Druga polovica decembra prinaša kopico informacij

Drugi decembrski teden je za vlagatelje na globalne trge predstavljal le uvod v zadnje, a pomembne decembrske dni. Druga polovica decembra prinaša kopico zelo opazovanih informacij. Od ameriške inflacije do odločitev FED in ECB glede višine in tempa prihodnjih dvigov obrestnih mer. Še posebno pozornost bodo vlagatelji namenili komunikaciji FED in ECB ter morebitnim spremembam v monetarni politiki v letu 2023. Trgi, tako obvezniški kot delniški, so namreč v zanimivem položaju. Trg obveznic nakazuje, da je recesija zelo verjetna, saj je krivulja inverzna praktično na celotni krivulji. To pomeni, da so kratkoročni obvezniški donosi višji od dolgoročnih in v borznem svetu je to eden glavnih indikatorjev zdravja gospodarstva. Na drugi strani delniški trgi rastejo, saj pričakujejo nižjo inflacijo ter predvsem znižanje obrestnih mer v drugi polovici leta 2023. Trenutni nivoji delniških trgov tako vračunavajo zelo mehek pristanek oziroma praktično nobene recesije. To lahko predstavlja težavo za 2023, če stvari ne bodo šle po pričakovanjih. Zanimivo je, da večina velikih investicijskih bank pričakuje recesijo v svojem osnovnem scenariju ter dno na delniških trgih v prvem ali drugem četrtletju prihodnjega leta. Razkorak med stanjem na trgu in pričakovanji je tako zelo velik. Na eni strani kaže, da je še od pandemičnih časov naprej na voljo zelo veliko prostega kapitala, na drugi pa, da vlagatelji kljub pesimizmu ostajajo investirani v delnice, saj v njih vidijo dolgoročno priložnost.

Ameriški in evropski trgi so minuli teden ohranjali v preteklosti dosežene nivoje

Ameriški in evropski trgi so minuli teden ohranjali v preteklosti dosežene nivoje. Tehnično gledano je ameriški S&P neuspešno poizkušal prebiti svoj 200-dnevni nivo, ki predstavlja pomembno oviro za rast v prihodnje. Makroekonomski podatki so bili nekoliko boljši od pričakovanj. Storitve se držijo dobro, inflacija še naprej kaže znake umirjanja. Trg dela ostaja močan. A v nekoliko defenzivno naravnanih kapitalskih trgih so jo najbolje odnesle panoge zdravstva, oskrbe in osnovnih dobrin.

Recesija je že prispela v Evropo

Evropski trgi, podobno kot ameriški, v prihodnjih dneh čakajo na ključne ekonomske podatke. Revizija rasti BDP za zadnje četrtletje je pokazala nekoliko višjo rast od prvotnih napovedi, a večina ostalih kazalcev, predvsem indeksi nabavnih managerjev PMI, kaže, da je recesija že prispela v Evropo. Zato močni evropski delniški trgi še naprej presenečajo z letošnjim zelo majhnim upadom. Vojna v Ukrajini je trenutno v fazi zatišja, zato pa se Evropa precej bolj ukvarja s cenami energentov, kjer vidimo vse več državnega vpletanja na trge. Kratkoročno so taki ukrepi pozitivno sprejeti tako z vidika prebivalstva kot večine gospodarstva, a zgodovinske izkušnje kažejo, da taki ukrepi lahko pripeljejo do resnih izkrivljenj na trgih in posledično do velikih anomalij ter dolgoročno velike škode v ekonomijah. Osnovno vprašanje v Evropi namreč ostaja, kdo in na kakšen način bo plačal vse to omejevanje in poceni energijo. Evropa je pred valom potreb po refinanciranju obstoječih dolgov in precejšnji količini novih. To bo ob višanju obrestnih mer ECB ter tudi želji po končanju ohlapne monetarne politike zelo težko, če ne že nemogoče. Vlade se zanašajo, da bo recesija mila in da bo BDP nominalno, zaradi povišane inflacije, še zmeraj rasel. To se lahko izkaže za račun brez krčmarja. A ker je božič čas čudežev in vere v boljši jutri, to negativno razmišljanje prepustimo za začetek 2023.

