Višje obrestne mere v ZDA zaenkrat še niso dosegle želenega učinka
Pred objavo merjenja avgustovske inflacije v ZDA na začetku preteklega tedna je na finančnih trgih prevladovalo mnenje, da bodo sveži podatki prinesli olajšanje in potrditev domnev, da se rast cen čez lužo umirja, a vlagatelji so bili nad dejanskimi številkami razočarani. Čeprav je cena goriva v ZDA iz dobrih 5 dolarjev v začetku poletja zdaj padla na 3,7 dolarja in so se v zadnjih mesecih občutno znižale tudi tržne cene večine ostalih za gospodarstvo ključnih materialov, je inflacija avgusta na letni ravni merjeno z indeksom CPI znašala 8,3 odstotka. To je sicer nekoliko manj kot v predhodnih treh mesecih, a 0,3 % več od napovedi ekonomistov. Zaskrbljenost vzbuja predvsem podatek o jedrni inflaciji (izključujoč cene goriva in hrane), ta je v avgustu celo nekoliko narasla. Cene so pravzaprav rasle v več ali manj vseh kategorijah z izjemo goriv, ki so se napram juliju v povprečju pocenila za slabih 11 %. Vse skupaj potrjuje, da je rast cen vse globje ukoreninjena v gospodarstvo in pričakovanja potrošnikov, zgolj padec cen surovin in materialov pa problema ne bo rešil. Dosedanji dvigi obrestne mere kot kaže niso zalegli, zato bo z nadaljnjim zategovanjem denarne politike potrebno upočasniti povpraševanje. To je razblinilo upe, da bi se ameriška centralna banka na zasedanju ta teden odločila za kakršnokoli manj agresivno potezo od še tretjega zaporednega 0,75 % dviga ključne obrestne mere, izključen ni niti dvig za cel odstotek oziroma 100 bazičnih točk. Odziv finančnih trgov je bil silovit, indeks S&P 500 je po objavi podatkov zgolj v torek izgubil 4,32 %, še nekoliko slabše jo je odnesel tehnološki Nasdaq, padci so se v nadaljevanju preteklega tedna nato še stopnjevali zaradi pesimističnih napovedih nekaterih podjetij – po Microsoftu in Fordu so sedaj odpuščanja napovedali tudi pri eni največji ameriških bank Goldman Sachsu, kurirsko podjetje FedEx, čigar rezultati so vselej dober indikator stanja celotnega gospodarstva, pa je v luči prihajajoče recesije napovedalo občutno slabše poslovne rezultate v prihodnjih četrtletjih.

Pritiski na dvig plač se stopnjujejo
Negativno inflacijsko presenečenje iz ZDA je povzročilo pocenitve tudi na evropskih borzah, a padci so bili zmernejši. Se pa širom Evrope stopnjujejo pritiski na zvišanje plač, zaradi stavke kontrolorjev letenja je bilo v Franciji odpovedanih več kot 1000 poletov, kar je ohromilo francoski zračni promet, pred kratkim so stavkali tudi piloti nemške Lufthanse, ki so nato dosegli dogovor o enotnem zvišanju plač v višini 980 evrov, pri nas je pretekli teden sindikat igralniških delavcev napovedal stavko v novogoriškem Hitu. Podjetja se torej ob naraščajočih stroških energije vse bolj soočajo tudi z višjimi stroški dela, posledično vse več podjetij napoveduje zmanjšanje proizvodnje ter odpuščanja. Evropska komisija je pretekli teden evropskim poslancem predstavila predloge za blaženje krize, neuradno naj bi ti zajemali nižje cene energije za gospodinjstva in mala podjetja, obvezno zmanjšanje porabe energije za 5 % v času največje obremenjenosti ter davek na presežne dobičke podjetij, ki proizvajajo elektriko iz trenutno cenejših virov kot je zemeljski plin.

