega dolgoročnega investiranja. Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Obveznice postajajo privlačnejša naložba in denar v Generali MM zopet ponuja pozitiven donos, a razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Portfelju lahko dodamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Znižujemo tudi priporočilo za Kitajske delnice, saj kongres ni prinesel preobrata ampak še povečal negotovost, kako bo prihodnjih 5 let izgledalo na Kitajskem.

OPEC napovedal močan rez proizvodnje

 

Njihova odločitev je bila milo rečeno, pospremljena z velikim valom ogorčenja svetovnih voditeljev in gospodarstvenikov, ki se bojijo, da bi rast cene surove nafte in posledično naftnih derivatov, še dodatno prispevala k inflacijskim pritiskom, s čimer bi se lahko izničil vpliv do sedaj sprejetih ukrepov restriktivne denarne politike in morda celo prisilil centralne bankirje v še bolj agresivno dviganje temeljnih obrestnih mer, kar bi lahko svetovno ekonomijo porinilo v (še globljo kot nas najverjetneje čaka) recesijo.

Menim, da si odločitev OPEC o zniževanju proizvodnje lahko razlagamo na dva načina. Prva razlaga je močno zaznamovana s trenutno geopolitično situacijo v svetu, kjer se potezo OPEC označuje za posredno podporo Rusiji, oziroma kot potezo ki še dodatno »šibi« (ekonomski) položaj Evrope in ZDA, ki se, že brez pričakovane rasti cene surove nafte, sooča z morebitnim nastopom recesije, kot posledice rasti obrestnih mer in umika likvidnosti s kapitalskih trgov. Druga možna razlaga pa je, da za zniževanje proizvodnje surove nafte, ki je v mojih očeh najmanj tako verjetna kot prva, pa je primarno ekonomske narave in je pogojena s pričakovanji članic OPEC glede prihodnjega agregatnega povpraševanja po surovi nafti, kot posledice recesije. To bi pomenilo, da imajo znotraj OPEC članice že oprijemljive podatke o upadu obsega naročil, kot posledice upada ekonomske aktivnosti, kar bi pomenilo, da je globalna ekonomija najverjetneje že v fazi krčenja (recesije). Katera izmed obeh možnih razlag se bo izkazala za pravilno, nam bo pokazal čas (v primeru, da bodo naslednji krogi makroekonomskih podatkov pokazali, da smo se v obdobju odločitve o rezu proizvodnje, že nahajali v recesiji bo najverjetneje pravilna druga razlaga), v vsakem primeru pa menim, da je morebitna dodatna rast cen energentov zadnja stvar, ki si jo želita tako ameriški FED kot evropska ECB, da potrošnikov niti ne omenjam.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ameriški indeksi ostajajo v bližini ključnih nivojev

Še en vse prej kot dolgočasen teden na kapitalskih trgih so glavni borzni indeksi sklenili v rdečem. Teden so zaznamovali gospodarski pretresi v Veliki Britaniji, ruska priključitev ukrajinskih regij ter konkreten padec cene delnic največjega podjetja na svetu, Appla. Število tedenskih vlog za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je bilo zopet nižje od napovedi, kar kaže na odpornost ameriškega gospodarstva na višje obrestne mere, a po drugi daje prostor za nadaljnje zategovanje denarne politike. Kljub kombinaciji negativnih novic se je ameriški S&P 500 uspel obdržati v bližini pomembnih psiholoških ločnic, ki delujejo kot opora ameriškim delniškim trgom.

Apple ne bo širil proizvodnje 

V ZDA je veliko prahu dvignila vest, da je Apple zaradi nižjega povpraševanja po novem Iphonu 14 opustil prizadevanja za širitev proizvodnje. Delnice Appla so pretekli teden izgubile dobrih 8 % vrednosti. Zgolj v enem dnevu je gigantu iz Cupertina v Kaliforniji tržna vrednost padla za 120 milijard dolarjev, kar je skoraj 2 krat več kot je znašal lanski BDP Slovenije. Zaradi svoje enormne velikosti ima Apple močan vpliv na celoten trg. V zadnjih letih zelo redko videni znaki šibkosti podjetja so zato vzbudili negativen sentiment tudi pri preostalih tehnoloških velikanih ter delnicah dobaviteljev in finančnih družb z velikimi pozicijami v vrednostnih papirjih Appla. Da pretekli teden na borzah ni bilo vse tako temno, je poskrbela vest o pozitivnih rezultatih tretje faze obsežne klinične raziskave organizacije Alzheimer Europe. Učinkovina lecanemab, ki jo skupaj razvijata ameriški Biogen in japonski farmacevt Eisai naj bi zavirala razvoj in omilila simptome alzheimerjeve bolezni. Delnice Biogena so poskočile za skoraj 40 %, saj naj bi zdravilo bilo bolnikom na voljo že prihodnje leto.