Trgovinski odnosi med Kitajsko in ZDA ter Evropo počasi a vztrajno slabšajo

Trgi v razvoju so predvsem zaradi vpliva kitajskega opuščanja ničelne covid-19 politike še naprej privlačni in del vlagateljev se počasi vrača. Ob hitrem opuščanju ukrepov v zadnjih dneh, lahko pričakujemo hiter rast okužb in velik pritisk na zdravstveni sistem, kar bo procesu odpiranja dalo pridih negotovosti, a proces se zdi ireverzibilen. Poti nazaj po nedavnih protestih očitno ni. Bo pa tempo okrevanja nepredvidljiv, zato lahko pričakujemo povečano nihanje na trgih. Pozornost se bo počasi iz zgodbe odpiranja zopet usmerila v zdravje gospodarstva, kjer smo priča precejšnjemu upočasnjevanju. Obenem se trgovinski odnosi med Kitajsko in ZDA ter Evropo počasi a vztrajno slabšajo. To je sedaj že nekajleten trend pod dvema ameriškima administracijama, tako pod republikanci kot tudi pod demokrati. Obrata na bolje tu ne moremo pričakovati, največ kar lahko upamo je, da bo proces trganja nekaterih gospodarskih vezi urejen in postopen, da bodo te vezi lahko nadomestili drugi, predvsem notranji trgi.

NASVET ZA VLAGATELJE

Čakata nas decembrska sestanka ECB in FED, ki lahko močneje zanihata trge. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije, se ne izboljšujejo, a ker trg dela ostaja zelo močan, ugibanja o prihodnji denarni politiki ostajajo v zelo širokem razponu. Močan skok delniških trgov v zadnjih dveh mesecih kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Na drugi strani izgleda, da se je ta rast oziroma odboj izčrpal in za premik višje bodo potrebne drugačne, nove in predvsem bolj optimistične informacije. Možen je tudi premik nekoliko nižje, saj bodo vlagatelji pred koncem leta pred izbiro, da poberejo del kratkoročnih dobičkov iz mize. Zato v okolju, kjer centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in njihova komunikacija ostaja zelo nepredvidljiva, na drugi strani pa močna rast trgov v zadnjih tednih kaže na potrebo po povečani previdnosti in bolj konzervativnem pristopu za prve tedne novega leta. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso več poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, lahko zelo hitro spremenijo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti ponuja dober odgovor in nudi najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni, še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti, s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti, s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le-teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost in Generali Indija – Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Iz nabora priporočil smo umaknili sklad Generali Energija in Surovine in smo zavzeli bolj nevtralno pozicijo. Razkorak med cenami nafte ter nivoji delnic je skoraj rekorden in eno ali drugo se bo moralo prilagoditi. Iz načela previdnosti smo se odločili da letošnje debele dobičke panoge nekoliko poberemo iz mize in izberemo nevtralno izpostavljenost. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da je lahko nevarno biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj.

 

 

 

 

Indeks S&P pretekli teden znova nad vrednostjo 4000 točk
Zapisnik iz zadnjega srečanja ameriških centralnih bankirjev, t.i. Fedove minute, je potrdil, kar trgi vračunavajo že nekaj tednov. Pri Fed v prihodnjih zasedanjih nameravajo nekoliko omehčati svoj pristop in upočasniti tempo zviševanja obrestnih mer. To po vsej verjetnosti pomeni, da je bil novembrski dvig zadnji 0,75 % dvig, trgi zdaj za januarsko zasedenje pričakujejo 0,50 % zvišanje. Delniški indeksi so pozdravili novico in nadaljevali z okrevanjem, indeks S&P 500 se trenutno nahaja dobrih 12 % nad lokalnim minimumom doseženem sredi oktobra in je pretekli teden prvič po dveh mesecih sklenil nad vrednostjo 4000 točk. Spletna prodaja na črni petek v ZDA je po podatkih družbe Adobe Analytics letos dosegla rekordnih 9,12 milijarde dolarjev kar kaže na to, da se je sezona prazničnega nakupovanja kljub inflaciji in negotovosti za trgovce začela kar vzpodbudno. Ampak nominalna rast prodaje je manjša od inflacije, zaradi globokih popustov pa se pojavljajo vprašanja o profitabilnosti trgovcev. Zato se zdi, da so rezultati dovolj dobri, da krepijo zaupanje med vlagatelji. Pred vstopom v praznični december, ki je tradicionalno vlagateljem na kapitalskih trgih naklonjen mesec se krepi optimizem, da bi se leto lahko zaključilo precej manj boleče, kot je kazalo še pred nekaj tedni.

