FOTO: Jason Reed/Reuters

 

30-letna obrestna mera za fiksni kredit v Ameriki tako znaša okoli osem odstotkov, kjer je bila nazadnje leta 2000. Obrestne mere za denar na banki pri večjih bankah pa znašajo od štiri do pet odstotkov. Višja cena denarja seli naložbe vlagateljev iz bolj tveganih v bolj varne. Tako so letos zanimivi predvsem skladi denarnega trga, ki tudi že v Evropi prinašajo letne donose v rangu dobrih treh odstotkov. Selitev denarja se pozna tudi na delniških trgih. Ameriški borzni indeks S&P 500 je tako od konca julija zabeležil korekcijo v višini okoli sedem odstotkov. Za evropske vlagatelje so bili padci bistveno nižji, saj je dolar proti evru v istem obdobju pridobil skoraj enak odstotek. Evro je bil pod pritiskom predvsem zaradi slabše ekonomske situacije.

Nemški motor se ustavlja, tudi preostale države lahko pričakujejo podobno usodo čez nekaj mesecev. Posledično vlagatelji menijo, da bodo obrestne mere v Evropi kmalu nižje. To je sicer v nasprotju s komunikacijo ECB. Kdo bo imel na koncu prav, bo pokazal čas. Preko luže pa šele nekateri zadnji podatki kažejo, da so se razmere v gospodarstvu nekoliko poslabšale, a so vseeno še vedno nadpovprečno dobre. Predvsem trg dela ostaja močan, pozna se tudi staranje in upokojevanje prebivalstva, ki zmanjšuje bazen delovne sile. V ZDA trenutno 62,8 odstotka vseh prebivalcev štejemo v delovno silo. Pred covidom-19 je ta delež znašal 63,3 odstotka, pred dvajsetimi leti pa več kot 66 odstotkov. Vidimo, da vedno manj ljudi dela, staranje prebivalstva pa ima na te številke velik vpliv. Tako lahko kljub visokim obrestnim meram in ohlajevanju ekonomije še naprej pričakujemo, da bo trg delovne sile ostal zelo močan. Podobna situacija je tudi v Evropi, ko delavcev kljub upočasnjevanju ekonomije še vedno ni dovolj.

Vidimo, da so višje obrestne mere začele učinkovati, inflacija se znižuje. Vseeno pa je gospodarska slika še naprej dobra in zdi se, da je lahko korekcija na delniškem trgu v ZDA lepa nakupna priložnost. Delnice se namreč višje obrestne mere v svoje tečaje že vračunale in kakršen koli namig, da so dosegli vrh pri obrestnih merah, lahko privede do višjih tečajev na delniških trgih. Poleg tega se pomikamo proti koncu leta, ko sezonski faktorji že pozitivno vplivajo na tečaje, zdi pa se tudi, da bodo rezultati ameriških podjetij za tretje četrtletje nad pričakovanji.

 

 

 

Vse privlačnejše obveznice
Globalni borzni indeksi so še četrti teden zaporedoma zaključili v rdečem, a pocenitve ostajajo omejene in so zgolj delno pokvarile sliko zelo donosnega dosedanjega dela leta. Dodatno je za evropske vlagatelje padec na ameriških borzah ublažila rast vrednosti ameriškega dolarja. Povsem drugače velja za dogajanje na trgu obveznic, kjer se skokovita rast zahtevanih donosnosti nadaljuje. Donosnost 10 letne ameriške državne obveznice, ki je eden najbolj spremljanih finančnih instrumentov in referenca na trgu dolžniških vrednostnih papirjev, je pretekli teden začasno presegla 4,6 %, kar je največ po letu 2007. Rastejo tudi zahtevani donosi evropskih državnih obveznic. Nemška 10 letna je pri 2,85 %, podobna slovenska pri 3,72 %, italijanska pa pri 4,78 %. Ob padanju inflacije v ZDA in evrskem območju to pomeni, da so realni donosi obveznic vse bolj privlačni.