 Britanska vlada zanetila vihar na finančnih trgih

V pravem kaosu se je pretekli teden znašlo britansko gospodarstvo. Po tem, ko je nova britanska vlada v boju proti krizi napovedala obsežno nižanje davkov, ki naj bi v prihodnjih petih letih javne finance prikrajšali za 161 milijard funtov, je na finančnih trgih zavladala panika. Vrednost funta je prehodno padla pod mejo 1,04 ameriškega dolarja, kar je najnižje v zgodovini, zgolj v enem dnevu je funt zanihal za 5 % kar je na valutnih trgih zelo redek pojav. Močno so padle tudi cene britanskih državnih obveznic z daljšo ročnostjo, zahtevana donosnost 10-letne obveznice (obratno sorazmerno gibanje s ceno obveznic) je zrasla krepko nad 4 %. Še v začetku avgusta so vlagatelji  za to obveznico zahtevali manj kot 2 % donosnost. S tem so se stroški odplačevanje državnega dolga drastično zvišali. Padec cen obveznic je bil v določenem trenutku tako izrazit, da so se v težavah znašli tudi v svojih naložbenih politikah bolj konzervativni pokojninski skladi, ki so prejeli pozive k doplačilu kritja (t.i. margin call), torej zahtevo borznih posrednikov k povečanju denarja na računu pri borznoposredniški družbi. Na trgu je nato posredovala angleška centralna banka, ki je z odkupovanjem državnih obveznic ublažila šok, do konca tedna se je funt vrnil na predhodno vrednost. Včeraj je britanska vlada davčni načrt, ki bi lahko nevarno zvišal državni dolg v času naraščajočih obrestnih mer, koristil pa predvsem premožnejšim državljanom, ukinila.

Evropska centralna banka svari pred posledicami vladnih posegov za ublažitev inflacije 

Prejšnji teden so bili objavljeni tudi prvi podatki o septembrski inflaciji, ki je v evrskem območju prvič v zgodovini presegla 10 %. Pri nas se je v primerjavi z avgustom celo malenkost znižala, a pri 10,6 % ostaja višja od povprečne evrske. V naslednjih mesecih bo zanimivo spremljati kako uspešne bodo posamezne evropske države v boju proti inflaciji. Pristopi se namreč med posameznimi državami članicami razlikujejo. Francija, ki ima na primer najnižjo (»zgolj« 6 %) inflacijo se bori z agresivnim omejevanjem cen in zajetnimi subvencijami, kar pa viša državni dolg. Evropska centralna banka zato vlade vse glasneje poziva k premišljenem pristopu z začasnimi ter ciljno usmerjenimi ukrepi, sicer bodo posegi na dolgi rok prinesli kontra učinek.

Kitajska borza ta teden zaprta

Na trgih v razvoju v ospredju ostaja boj proti depreciaciji oziroma padanju vrednosti valut. Kitajski juan je napram dolarju letos izgubil 11 %. Kitajska centralna banka je odgovorila z zvišanjem stopnje obveznih rezerv na 20 % in deležnike na trgu posvarila pred prodajo na kratko, oziroma stavam na padec vrednosti juana. Kitajske borze, ki so preteki teden sledile negativnim gibanjem na ostalih trgih bodo zaradi nacionalnega praznika ta teden ostale zaprte.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu  investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Obveznice v tem okolju postajajo privlačnejša naložba in Generali MM zopet ponuja pozitiven donos, a razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje prihaja. Lovljenje dna je nesmiselno početje, a trenutno je vseeno potrebno preudarno povečevanje tveganja skozi globalne delniške naložbe, saj sta negotovost in s tem nihajnost na trgih velika.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Borzni indeksi so se dotaknili  najnižjih vrednosti letos
September je za delniški trg zgodovinsko gledano najslabši mesec v letu in kot vse kaže se tudi letošnji ne bo izneveril svojemu slovesu. Najbolj spremljani borzni indeksi so še drugi teden zapored izgubili dobrih 5 % vrednosti in tako padli na lokalne minimume dosežene junija letos. Prav v okolici trenutnih vrednosti borznih indeksov se gibajo nekatera med borzniki pogosto spremljani nivoji, ki nakazujejo bodoče trende. Posledično si lahko obetamo nadaljevanje povečane nihajnosti na finančnih trgih, tako junijski lokalni minimum kot 200 dnevno drseče povprečje na tedenskem grafu gibanja indeksa S&P 500 namreč predstavljata pomembno oporo za vlagatelje. Če se tečaji obdržijo nad tema psihološkima točkama lahko pričakujemo vsaj začasen odboj vrednosti oz. začetek procesa formiranja dna, v nasprotnem primeru pa nas bržkone čaka še en korak navzdol proti novem lokalnem minimumu. Ne glede na razvoj dogajanja v prihodnjih dneh in tednih, pa so v trenutna vrednotenja delnic že vključena precej pesimistična pričakovanja, vstop na trg oziroma postopno povečevanje izpostavljenosti delnicam se zato zdi vse bolj smiselna odločitev.