Nafta včeraj najnižje po decembru lani
Zapisnik zadnjega srečanja Fed je bil v središču pozornosti tudi med vlagatelji na evropskih borzah, ki so v luči manj agresivne retorike centralnih bankirjev rahlo pridobivale. Optimizem vzbujajo tudi gibanja na energetskih trgih, cena za 159 litrski sodček surove nafte je včeraj padla pod 75 ameriških dolarjev, kar je najmanj po lanskem decembru, prav tako so od najvišjih cen letos precej oddaljene cene zemeljskega plina. Tudi današnji podatki glede evropske inflacije, ki v nekaterih državah kaže znake vsaj začasnega umirjanja nakazujejo, da bi bili dvigi ECB v prihajajočem letu manjši od pričakovanj. To je okrepilo predvsem obvezniški trg in nemška 10-letna obveznica se je močneje spustila pod nivo 2% donosnosti.

Protesti na Kitajskem ohromili proizvodnjo Appla
Na pomembni točki se, kot vse bolj kaže nahaja Kitajska, kjer se dogajajo največje demonstracije po letu 1989. Takrat je kitajska oblast nad protestnike, ki so zahtevali večjo politično in družbeno svobodo, na Trgu nebeškega miru v Pekingu poslala tanke in oborožene vojake, vsaj nekaj sto ljudi je bilo ubitih. Vse od takrat so bili vsakršni manjši izkazi upora kitajskega ljudstva hitro zatrti. A tokrat kaže, da je komunistična partija z represijo v imenu obvladovanja širjenja bolezni Covid-19 šla tako daleč, da nestrinjanja ni bilo moč zadušiti. Smrt desetih ljudi, ki so zaradi stroge karantene ostali zaprti v stanovanjskem bloku medtem, ko se je razširil požar je bila pika na i, ki je sprožila negodovanje in kaže zametke upora proti oblasti. Zgolj nekaj tednov po tem, ko se je Xi na kongresu komunistične partije otresel političnih nasprotnikov se zdaj zdi, da bi njegov položaj lahko na resno preizkušnjo postavilo ljudstvo. Razplet trenutnih dogodkov bi lahko pomembno vplival na celotno svetovno ekonomijo, močno so jih denimo že občutili pri Applu, nasilne demonstracije so namreč ohromile proizvodnjo v njihovi gigantski tovarni na Kitajskem, zaradi česar že trpi prodaja novih Iphonov 14, pod pritiskom so se znašle tudi Applove delnice. Kitajska sicer nakazuje, da bi lahko nekoliko omilila Covidno politiko in trgi se na to vsakič odzovejo zelo pozitivno, a srž kitajskih gospodarskih izzivov ni toliko v Covidni politiki kot v izpetosti dosedanjega modela rasti. Gradnja neskončni infrastrukturnih projektov je trčil ob ovire in drugačen model rasti bo v vmesnem času prinesel mnoge pretrese v gospodarstvo in s tem delniške trge. A kratkoročno bo vsakršna omilitev Covidnih ovir sprejeta zelo pozitivno, še posebej z vidika globalnih oziroma tujih vlagateljev.

Nihajnost na valutnih trgih se odraža na portfeljih vlagateljev
opuščanje inflacije v ZDA in manj ostre napovedi ameriške centralne banke so v zadnjih nekaj tednih povzročile občuten padec vrednosti ameriškega dolarja, ki je večji del leta strmo pridobival napram ostalim valutam. Vrednost evra je bila še pred nekaj tedni nižja od dolarja, danes pa je evro vreden že slabih 1,05 USD. To pomeni, da evropski vlagatelji nedavne rasti na ameriških borzah nismo tako zelo občutili, a tudi padci v prvem delu leta, ko je dolar napram evru pridobival, so bili zaradi valutnih učinkov blažji. Gre za običajno dinamiko, saj ameriški dolar zaradi statusa varnega zatočišča po navadi pridobiva v obdobjih večjih padcev in negotovosti na trgih, v času optimizma pa raste vrednost preostalih valut. A vlagatelji morajo te valutne premike upoštevati pri svojih pričakovanjih, podobno kot to vpliva na poslovanje podjetij.