V ZDA največ izgubljale panoge, ki so občutljive na višje obrestne mere
V zadnjih tednih je bilo največ negativnega sentimenta na segmentih trga, ki so občutljivi na višje obrestne mere. Indeks delnic z manjšo tržno kapitalizacijo Russell 2000 je septembra v dolarjih izgubil 6 %. Več kot 7 % so septembra izgubile delnice nepremičninskih podjetij. Razlog za to je jasen. Povprečna hipotekarna obrestna mera v ZDA je najvišja v zadnjih 23 letih, prodaja novih bivalnih nepremičnin je po podatkih ameriške vlade avgusta na mesečni ravni upadla za 8,7 %. 6 mesečni euribor je prvič po letu 2008 presegel 4 %. Občutne padce so beležile tudi delnice iz sektorja javnih storitev, za katere je značilna relativno visoka zadolženost in posledično višji stroški financiranja, vlagatelji pa jih zaradi rasti, ki je podobna rasti BDP ter izplačila stabilnih dividend radi primerjajo z obveznicami. Na drugi so se bolje odrezale delnice iz sektorja financ, ob rasti cene nafte znova pridobivajo tudi energetske delnice.

Poleg rasti zahtevanih donosnosti obveznic je vlagatelje na ameriških borzah vznemirjala še možnost zaprtja ameriške vlade. Predstavniški dom kongresa, v katerem imajo večino republikanci, namreč ni sprejel načrta o podaljšanju financiranja dodatne porabe. Nova politična farsa v ZDA, zaznamovana s sporom in grožnjami o odstavitvi znotraj republikanske stranke in domnevnim poskusom sabotaže glasovanja s pomočjo sprožitve požarnega alarma, se je končala z začasnim 30 dnevnim kompromisom, ki pa v tem obdobju ne predvideva nadaljnje finančne pomoči Ukrajini.

Ta teden bodo v prvem planu sveže številke iz trga dela, ki bodo pokazali, ali se je trend ohlajanja trga dela nadaljeval tudi v september. Spomnimo – avgusta je ameriško gospodarstvo ustvarilo 187.000 novih delovnih mest, kar je bilo precej pod povprečjem 271.000 delovnih mest v zadnjih 12 mesecih in stopnja brezposelnosti se je zvišala na 3,8 %. Ob tem se počasi začenja tudi sezona objav četrtletnih rezultatov za 3. četrtletje. Dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500 so v drugem četrtletju upadli za 7,1 %, a analitiki za tretje četrtletje napovedujejo, da bo upad manjši.

Najnižja evrska inflacija po oktobru 2021
V luči stališča o podpori Ukrajini, so veliko prahu požele parlamentarne volitve na Slovaškem. Volitve je dobila stranka bivšega premierja Roberta Fica, ki je pred leti že moral odstopiti zaradi očitkov o korupciji ter ob aferi umora preiskovalnega novinarja. Njegova stranka Smer SSD lahko sestavi vladajočo koalicijo in Slovaška bi lahko ob Madžarski bržkone postala druga država članica EU in zveze Nato, ki nasprotuje podpori Ukrajini. Podobno nas v naslednjih tednih čakajo še volitve na Poljskem. Ob političnih premikih v Evropi in bližajočih se predsedniških volitvah v ZDA, se podpora zahoda Ukrajini zdi manj samoumevna kot pred nekaj meseci. V nasprotju z večjim delom letošnjega leta, je bil septembra izplen vlagateljev na evropskih borzah boljši kot na ameriških. Razlog gre iskati predvsem v manj zaostrenih napovedih ECB v primerjavi z ameriškim FEDom. Prav tako kaže pozitivne znake popuščanje inflacije, ki se je septembra v evrskem območju znižala na 4,3 %. Veseli predvsem padec jedrne inflacije, ki se je iz avgustovskih 5,3 % spustila na 4,5 %. Še bolj občuten padec splošne inflacije preprečujejo znova dražji energenti na čelu z pogonskimi gorivi, padec vrednosti evra in še naprej močno povpraševanja po storitvah.

Vse pomembnejša spremenljivka pri odločitvah evropske centralne banke postajajo razlike med posameznimi državami. Medtem, ko so na Nizozemskem septembra imeli celo deflacijo, je v Sloveniji inflacija znova zrasla in se merjeno s CPI zvišala na 7,1 %. K temu so največ prispevale podražitve električne energije zaradi odprave ukrepa zmanjšanega plačila prispevkov. Domači borzni indeks SBI TOP je v zadnjih tednih bolj ali manj stagniral in ostaja dobrih 5 % pod vrednostmi izpred avgustovskih poplav.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani. A politike centralnih bank ostajajo glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja, a centralne banke menijo da je upad prepočasen zato so pripravljene na dodatne ukrepe. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij, čeprav se zadnje tedne zopet krepijo stagflacijski strahovi. Vlagatelji vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v drugo polovico 2024 in ta zamik lahko predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni in bolj konzervativni. Obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Kitajske delnice špekulativno ostajajo privlačne, a večji paket pomoči in reform izgleda vse bolj premičen in izmuzljiv cilj, zato se postavlja vprašanje, ali vztrajati pri taki špekulativni naložbi ali pa bi bilo bolje sredstva premakniti drugam.