Gospodarska aktivnost na Kitajskem avgusta nekoliko porasla
Pozitivnejši podatki prihajajo iz Kitajske, kjer sta industrijska proizvodnja ter prodaja na drobno v avgustu presegli napovedi. To nakazuje, da je vrsta ukrepov za spodbujanje gospodarstva učinkovala, a kitajska gospodarska rast pri 2,5 % še zmeraj močno zaostaja za ciljnih 5,5 %. V nasprotju s pozitivnimi podatki o ekonomski aktivnosti, se je dodatno skrčil kitajski nepremičninski sektor. Število transakcij ter cene novih stanovanj še naprej vztrajno padajo, v prvih osmih mesecih leta se je prodaja nepremičnin v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 23 %.

Cene kratkoročnih obveznic potonile
Nič kaj boljše od delniških naložb je po podatkih o inflaciji v ZDA niso odnesle niti obveznice. Zlasti kratkoročne ameriške državne obveznice so na podlagi pričakovanj o še bolj agresivnem višanju obrestnih mer padle na najnižje nivoje po letu 2007. Nekoliko manj so se pocenile obveznice z daljšo ročnostjo – zahtevana donosnost (obratno sorazmerna s ceno obveznice) na 10 letno državno je blizu 3,5 %, kar je 0,4 % nižje od zahtevane donosnosti na podobno obveznico z ročnostjo dveh let. Inverzna krivulja, ki napoveduje recesijo je torej v ZDA vse bolj izrazita. Podobna so bila tudi gibanja na trgu evropskih obveznic, zahtevana donosnost na 10 letno nemško je zrasla na 1,79 %.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov v prihajajočih mesecih. Denarna politika se zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri večji premiki, a dejstvo ostaja da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.

 

 

Tri tedne trajajoč negativni niz na ameriških borzah je bil pretekli teden prekinjen. Precejšen odboj glavnih indeksov, ameriški S&P 500 je npr. pridobil slabe 4 %,  ni temeljil na ekonomskih novicah ali svežih podatkih, temveč pozitivnem razpoloženju vlagateljev. Po pričakovanjih naj bi delniški trg po padcih vrednosti, ki so sledili Powellovem govoru v Jackson Holu, vsaj kratkoročno dosegel dno. Razlog za nekaj več optimizma na trgih gre iskati tudi v cenah nafte, ki so sredi preteklega tedna prehodno padle na najnižji nivo po začetku vojne v Ukrajini, cena za sodček surove nafte WTI je dobrih 85 dolarjev. Prav danes bodo objavljeni tudi uradni podatki o avgustovski inflaciji v ZDA. Po napovedih ekonomistov naj bi ta znašala 8 %. Merjenje bo pomembno vplivalo na odločitev ameriške centralne banke. Ta pred zasedanjem, ki bo 21. in 22. septembra, tehta med 0,50 % in 0,75 % dvigom ključne obrestne mere. Trgi vračunavajo 0,75 % dvig in nižjo inflacij. Manjši dvig bi zopet prinesel evforijo na trge.

V Evropi je v četrtek Evropska centralna banka uresničila napovedi o izdatnem dvigu ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk. Retorika ECB je v primerjavi z nekaj meseci nazaj povsem drugačna. Predsednica Lagardova je dala vedeti, da tudi pri ECB dvomov ni več. Potrebnih bo vsaj še nekaj zvišanj obrestnih mer da se umiri visoko inflacijo. Ključna obrestna mera za depozit, ki jo banke dobijo za čez noč deponiran denar pri centralni banki, je sedaj pri 0,75 %. Za primerjavo, ključna obrestna mera v Veliki Britaniji in ZDA, kjer so imeli avgusta primerljivo stopnjo inflacije je pri 1,75 % oziroma 2,25 %, na Norveškem je ob 6,5 % inflaciji pri 2,5 %, na Češkem, kjer je inflacija avgusta presegla 17 % pa je obrestna mera pri 7 %. Evropska centralna banka je zopet navzgor popravila tudi inflacijska pričakovanja. Povprečna inflacija v evro območju naj bi konec letošnjega leta znašala 8,1 %, prihodnje leto 5,5 %, v bližino ciljne 2 % inflacije pa naj bi se nato spustila leta 2024. A pretekli meseci so pokazali, kako hitro lahko računski modeli postanejo zastareli in neuporabni. Dogodki, kot je potek vojne v Ukrajini, spremenjena geopolitična razmerja med vodilnimi globalnimi silami, naravni dejavniki v obliki suš, vremenskih ujm, poteka epidemije itd. so le nekateri izmed faktorjev, ki lahko napovedi postavijo na glavo. Medtem ko prek zaostrovanja denarne politike centralne banke skušajo zadušiti povpraševanje in s tem omiliti inflacijo, po drugi strani vlade prek fiskalne politike skupno povpraševanje oziroma potrošnjo povečujejo. Različne oblike pomoči podjetjem ter posameznikom zaradi energetske in prehranske draginje itd. bodo na kratki rok sicer ublažile bolečino, a brez rešitve ponudbenega šoka bodo tovrstne intervencije držav zgolj še dodatno podžgale rast cen. Podobno velja tudi za vse bolj aktualne cenovne kapice. Hrvaška vlada je na primer prejšnji teden odredila 30 % znižanje cen mesa in nekaj ostalih osnovnih dobrin. V odgovor nekateri trgovci kupcem že omejujejo maksimalno količino nakupa ter iz svojih polic umikajo izdelke, ki bi jih sicer prodajali z izgubo. Cenovne omejitve in podobni ukrepi so nam znani iz nekdanje skupne države, kjer so na koncu pripeljali do vsesplošnega pomanjkanja nekaterih dobrin in dolgih kolon avtomobilov, ki so se vsak mesec vile v Trst in Celovec.