NASVET ZA VLAGATELJE
Nasvet za vlagatelje o aktivnejšem prilagaja spremembam v gospodarskem okolju ostaja v veljavi tudi v prihodnje. Makroekonomski podatki, z izjemo inflacije se ne izboljšujejo, a močan skok delniških trgov kaže, da veliko prostega denarja čaka na pregovorno »dno« na delniških trgih. Centralne banke ostajajo osrednji igralec kapitalskih trgov in komunikacija, kjer se iz dneva v dan izmenjavata zaostrovanje in mehčanje denarne politike definitivno ne pomaga k jasnejši sliki. Reakcija vlagateljev kaže, da smo dobre novice v zelo kratkem času vračunali v nove tržne nivoje. Po takem odboju težko trdimo, da so delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe izrazito poceni, a ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, lahko zelo hitro spremenijo. Vlagatelji, ki so bili pretirano konzervativni oziroma preveč usmerjeni samo v varne naložbe so zamudili močan odboj. Seveda dolgoročno ni nič zamujenega in kdor je vztrajal s periodičnim povečevanjem naložb je dokazal, da je tak pristop najboljši. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo , Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s preveliko zastopanostjo tehnologije ali določenih drugih segmentov v portfelju lahko ta odboj izkoristijo za preureditev portfeljev. Tisti s premalo delniških naložb pa naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih. Začimbe še naprej ostajajo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Energija in Surovine pa tudi zopet Generali Indija Kitajska, ki pa ostaja zelo špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja sliko prihodnosti, ki si jo rišejo vlagatelji in to s seboj prinaša močno nihanje. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv ter da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.

 

Cene naraščajo veliko bolj, kot to objavlja Statistični urad Republike Slovenije (uradno izmerjena inflacija v oktobru je znašala 9,9 odstotka letno), si marsikdo misli ob vsakodnevnem obisku trgovine oziroma restavracije.

Človeška intuicija je v povprečju kar pravilna, zna pa biti v določenih okoliščinah tudi varljiva, saj si naše oči bolj zapomnijo stvari, ki jih vidimo in čutimo na dnevni ravni, kot druge dobrine in storitve. V kategoriji komunikacije, ki je del indeksa sprememb cen, lahko opazimo, da cene celo padajo.

Kakor koli že, rast cen že zdaj bistveno odstopa od cilja Evropske centralne banke, ki je nekaj nad dvema odstotkoma. Mnoga gospodinjstva že zdaj težave, kako se prebiti skozi mesec, čemur pravimo realna izguba kupne moči.

Inflacija ne sme biti normalnost

Ob teh podatkih ne spi mirno niti ECB, ki si želi z dvigovanjem obrestnih mer preprečiti, da bi sedanja visoka inflacija postala nova normalnost. Ceno za dosego tega cilja pa vidi v ohlajanju gospodarstva, kar pomeni, da plače ne smejo rasti tako hitro kot inflacija. Manjša kupna moč bo znižala povpraševanje po izdelkih in dobrinah, podjetja pa bodo prisiljena odpuščati. Novi brezposelni bodo naredili trg dela bolj konkurenčen, pri čemer bo pritisk na rast plač manjši. Omenjeno opisujemo kot recesijo, ta je za leto 2023 praktično že osnovni scenarij, ki so ga finančni trgi po moji oceni že vgradili v svoja pričakovanja.

Na tem mestu pa bi se soočil z najbolj pogostim vprašanjem, ki ga dobivam od splošne javnosti. Kaj naj naredim s svojim premoženjem, ko imamo tako visoko inflacijo?
Moja prva misel je, da smo lahko še kako srečni, da smo v evroobmočju. Če samo pogledamo države v soseščini, vidimo, da so tam razmere še bolj brutalne in se objavljene številke inflacije vrtijo okoli 20 odstotkov, hkrati pa so njihove valute izpostavljene še večjemu nihanju.