Indeks volatilnosti poskočil za 25 %
Pretekli teden so bile znova zelo dejavne centralne banke. Pod drobnogledom javnosti in vlagateljev je bilo predvsem zasedanje ameriškega Fed, pri katerem so po dolgem času vsaj nekoliko razburkali borzno dogajanje. Če je pred dvema tednoma indeks volatilnosti VIX dosegel najnižjo vrednost v zadnjih treh letih, je VIX po zasedanju Fed poskočil za 25 %. Večji premiki na borzah so se zgodili predvsem v sredo in četrtek, ko so trgi negativno reagirali na napovedi ameriške centralne banke.

Pri Fed niso izključili dodatnih zvišanj ključne obrestne mere
Ameriški Fed tokrat ni spremenil obrestnih mer, kar je bilo v skladu s pričakovanji trga. Precej bolj nepričakovano pa je guverner Fed Powell na konferenci opozoril, da so dodatni dvigi še mogoči, trgi, potrošniki in gospodarstvo pa se morajo pripraviti na to, da bodo višje obrestne mere vztrajale še kar nekaj časa. To se več kot očitno odraža na posodobljenem Fedovem diagramu, ki združuje napovedi o tem, kje člani odbora za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) vidijo ključne obrestne mere v prihajajočem obdobju. Osrednja ocena za letošnje leto je pri 5,6 %, kar pomeni še eno zvišanje do konca leta. Prvo znižanje ključne obrestne mere se je po pričakovanjih ameriških centralnih bankirjev premaknilo šele na julij prihodnje leto. Za leto 2025 napovedujejo, da bo ključna obrestna mera pri 3,9 % (po predhodni oceni 3,4 %). Skladno s solidnimi ekonomskimi podatki v ZDA, so pri Fed nekoliko zvišali tudi napovedi gospodarske rasti.

Reakcije trga na zaostrena stališča Fed vse bolj benigne
Vrednotenja na trgu so se prilagodila spremenjenim pričakovanjem glede monetarne politike. Indeks S&P 500 je po zasedanju izgubil okrog 3 %. A pri ameriški centralni banki so letos že nekajkrat zaostrili svoja stališča oziroma napovedi. Takrat smo na trgih videli podobno reakcijo z nekaj odstotno korekcijo, kar so nato borzni biki hitro izkoristili za cenejše nakupe. Kaže, da tudi tokratno zasedanje večjega preobrata v trendu ne bo prineslo. Prilagajanje gospodarstva na strožjo denarno politiko namreč poteka manj boleče kot se je pričakovalo pred letom dni, ko so borzni indeksi dosegali lokalno dno.

Inflacija tudi izven evrskega območja večinoma previsoka
Kljub temu, da je predsednica evropske centralne banke Lagardova pretekli teden naznanila, da so pri ECB bržkone z višanjem obrestnih mer zaključili, se je negativen sentiment po zasedanju ameriške centralne banke preselil tudi na evropske borze, ki so podobno kot ameriške pretekli teden izgubile med 2 % in 3 %.

Pri švicarski centralni banki so ključne obrestne mere ohranili nespremenjene pri 1,75 %. Splošna inflacija v Švici je avgusta znašala 1,6 %, kar je precej manj kot drugje na zahodu. Za isto potezo so se odločili tudi pri angleški centralni banki, a inflacija v Združenem kraljestvu je avgusta znašala visokih 6,7 % in ključna obrestna mera je pri 5,25 %. Še nekoliko bolj trdovratno inflacijo imajo na Švedskem, kjer je bila rast cen na letni ravni avgusta 7,5 %, pri tamkajšnji centralni banki so obresti pretekli teden zvišali na 4 %. Če strnemo vtise iz nedavnih zasedanj različnih svetovnih centralnih bank, so obrestne mere po mnenju odločevalcev o denarni politiki blizu nivojev potrebnih, da se bo umirjanje inflacije v naslednjih mesecih nadaljevalo. A obenem sporočajo tudi, da čas za razmišljanje o sproščanju denarne politike še ni napočil. Ob tem lahko dodamo, da se tudi gospodarstvo in potrošniki še niso povsem prilagodili na nove, višje obrestne mere.