Iz azijskih trgov je v zadnjih dneh odmevala novica, da je vrednost japonskega jena v primerjavi z ameriškim dolarjem padla na najnižji nivo po letu 1998 (1 dolar je vreden 143 jenov). Zgolj v letošnjem letu je jen v primerjavi z dolarjem izgubil 30 % vrednost. Japonska se že od zgodnjih devetdesetih let sooča s stagnacijo gospodarstva in deflacijo, ob globalnih inflacijskih pritiskih je sicer zdaj tudi na Japonskem inflacija narasla, a pri 3 % ostaja veliko nižja kot v večini razvitih gospodarstev. Japonska centralna banka zato zaenkrat kljub razvrednotenju jena ohranja izrazito ohlapno monetarno politiko z nizkimi obrestnimi merami. Zaradi tega se krepi pritisk na kitajski juan. Jen ostaja glavni konkurent juanu in upadanje vrednosti jena ceni japonski izvoz bolj, kot je to zaželeno na Kitajskem. Postavlja se vprašanje, ali bomo zopet videli nekaj odstotno devalvacijo juana proti dolarju, saj v nasprotju s tržnim gibanjem jena, ceno juana določa centralna banka. Kitajska podobno kot Japonska beleži nizko inflacijo, kar je predvsem rezultat zelo majhne gospodarske aktivnosti, deloma tudi zaradi proti covidnih ukrepov. Poraja se vprašanje, ali bo po velikem partijskem zasedanju konec leta, kjer naj bi Xi-ja izbrali še za tretji mandat predsednika, tudi Kitajska postopoma odpravila politiko ničelnega covida. Če bi bilo temu tako, bi lahko videli oživitev gospodarske aktivnosti in posledično tudi močnejše povpraševanje po surovinah ter s tem oživitev nekaterih segmentov svetovnega gospodarstva.

Kljub rekordnemu zvišanju obrestne mere na posameznem srečanju ECB prejšnji četrtek, na evropskem trgu obveznic ni bilo večjih pretresov, poteza ECB je bila torej že vračunana v vrednotenja. Vseeno pa zahtevane donosnosti državnih obveznic v zadnjem mesecu rastejo in se vztrajno približujejo nivojem s konca junija. Trenutno zahtevana donosnost na nemško 10-letno obveznico znaša 1,65 %, podobno ameriško pa 3,21 %.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov v prihajajočih mesecih. Denarna politika se zaostruje in upanje na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 bledi. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. To in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Osnovni nasvet je razpršen in manj tvegan portfelj. Ostajamo pri priporočilu  investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri večji premiki, a dejstvo ostaja da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a trenutno je najbolj preudarno zmanjšati tveganje.