Ko smo v Sloveniji leta 2007 prevzeli evro, smo odšteli za enega 239,64 tolarja. Istega dne je bilo treba odšteti za evro 254 madžarskih forintov. Danes pa se vrednost evra giba nad 400 forinti.
Južni sosedi Hrvaški lahko čestitamo ob prevzemu evra v letu 2023, bo pa za državljane to kar travmatična menjava, saj se bo v vrtincu inflacijskega dogajanja zgodilo še »evrsko« zaokroževanje.
Moja druga misel je bistveno bolj profesionalne narave, ki temelji na moji prej omenjeni oceni. Na finančnih trgih na cene danes vpliva vsa prihodnost. Še posebej pa, kaj se bo dogajalo v bližnji prihodnosti (šest do devet mesecev).

Lahko bi celo rekli, da za finančne trge inflacija (četudi jo zdaj najbolj čutimo) ni več glavna tema, bila pa je pred dobrim letom. Zdaj svoje misli bolj usmerjamo samo še v relativno spremembo in se sprašujemo, ali so centralne banke že dovolj dvignile obrestne mere.

Prvi znaki uspeha se že kažejo v ZDA, kjer je nepričakovano močnejše znižanje na 7,7 odstotka letno v oktobru celotni finančni trg spravilo v delirij – rasle so tako obveznice (zahtevana donosnost se je znižala kar 35 bazičnih točk na 3,85 odstotka letno) kot tudi delnice (indeks tehnoloških delnic Nasdaq je zrastel kar 7,5 odstotka dan po objavi). Trg je namreč za ZDA začel vračunavati blago recesijo. Ali bo imel prav, bo pokazal čas. Res pa je, da smo v obdobju povečane negotovosti, kjer lahko že nov podatek dodobra premeša karte.

V tem smislu pa menim, da se je glede lastnega varčevanja smiselno vprašati, kaj bo vplivalo na jutri, in se nekoliko distancirati od tega, kaj je danes. Če smo pozabili paziti na svoj denar včeraj, je posledica izguba kupne moči zaradi inflacije danes. Če se bomo danes poskusili zaščititi pred inflacijo, bomo mogoče kupili kako naložbo, ki je danes že zelo draga, in bomo lahko spet na napačnem konju.

Zato je 0smiselno dobro razpršiti svoje premoženje, tudi v obveznice, in si vzeti čas za zdrav razmislek o prihodnjih gibanjih ter se pomeniti s finančnimi strokovnjaki, kako zdravo pamet prenesti na finančne trge.

 

 

 

»Jumbo rate rise« je fraza, ki se je v zadnjem času uveljavila v finančnih medijih

Pestro dogajanje globalnih borznih indeksov in presenetljivi rezultati gibanja razmerja med dolarjem in evrom

Medtem, ko je tehnološki indeks Nasdaq v zadnjih treh mesecih izgubil dobrih 15 %, od začetka leta pa več kot 30 % vrednosti, se industrijski Dow Jones trenutno giba na podobnih nivojih kot pred tremi meseci. Od začetka leta pa je izgubil »le« 10 %. Podobno velja tudi za finančni sektor (-13 % od začetka leta), sektor nujne potrošnje (-7 % od začetka leta), zdravstva (-7 % od začetka leta) in javnih storitev (-6 % od začetka leta), energetski sektor pa je v 2022 pridobil že 65 %. Še bolj zanimive, presenetljive, rezultate dobimo, če upoštevamo gibanje razmerja med evrom in dolarjem. Rast dolarja je namreč močno ublažila padec vrednosti naložb, tako so za evropske vlagatelje donosi na marsikaterem segmentu ameriškega trga celo pozitivni.

Višje kot so obrestne mere, nižja je vrednost prihodnjih oziroma pričakovanih dobičkov