BoJ vztraja z negativno obrestno mero
Povsem svojo pot pa so ubrali pri japonski centralni banki BoJ, ki edina na svetu vztraja pri ultra nizkih obrestnih merah. Sprostitev razpona gibanja donosnosti na dolgoročne japonske državne obveznice in nekateri drugi indici so sicer v preteklih tednih in mesecih nakazovali, da bi lahko tudi pri japonski centralni banki vsaj nekoliko zaostrili izrazito ohlapno denarno politiko, a to se vsaj zaenkrat ne bo uresničilo. Pri BoJ so namreč pretekli teden ključne obrestne mere navkljub 3,2 % inflaciji ohranili na nivoju -0,1 %. Japonski jen je posledično še nekoliko zdrsnil in letos v primerjavi z dolarjem izgubil že 12 %.

Kitajsko gospodarstvo kaže manjše znake oživljanja
Na trgih v razvoju pretekli teden nismo videli izrazitih sprememb. Kitajske nepremičninske težave se nadaljujejo. To zavira aktivnost celotne ekonomije, ki pa kljub vsemu kaže določene znake rahlega oživljanja. A do pospeška v rasti je tudi po besedah kopice evropskih podjetij, ki smo jih pretekli teden srečali na finančni konferenci v Nemčiji, še daleč. Po njihovih besedah se je upočasnjevanje sicer umirilo, a obenem tudi ni videti pretiranega oživljanja lokalnega gospodarstva.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani. A politike centralnih bank ostajajo glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja, a centralne banke menijo da je upad prepočasen zato so pripravljene na dodatne ukrepe. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v drugo polovico 2024 in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Kitajske delnice špekulativno ostajajo privlačne, a večji paket pomoči in reform izgleda vse bolj premičen in izmuzljiv cilj, zato se postavlja vprašanje, ali vztrajati pri taki špekulativni naložbi ali pa bi bilo bolje sredstva premakniti drugam.

Manjša korekcija po močnih gospodarskih podatkih iz ZDA
Rast delniških indeksov v drugi polovici meseca avgusta je temeljila predvsem na podatkih, ki so nakazovali, da se gospodarska aktivnost in predvsem trg dela nekoliko ohlajata. To naj bi ohladilo politike dvigovanja obresti centralnih bank, predvsem Fed in ECB. A pretekli teden je bila dinamika na borzah ravno obratna. Zadnji gospodarski podatki iz ZDA so bili namreč boljši od pričakovanj, kar je sprožilo manjšo korekcijo delnic, ki so postale zelo občutljive na ugibanja o bodoči politiki obrestnih mer. Večjih premikov vseeno ni bilo. Postopno umirjanje inflacije in mehak pristanek ameriškega gospodarstva ostajata glavna scenarija, tudi po besedah ameriške državne finančne sekretarke in nekdanje guvernerke Fed, Janet Yellen. Borzni indeksi razvitih trgov še naprej vztrajajo blizu rekordnih vrednosti. Da se je gospodarska klima v ZDA izboljšala, kaže tudi zanimiva analiza agencije FactSheet, ki pregleduje zapise tiskovnih konferenc podjetij ob objavah četrtletnih rezultatov. Med nedavno zaključeno sezono objav je 62 podjetij omenilo izraz »recesija«, kar je skoraj pol manj kot v prejšnjem četrtletju, ko je zloveščo besedo vsaj enkrat uporabilo 113 izmed podjetij iz indeksa S&P 500.

Prepoved uporabe Iphonov na Kitajskem
Svoje je k zdrsu indeksov pretekli teden prispevalo podjetje z največjo utežjo v ameriških borznih indeksih, Apple. V preteklih letih smo bili vajeni, da je cena Applove delnice pred težko pričakovano predstavitvijo novih Iphonov rasla, a tokrat temu ni bilo tako. Glavni razlog je bila vest, da bo kitajska komunistična partija svojim vladnim uslužbencem, po nekaterih poročilih pa tudi uslužbencem vseh državnih podjetij, prepovedala uporabo Iphonov. Prav tako vlagatelji niso bili navdušeni nad domnevnimi novimi cenami modelov Iphone 15Pro in Iphone 15Pro Max, ki naj bi bile občutno višje. Applove delnice so se tako pretekli teden pocenile za slabih 6 %.