 

 

 

Odziv trga na ostrejše mnenje od pričakovanj je bil hiter in silovit. Delniški trgi so v nekaj dneh izgubili približno 5 odstotkov, zahtevani donosi pri obveznicah so se vrnili na območja iz junija. Nemška 10-letna obveznica je pri 1,6 odstotka, podobna italijanska skoraj na 4 odstotkih in ameriška na 3,2 odstotka. A bolj pereče vprašanje za vlagatelje je kam od tu dalje. Če bo pozornost umerjena v cenovno stabilnost in bodo obrestne mere višje precej dlje od pričakovanj izpred enega tedna, posledično verjetno recesija daljša in močnejša, kako bo to vplivalo na kapitalske trge? Kaj je vračunano na delniške trge in obveznice in kaj ne. Enostavnega odgovora na tej točki ni. Gotovo je, da globoka in / ali dolga recesija ni vračunana v delniške tečaje kot tudi obrestne mere centralnih bank višje od 4% niso v cene obveznic. Na drugi strani inflacija krepko najeda prihranke na bankah. Zadnje leto je pojedla dobrih 11% kupne moči privarčevanih sredstev. 10.000 evrov na banki pred 1 letom ima danes manj kot 9.000 evrov kupne moči. Na drugi strani smo v zadnjem letu izgubljali tudi vlagatelji v delnice in obveznice. Tisti, ki so vlagali v delnice energetskih družb so krepko pridobili, vlagatelji v tehnologijo pa precej izgubili. A ker položaj ostaja zelo negotov in se spreminja, v prihodnjih tednih in mesecih verjetno predvsem na slabše, enoznačnega odgovora na vprašanje kam s prihranki ni. Najboljši odgovor se zdi razpršitev. In seveda nivo zadolženosti, ki nudi tudi nekaj rezerve in omogoča odplačevanje obveznosti četudi prihodki nekoliko upadejo. Predvsem v Evropi so daleč največji vir negotovosti cene energentov. Te bodo določile globino in dolžino recesije na eni strani ter višino in tempo razvoja inflacije. Slednja še ni dosegla vrha in se zna v jesenskih mesecih še okrepiti. Posledično bodo verjetno centralne banke primorane še dodatno dvigniti obrestne mere. Cikel bo trajal dokler kupna moč potrošnikov ne bo upadla dovolj, da cene ne bodo mogle več naraščati. V 80-ih je šele odločno ukrepanje šefa FED-a Volkerja po desetletju visoke inflacije, ki je dvignil obrestne mere na 20% uspelo zavreti inflacijo. Posledica je bila močna recesija. Upajmo, da tokrat ne bo trajalo tako dolgo. A ker države z raznimi stimulativnimi ukrepi, draginjskimi dodatki in pomočjo prebivalstvu in podjetjem (čeprav se zdi to socialno pravilno) deluje proti ekonomski logiki in politiki centralnih bank, se vnovič zdi, da znajo trajati neravnovesja precej dalj, kot to vračunavajo trgi.

Zgodovinske izkušnje kažejo, da jo ne glede na negotovost na trgih v inflacijskih obdobjih najslabše odnesejo prihranki v denarju. Kljub 11% izgubi kupne moči in rastočih obrestnih merah zaenkrat banke ostajajo zelo mačehovske do varčevalcev. Na drugi strani po korekciji trgi vseeno ponujajo nekoliko višje donose. Nihajnost kapitalskih trgov je nekaj, kar veliko varčevalcev, ki postanejo vlagatelji težko prenese, a za zaščito prihrankov je nujna že prej omenjena razpršenost. Ker je težko predvideti, kam nas bodo odnesli ukrepi politike in centralnih bank je še težje predvideti, kaj vložiti, da zaščitimo prihranke in celo nekaj zaslužimo. Zato se zdi najpametneje staviti na več konjev. Žal povprečen slovenski varčevalec ostaja zavezan varčevanju na banki, kapitalskih trgov pa se še naprej izogiba. Oportunitetna izguba v zadnjih 10 letih v obliki zaslužkov, ki se niso zgodili, se bo očitno ponovila tudi v prihodnosti. Čeprav se radi pretvarjamo, da smo za trenutno inflacijsko obdobje bolje pripravljeni, saj imamo izkušnje iz bivše države, je takrat beg v nemško marko nudil zatočišče pred inflacijskimi pritiski. Tokrat tega zatočišča ni. Potreben bo nov, svež pristop k upravljanju prihrankov.