Vseeno pa so najbolj spremljani borzni indeksi globoko v rdečem, saj imajo tehnološke delnice zaradi svoje velikosti največjo utež. Temeljni razlog za razprodajo delnic iz tehnološkega sektorja v letošnjem letu so višje obrestne mere, ki vplivajo na sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov. Višje kot so obrestne mere, nižja je vrednost prihodnjih oziroma pričakovanih dobičkov. Ker so stopnje rasti dobičkov tehnoloških podjetij po navadi visoke, so te delnice najbolj občutljive na spremembe obrestnih mer. Dodatno so poslovni rezultati iz zadnjega četrtletja razkrili, da višje obrestne mere niso edini izziv, s katerim se soočajo tehnološki velikani. Ohlajanje gospodarstva se odraža na upočasnjevanju rasti e-trgovine. Močan dolar negativno vpliva na dobičke ustvarjene izven ZDA, občutno se je upočasnila rast prihodkov iz naslova digitalnega oglaševanja, pa tudi v storitvi »oblak« se rast nekoliko upočasnjuje. To sili podjetja v zategovanje pasu in tudi odpuščanja. Adini ki še nekako vztraja je Apple, a tudi prodaja najnovejših Iphonov se umirja oziroma je nekoliko nižja od pričakovanj. Smo pa prišli do novega nekoliko absurdnega mejnika, saj je sedaj Apple vreden toliko kot Amazon, Google (Alphabet), Meta oz. Facebook in Netflix skupaj. Če se karkoli zalomi še pri Applu bo to nov izziv za glavne tehnološke indekse.

Obrestne mere v Veliki Britaniji bodo prihodnje leto zrasle na 5,25 %

Za 0,75 % jumbo zvišanje obrestne mere so se pretekli teden odločili tudi pri angleški centralni banki BoE. Na finančnih trgih je trenutno vračunano, da bodo obrestne mere v Veliki Britaniji prihodnje leto zrasle na 5,25 %. A v Bank of England opozarjajo, da bi to britansko gospodarstvo spravilo v najdaljšo recesijo po drugi svetovni vojni. Po njihovem alternativnem scenariju naj bi obrestne mere prihodnje leto ostale na ravni okrog 3 %, kar bi bilo ob relativno blagi recesiji dovolj za padec inflacije na ciljnih 2 % do konca leta 2024. Vlagatelji so novice sprejeli kot signal, da bo BoE kmalu zaključila cikel zviševanja obrestnih mer. A ker inflacija ostaja zelo visoko, nad 10 %, je ta optimističen scenarij na vse bolj trhlih temeljih.

Kitajski načrt postopnega odprtja države do marca 2023

Nepreverjena pričevanja, da se Kitajska pripravlja na postopen umik od politike ničelne tolerance covida-19, so sprožila hiter odboj na trgih v razvoju. V poročilu, ki je prejšnji teden zaokrožilo po družbenih medijih je bilo navedeno, da so se na zahtevo predsednika Xi Jinpinga sestali visoki uradniki komunistične partije in razpravljali o načrtu postopnega odprtja države do marca 2023. Kitajski zdravstveni uradniki zagotavljajo, da strogi ukrepi ostajajo, a povečana verjetnost za odpiranje kitajskega gospodarstva je ostala vračunana v cene na borzah. Močan skok tečajev kitajskih podjetij je sicer prinesel nekaj olajšanja, a izzivi o zadnjem partijskem kongresu ostajajo nespremenjeni. Prihodnji razvoj kitajskega gospodarstva ostaja precej nedorečen in to vlagatelje navdaja z nelagodnim občutkom. Veliki institucionalni vlagatelji ostajajo zelo previdni, kar ob povečani dejavnosti malih vlagateljev prinaša nadpovprečno nihajnost na delniški trg.

Špekulacije iz Kitajske, ki je druga največja svetovna porabnica nafte za ZDA, so sprožile tudi nov skok cen črnega zlata. Morebitna odprava kovidnih ukrepov bi namreč pomenila občutno zvišanje povpraševanja. Cena za sodček surove nafte WTI je pri dobrih 90 ameriških dolarjev. Nekaj več razlogov za optimizem v zadnjih tednih vlivajo cene evropskega zemeljskega plina, visoke temperature, polna skladišča, manjša poraba in ukrepi za omejitev cen so poskrbeli za več kot prepolovitev borznih cen napram avgustu, a nekaj mrzlih zimskih tednov bi lahko hitro spet zaostrilo situacijo.