Ameriška centralna banka tretjič zapored obrestno mero zvišala za 0,75 %
Minuli teden so bile spet zelo dejavne centralne banke. Pri ameriškem Fed so s še enim 0,75 % zvišanjem ključno obrestno mero dvignili na raven med 3,0 in 3,25 %, kar je najvišji nivo po letu 2008. Guverner Powell je na tiskovni konferenci, ki je sledila zasedanju, poudaril, da se njegovo sporočilo iz Jackson Hole-a ne spremeninja: »za vzpostavitev cenovne stabilnosti bo potrebno za nekaj časa ohraniti restriktivno naravnano monetarno politiko. Zgodovinski podatki pa močno svarijo pred prezgodnjim sproščanjem«. Skratka trd pristanek gospodarstva za ceno obvladanja inflacije je vse bolj verjeten scenarij, to je bil tudi glavni razlog za vsesplošno razprodajo na delniških in obvezniških trgih v preteklem tednu.

Zmaga desnega bloka v Italiji sprožila razprodajo italijanskih državnih obveznic 
Obrestno mero so prejšnji teden zvišale tudi švicarska, švedska, norveška in angleška centralna banka. Kljub agresivnem zategovanju denarne politike na otoku pa je britanski funt napram ameriškem dolarju včeraj zjutraj ob odprtju trgovanja prehodno padel na najnižjo vrednost v zgodovini. Še naprej strmo pada tudi vrednost evra, ki je po zmagi desne koalicije na parlamentarnih volitvah v Italiji prehodno padel pod vrednost 0,96 ameriškega dolarja. Čeprav je zelo verjetna prva premierka italijanske vlade Giorgia Meloni med volilno kampanjo obljubljala, da bo država pod vodstvom stranke Bratje Italije spoštovala smernice EU na področju gospodarske politike, se je nezaupanje vlagateljev v italijanski državni dolg okrepilo – zahtevana donosnost na italijansko 10 letno državno obveznico (obratno sorazmerno gibanje s ceno obveznic) je zrastla na 4,6% Italija bo pod vodstvom desne koalicije, katere posamezni pomembni člani v preteklosti niso skrivali teženj po izstopu Italije iz EU in naklonjenosti ruskem predsedniku Putinu, v luči delikatnega geopolitičnega ozračja pomembna in podrobno spremljana figura.

Negativen vpliv močnega ameriškega dolarja na trge v razvoju
Drastična rast vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z ostalimi valutami je v največji meri odraz gospodarske negotovosti, ki se je v zadnjih mesecih stopnjevala po celem svetu. Dolar ima namreč še zmeraj status varnega zatočišča na finančnih trgih, a močan dolar pomeni težave na trgih v razvoju, ki se soočajo z odlivom kapitala in rastočimi stroški uvoza ter odplačevanja svojega v dolarjih denominiranega dolga. Skupna vsota dolgov izdanih v dolarjih s strani entitet, ki niso ZDA ali ameriška podjetja presega 20.000 milijard kar je enormna številka in ustvarja vse večji problem. Zaradi tega je japonsko finančno ministrstvo prejšnji teden prvič po letu 1998 interveniralo na deviznem trgu z odkupom jena. Po ocenah so porabili približno 25 milijard dolarjev deviznih rezerv da so vsaj začasno ustavili padanje jena, a žal je ta že danes bil nazaj na nivoju okoli 145 jenov za dolar. Kitajska centralna banka je na rednem mesečnem zasedanju referenčne obrestne mere ohranila nespremenjene, kitajske delnice so v zadnjem obdobju sicer izgubljale, a padci so bili manj izraziti kot na zahodnih trgih.

Domače delnice v rdečem
Pesimizem se je preselil na domačo borzo, SBI TOP je v manj kot enem mesecu izgubil dobrih 15 % vrednosti in tako padel pod vrednost 1000 točk. Največ so izgubljale naše največje delniške družbe na čelu s Krko in Petrolom. Manj likvidni trgi so v negotovih obdobjih žrtve svoje majhnosti, saj vlagatelji bežijo v večje in bolj likvidne trge.

Močno so se pocenile tudi surovine in nafta, a rastoči dolar in padajoče vse ostale valute le malo omilijo drage surovine, saj vse šibkejše lokalne valute dražijo uvoz.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se hitro zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje prihaja, ker je lovljenje dna nesmiselno početje, A trenutno je vseeno potrebno preudarno povečevanje tveganja skozi globalne delniške naložbe, saj sta negotovost in s tem nihajnost na trgih velika.