 

 

 

Konec pozitivnega niza na borzah

Po silovitem odboju, ki je zaznamoval vrhunec poletja na delniških trgih, se je v skladu z vremenom v zadnjih dneh nekoliko ohladilo tudi vzdušje na borzah. Po tem, ko je od lokalnega dna doseženega sredi junija ameriški indeks S&P 500 do minulega torka pridobil slabih 19 %, so deležniki na trgu ocenili, da je čas za vnovčiti del teh dobičkov. Ob znakih kratkoročne pregretosti na borzah, je bilo tudi med ekonomskimi novicami nekaj katalizatorjev, ki so prispevali k razmišljanju, da je pametno pobrati del dobička iz mize. Več pesimizma med vlagatelji so obudili predvsem pri Fed-u, kjer napovedujejo rast obrestnih mer tudi v prihodnje, saj inflacija ostaja previsoka.

V ZDA vse v znamenju Fed

Kot običajno so ameriški centralni bankirji tri tedne po zasedanju v javnosti predstavili podrobnejši zapisnik zadnje seje. Fed je znova izpostavil svojo zavezanost k spodbujanju cenovne stabilnosti in napovedal nadaljnje višanje obrestne mere na prihodnjih zasedanjih vse do občutnejšega padca stopenj inflacije. Restriktivne napovedi ameriških centralnih bankirjev so podprte s podatki o potrošnji. Potrošniki namreč vsaj zaenkrat svoje nakupne navade zgolj nekoliko prilagajajo povišani inflaciji, medtem ko se skupna potrošnja v juliju v ZDA ni znižala. Sveži podatki o prodaji na drobno so pokazali predvsem rast spletne prodaje ter preusmeritev porabe iz blaga na storitve – zlasti potovanja in gostinske storitve. Zasebna potrošnja v ZDA predstavlja kar 70 % BDP in je tako glavni generator gospodarske rasti. Močna potrošnja zato vliva centralni banki pogum, da lahko dodatno viša obrestno mero, brez da bi pri tem povzročila hujšo recesijo. Tudi ta teden bodo centralni bankirji v središču pozornosti vlagateljev. V idilični ameriški gorski vasici Jackson Hole namreč poteka Fedov poletni simpozij. Ta bo vrhunec dosegel v petek z govorom guvernerja ameriške centralne banke Powella, kjer lahko pričakujemo dodatne namige, kako bo politika centralnih bank izgledala jeseni in pozimi.

Konkreten padec realnih plač v Veliki Britaniji

Čeprav so razvita zahodna gospodarstva močno prepletena in se po navadi premikajo v podobni smeri, so zaradi trenutne specifične situacije obeti za Evropo bistveno slabši od ZDA. Pred kratkim smo pisali, da se je po vsej verjetnosti britansko gospodarstvo kot prvo izmed vodilnih že znašlo v recesiji. Nič več optimizma niso prinesli tudi najnovejši podatki. Inflacija v Veliki Britaniji je julija prvič po letu 1982 presegla 10 %, realne plače upoštevajoč inflacijo so se na letni ravni znižale za 3 %, kar je najhitrejši tovrsten padec v zadnjih 20 letih. Po besedah članice izvršilnega odbora Evropske centralne banke Isabel Schnabel, se inflacijski obeti v evro območju po julijskem dvigu obrestne mere niso izboljšali. Zelo verjetno bo ECB septembra ključno obrestno mero znova zvišala za pol odstotka. Ključna obrestna mera v evro območju bi tako znašala 0,5 %, kar je še zmeraj občutno manj kot v ZDA in v večini drugih največjih gospodarstvih. To dodatno stopnjuje pritisk na že tako šibak evro. Vrednost evra v primerjavi z ameriškim dolarjem je včeraj znova padla na pariteto (1,00 EUR = 1,00 USD), na drugi strani ob odločnem odzivu ameriške centralne banke dolar napram košarici valut dosega najvišje vrednosti v zadnjih 20 letih. Rekordne cene elektrike in plina slikajo zelo črno sliko za prihajajoče jesenske in zimske mesece. Tako visoke cene bodo močno vplivale na družinske proračune, obenem pa tudi na poslovanje podjetij. Recesija ne samo da je neizogibna, zdi se da se ustvarjajo pogoji, da bo ta dolgotrajna.