NASVET ZA VLAGATELJE

Nasvet ostaja še naprej nespremenjen. Smo v negotovem obdobju in trendi v svetovnem gospodarstvu so bolj ali manj negativni. Zgodovina nas sicer uči, da se privlačnost investiranja zaradi tega povečuje, a le malo vlagateljev ima moč, da zdrži to upadanje tečajev. Žal jih večina tudi zgreši točko odboja in se zopet vrnejo na trge, ko so tečaji že precej višje. Zato ostaja v veljavi osnovno priporočilo, da postopoma dodajamo naložbe v mešane sklade ali kombinacijo obvezniških in globalno razpršenih skladov kot so Generali Bond, Generali Galileo, Generali Globalni in Generali Prvi izbor. Razlogi so enostavni in razpršitev je ključni dejavnik uspešnega dolgoročnega investiranja. Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se zaostruje in upanja na hitro nižanje obrestnih mer v 2023 skoraj ni več. Glavna ekonomska politika je boj proti inflaciji, recesija pa je nujno zlo, ki ga moramo sprejeti. Inflacija, recesija in energetska draginja krepko znižujeta zaupanje potrošnikov. Na prihranke krepko vpliva visoka inflacija. Močna upočasnitev gospodarske rasti je tu in zdrs v stagflacijo najverjetnejši scenarij. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker centralne banke in hitro se spreminjajoče ekonomske politike ostajajo nepredvidljive je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Obveznice postajajo privlačnejša naložba in denar v Generali MM zopet ponuja pozitiven donos. Razkorak med nominalnimi obrestmi in inflacijo ostaja velik zato obveznice zaenkrat ne nudijo zaščite, zgolj začasno pribežališče. Portfelju lahko dodamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja ugodna, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zaradi strahu pred recesijo kljub dobrim rezultatom zmanjšala. Regionalno smo močno naklonjeni ameriškemu trgu, precej manj pa Evropi ali trgom v razvoju. Tehnološke delnice imajo veliko utež v ameriških indeksih, zato so tu mogoči hitri in večji premiki, a dejstvo ostaja, da je upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v ZDA bistveno manjše ter da je ekonomski položaj ameriškega gospodarstva in podjetij precej boljši od evropskih ali iz trgov v razvoju. Ohranjamo znižano priporočilo za Kitajske delnice, saj kongres ni prinesel preobrata ampak še povečal negotovost, trgovanje pa kaže da so pred nami časi povečane nihajnosti.

 

 

 

Njihova odločitev je bila milo rečeno, pospremljena z velikim valom ogorčenja svetovnih voditeljev in gospodarstvenikov, ki se bojijo, da bi rast cene surove nafte in posledično naftnih derivatov, še dodatno prispevala k inflacijskim pritiskom, s čimer bi se lahko izničil vpliv do sedaj sprejetih ukrepov restriktivne denarne politike in morda celo prisilil centralne bankirje v še bolj agresivno dviganje temeljnih obrestnih mer, kar bi lahko svetovno ekonomijo porinilo v (še globljo kot nas najverjetneje čaka) recesijo.

Menim, da si odločitev OPEC o zniževanju proizvodnje lahko razlagamo na dva načina. Prva razlaga je močno zaznamovana s trenutno geopolitično situacijo v svetu, kjer se potezo OPEC označuje za posredno podporo Rusiji, oziroma kot potezo ki še dodatno »šibi« (ekonomski) položaj Evrope in ZDA, ki se, že brez pričakovane rasti cene surove nafte, sooča z morebitnim nastopom recesije, kot posledice rasti obrestnih mer in umika likvidnosti s kapitalskih trgov. Druga možna razlaga pa je, da za zniževanje proizvodnje surove nafte, ki je v mojih očeh najmanj tako verjetna kot prva, pa je primarno ekonomske narave in je pogojena s pričakovanji članic OPEC glede prihodnjega agregatnega povpraševanja po surovi nafti, kot posledice recesije. To bi pomenilo, da imajo znotraj OPEC članice že oprijemljive podatke o upadu obsega naročil, kot posledice upada ekonomske aktivnosti, kar bi pomenilo, da je globalna ekonomija najverjetneje že v fazi krčenja (recesije). Katera izmed obeh možnih razlag se bo izkazala za pravilno, nam bo pokazal čas (v primeru, da bodo naslednji krogi makroekonomskih podatkov pokazali, da smo se v obdobju odločitve o rezu proizvodnje, že nahajali v recesiji bo najverjetneje pravilna druga razlaga), v vsakem primeru pa menim, da je morebitna dodatna rast cen energentov zadnja stvar, ki si jo želita tako ameriški FED kot evropska ECB, da potrošnikov niti ne omenjam.