V pričakovanju podatkov o inflaciji in zasedanja Fed
V sredo (13.9.2023) bodo v ZDA objavili uradne podatke o avgustovski inflaciji. Ekonomisti napovedujejo skok splošne inflacije, ki naj bi se iz julijskih 3,2 % povzpela na 3,6 %. Na mesečni ravni naj bi se cene zvišale za 0,6 %, kar bi pomenilo največji skok po juniju 2022. Za ponovno rast splošne inflacije v ZDA so krive občutno višje cene energentov na čelu z nafto in njenimi derivati. Na drugi strani se jedrna inflacija, ki izključuje volatilne komponente, kot sta energija in hrana, še naprej znižuje. Ker naslednji teden zaseda ameriška centralna banka, bi kakršnakoli presenečenja lahko precej premešala karte na trgih, ki vračunavajo, da bodo pri Fed ključne obrestne mere ohranili na trenutni ravni. Zato vlagatelji ostajajo na trnih, na borzah pa opažamo zmanjšanje aktivnosti in manj prometa.

Evrsko gospodarstvo na robu stagflacije
Eurostat je pretekli teden navzdol revidiral podatke o gospodarski rasti v evrskem območju za drugo četrtletje. Rast BDP je znašala zgolj 0,1 % (po prvotnih podatkih 0,3 %), kar pomeni, da je evrsko gospodarstvo na robu stagflacije. Slabša kondicija evropskega gospodarstva v primerjavi z ZDA se odraža tudi na vrednosti evra, ki je še osmič zapored na tedenski ravni izgubljal in zdrsnil na vrednost 1,07 ameriškega dolarja. Nižja vrednost evra je sicer voda na mlin evropskih izvoznikov, a po drugi strani to pomeni še dražji uvoz ključnih surovin za gospodarstvo, zlasti energentov. Slednji, predvsem utekočinjeni plin, se zadnje tedne draži tudi zaradi napovedanih stavk v nekaterih večjih dobaviteljicah, predvsem v Avstraliji.

Zahtevane donosnosti obveznic blizu lokalnim maksimumom
Ker trgi počasi sprejemajo napovedi centralnih bank, da obrata v politiki obrestnih mer še ne gre pričakovati tako hitro, so se zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice v zadnjih tednih znova približale najvišjim nivojem po letu 2008. Ob izboljšanih gospodarskih napovedih v ZDA, je bila izrazita predvsem rast zahtevanih donosnosti na obveznice z daljšo ročnostjo. Krivulja donosov na 2- in 10-letne ameriške državne obveznice sicer ostaja invertna, a manj izrazito kot v preteklih mesecih. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je bila konec preteklega tedna pri 4,25 %, podobne nemške 2,61 %, slovenske pa 3,44 %.

 

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljne in nadaljnji dvigi obrestnih mer ostajajo v igri. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitnem popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Indeks S&P 500 gledano v evrih dosegel rekordno vrednost
September zaznamujejo novi začetki. Tako velja tudi za finančne trge, saj se aktivnost na trgih po poletnem zatišju septembra znova poveča. Jesen je v preteklosti že prinesla tudi precej pretresov na borzah. Zelo burna sta bila tudi lanski september in oktober, kjer so rastoče obrestne mere, visoka inflacija in skrhani geopolitični odnosi takrat napovedovali sila negotove čase. Ameriški indeks S&P 500 je lanskega septembra potonil vse do vrednosti okrog 3600 točk. Letos v zadnjo tretjino leta vstopamo povsem v drugačnem vzdušju. Črne gospodarske napovedi se namreč niso uresničile, indeks 500 ameriških elitnih podjetij je v letu dni pridobil skoraj 1000 točk. Gledano v evrih je S&P 500 pretekli teden dosegel celo rekordno vrednost, saj je bila septembra lani vrednost evra in dolarja poravnana, v letu dni pa je dolar pridobil 8% v primerjavi z evrom.