Kitajska centralna banka znova znižala ključno obrestno mero

Pri Kitajski centralni banki so se čez vikend po zgolj sedmih dneh odločili za še eno znižanje ključne obrestne mere. Kitajske oblasti želijo s tem spodbuditi potrošnjo in oživiti gospodarstvo, a sproščanje denarne politike zaenkrat ne dosega željenega učinka. Cene na kitajskem nepremičninskem trgu so v juliju še enajsti mesec zapored padle, medtem pa rastoče število pozitivnih primerov okužb s covidom-19 vse močneje zavira zasebno potrošnjo ter dodatno znižuje zaupanje potrošnikov.

Zahtevane donosnosti obveznic znova navzgor

Na trgu obveznic v zadnjem obdobju večinoma spremljamo rast zahtevanih donosnosti, a le-te ostajajo precej pod nivoji iz začetka poletja. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je pri 2,97 %, nemške z enako ročnostjo pa 1,24 %. Ob vse slabših gospodarskih obetih so se kreditni razmiki med nemško državno obveznico in obveznicami visoko zadolženih južnoevropskih držav kljub ECB programu za odkupovanje obveznic problematičnih držav članic spet nekoliko povečali.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke so in bodo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov tudi v prihajajočih mesecih. Denarna politika se zaostruje, a vlagatelji gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja obrestnih mer, čeprav zadnje dni upanje nekoliko bledi. FED in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika, a krepko nižanje zaupanja potrošnikov in potrošnje kaže, da pri tem nista najbolj uspešni. Na prihranke močno vpliva visoka inflacija, ki se v Evropi še ne umirja. Močna upočasnitev gospodarske rasti je dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Močan odboj predvsem ameriških in tehnoloških delnic v poletnih mesecih narekuje večjo previdnost. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi pričakovanj recesije kljub dobrim rezultatom precej zmanjšala. Tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile strah vlagatelje ostajajo zanimive, a po močnem poletnem premiku ostajamo nekoliko previdni. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, kot mešanica delniških in obvezniških naložb. Jesenski meseci prinašajo stare izzive prihajajoče recesije in visoke inflacije, da geopolitičnih napetosti niti ne omenjamo, zato je potreba po uravnoteženosti naložb velika. Čas za pogumnejše investiranje bo prišel, a zdi se da še nismo tam.

 

 

 

Padec inflacije, rast tečajev v ZDA

Julijski podatki o inflaciji v ZDA so končno le pokazali prve znake umirjanja rasti cen, kar je privedlo do še četrtega zaporednega pozitivnega tedna na borzah. Ameriški indeks S&P 500 je tako že več kot prepolovil padce iz prve polovice letošnjega leta. Po kar nekaj zaporednih mesecih, ko je inflacija presegala napovedi analitikov, so sveži podatki pretekli teden poskrbeli za olajšanje. Cene v ZDA, merjeno z indeksom CPI, so se na letni ravni v juliju dvignile za 8,5 % kar je 0,2 % manj od napovedi analitikov ter 0,6 % manj kot v mesecu juniju. Jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, je s 5,9 % ostala na istem nivoju kot v juniju. Izrazito pozitivne reakcije vlagateljev in medijev dajejo slutiti, da to pomeni znak za hitro razrešitev krize ter vrnitev inflacije v dolgoletne trende brez, da bi centralne banke z drastičnim zaostrovanjem denarne politike povzročile recesijo. To je pogled skozi rožnata očala, a po več kot 22 % odboju tehnološkega indeksa Nasdaq iz junijskega dna, so vlagatelji lačni razlage, ki bi utemeljila tako močan in hiter odboj. Kljub dejstvu, da inflacija kaže znake umirjanja, le-ta ostaja na zelo visokih nivojih, glavni dejavnik za dezinflacijo oziroma nižjo stopnjo inflacije v juliju pa je padec cen nafte. Morebiten vnovičen skok cen črnega zlata bi premešal karte in spremenil obete tako v realnem gospodarstvu kot na finančnih trgih, zato inflacijske napovedi za prihodnje mesece ostajajo negotove oziroma močno odvisne od gibanja cen nafte.

Suša v Evropi dobiva vse širše razsežnosti

Čeprav smo v nekaterih delih Slovenije v zadnjem tednu le dobili nekaj malega dežja, suša in visoke temperature vse bolj pestijo evropska gospodarstva. Pomanjkanje padavin že nekaj časa povzroča preglavice v kmetijstvu, zadnje tedne pa se razsežnosti suše odražajo tudi na drugih področjih. Marsikje se stopnjujejo težave z oskrbo s pitno vodo. Zaradi nizkih pretokov rek je močno zmanjšana proizvodnja elektrike iz hidroelektrarn, otežen je rečni promet. Nemška reka Ren, ki igra zelo pomembno vlogo pri transportu goriv in industrijskega blaga je za nekatere tovorne ladje že prenizka za plovbo, mnoga podjetja so zato primorana iskati logistične alternative. Vse skupaj na staro celino v naslednjih mesecih prinaša dodaten ponudbeni šok, ki bo najbolj izrazit ravno na že tako problematičnih področjih energije in prehrane. Visoke cene energentov, predvsem plina in elektrike, tako še zaostrujejo gospodarski položaj. Pogled v jesen in zimo pa že dolgo časa ni bil tako pesimističen. Zdi se, da je recesija edini scenarij.

Mešani vtisi na azijskih trgih v razvoju

Na Kitajskem v ospredju ostajajo znane zgodbe – gospodarsko rast zavirajo strogi ukrepi za omejitev lokalnih izbruhov covida-19 in velike zamude pri izgradnji stanovanj, ki so posledica likvidnostnega krča v kitajskem nepremičninskem sektorju. Med nejevoljnimi kupci so slednje izzvale vse številčnejše bojkote odplačevanja hipotekarnih posojil. Po tem, ko je prodaja na drobno ter industrijska proizvodnja v juliju zaostala za napovedmi analitikov, je kitajska centralna banka včeraj znova znižala ključno obrestno mero. Več razlogov za zadovoljstvo je v zadnjem obdobju ponudil indijski trg, kjer je indeks Sensex že zelo blizu rekordnih vrednosti iz konca lanskega leta. Indija bo kot kaže leto 2022 končala kot najhitreje rastoče veliko gospodarstvo na svetu, rast BDP na letni ravni naj bi znašala 6,4 %.

NLB predstavila dobre rezultate prvega polletja

Domače delnice sledijo pozitivnim gibanjem na globalnih borzah. Vlečni konj indeksa SBI TOP v zadnjih dveh tednih so bile delnice Nove Ljubljanske banke, ki je v prvi polovici letošnjega leta prihodke na letni ravni povečala za 7 %. Čisti dobiček pa predvsem po zaslugi prevzema Sberbanke več kot podvojila. Ob višjih obrestnih merah so se precej povečali tudi obrestni prihodki. Odlično so se v prvi polovici avgusta odrezale delnice Luke Koper in Cinkarne Celje, medtem ko Krkine delnice ostajajo pod vplivom velike izpostavljenosti nepredvidljivim srednje in vzhodno evropskim trgom, obenem pa zaostrovanje sankcij proti Rusiji onemogoča vlagateljem dolgoročno vrednotiti poslovanje na ruskem trgu.

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke so in bodo v naslednjih mesecih najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se še naprej zaostruje, a vlagatelji že gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja obrestnih mer. Fed in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika, a krepko nižanje zaupanja potrošnikov in potrošnje kaže, da pri tem nista najbolj uspešni. Na prihranke močno vpliva visoka inflacija, ki se v Evropi še ne umirjanja. Močna upočasnitev gospodarske rasti je dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Tudi močan odboj predvsem tehnoloških delnic v poletnih mesecih narekuje večjo previdnost. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimiva kljub izzivom ostaja Generali Indija – Kitajska. Vrednotenja so ugodna in profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Indija bo letos beležila dobre stopnje rasti, delniški trg pa se drži odlično. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja zelo nizka, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zadnje tedne kljub dobrim rezultatom precej zmanjšala. Zopet so se v ospredje prebile tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile vlagatelje, da posel teče dalje in da ostajajo privlačna naložba. Privlačna ostaja tudi izbira, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih deset let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.