Napetost trga dela v ZDA popušča
Podatki iz ameriškega trga dela so bili pretekli teden znova pod drobnogledom vlagateljev. Število novo ustvarjenih delovnih mest se je avgusta v ZDA občutno znižalo, navzdol so bili revidirani tudi julijski in junijski podatki. Da se trg dela počasi le umirja so nato nakazali tudi podatki o stopnji brezposelnosti, ki se je iz 3,5 % zvišala na 3,8 %, kar je največ po februarju 2022, ter nižjem številu odpovedi. Vse to so za centralne banke in finančne trge dobrodošli podatki. Popuščanje zgodovinsko napetih razmer na trgu dela namreč pomeni manjši pritisk na inflacijo. Vrednotenja na trgih trenutno napovedujejo, da bodo pri Fed na preostalih treh letošnjih zasedanjih ključno obrestno mero ohranili na nivoju med 5,25 % in 5,50 %.

Izjemna rast danskega farmacevta Novo Nordisk
V petek smo v Evropi dobili novo največjo borzno družbo, tržna kapitalizacija danskega farmacevtskega podjetja Novo Nordisk je namreč za kratek čas presegla francoskega proizvajalca luksuznih izdelkov LVMH, ki se sooča z negotovostjo v zvezi z gospodarskim stanjem na Kitajskem. Izjemna rast Novo Nordiska v letošnjem letu temelji predvsem na revolucionarnih zdravilih proti debelosti po imenu Wegovy in Ozempic. Tržna kapitalizacija podjetja je pri slabih 400 milijardah evrov višja od danskega letnega BDP. Kljub temu, da iz skandinavske države s 6 milijoni prebivalcev prihajajo tudi nekatera druga globalno vplivna podjetja kot je Lego in Maersk, je vpliv Novo Nordiska na državno gospodarsko rast tako velik, da danski ekonomisti razmišljajo o tem, da bi v nadaljnje objavljali ekonomske podatke z in brez vpliva gigantskega farmacevta.

Evrska inflacija se avgusta ni znižala
Pretekli teden so bili objavljeni tudi sveži podatki o inflaciji v evro območju, ki je avgusta merjeno s CPI pri 5,3 % ostala nespremenjena. Jedrna inflacija se je malenkost znižala in prav tako znaša 5,3 %. V poletnih mesecih se je ob turističnem »bumu« zviševala predvsem inflacija v storitvah. Rast cen hrane je na letnem nivoju še zmeraj visoka, a se umirja. Dodatno zvišanje evrskih obrestnih mer na septembrskem zasedanju zato ostaja še naprej v igri, čeprav slabši makroekonomski podatki predvsem iz evropske industrije in Nemčije nasploh znižujejo verjetnost dviga obrestnih mer.

Kitajski juan padel na najnižjo vrednost po letu 2007
Kitajska je sprejela dodatne nove ukrepe za oživitev nepremičninskega sektorja in nekoliko zrahljala denarno politiko. Trgi ocenjujejo te ukrepe kot nezadostne. Ob tem je kitajski juan avgusta v primerjavi z dolarjem zdrsnil na najnižjo raven po letu 2007. Kitajski borzni indeksi so ob zadnjih ukrepih nekoliko pridobili, a deflacijski pritiski, visoka brezposelnost med mladimi, vse globlja kriza v nepremičninskem sektorju in strukturne spremembe so dejavniki, ki vzdržnost kitajske gospodarske rasti v bližini stopenj, ki smo jih bili vajeni v preteklosti postavljajo pod velik vprašaj. Temu primerno vrednotenja na Kitajskem trgu ostajajo pod nivoji iz preteklih let.

Borzna cena surove nafte znova navzgor
Upad inflacije proti ciljnim 2 % in s tem delo centralnih bank bi lahko v naslednjih mesecih zakomplicirala cena surove nafte, ki se je pretekli teden povzpela na 86 ameriških dolarjev za sodček ter rast cen energentov, predvsem plina zaradi napovedane stavke v Avstraliji, ki smo jim priča v zadnjih tednih. S tem je borzna cena črnega zlata prodrla skozi razpon trgovanja, ki se je izpostavil v zadnjih mesecih. Več kot 7 % skok surove nafte WTI v prejšnjem tednu gre pripisati vse nižjim zalogam ter napovedi rezov v količini načrpane nafte iz strani OPEC +.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljni in nadaljnji dvigi obrestnih mer ostajajo na mizi. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja določeno tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.