Pregled dogajanja:

Sedmi zaporedni teden z izgubo vrednosti najbolj spremljanega ameriškega indeksa S&P 500 je najdaljše tako obdobje po letu 1932. Minil je v znamenju objav rezultatov ključnih ameriških maloprodajnih podjetij kot sta Wallmart in Target, ki naj bi prikazovala aktivnosti potrošnikov ter gibanje potrošnje, ki je ključna za ameriški BDP. Rezultati in predvsem napovedi, ki niso dosegli napovedi analitikov, so potrdili neizbežno dejstvo, da vsesplošna rast cen že vpliva na obnašanje potrošnikov. Zaradi višjih stroškov zlasti delovne sile in transporta, so pri največjih ameriških trgovskih verigah za naslednje mesece navzdol popravili napoved marž in dobičkov ter med vlagatelji povečali strah, da bodo vhodne stroške trgovci v prihodnjih mesecih vse bolj primorani prenašati na kupce. K negativni sliki na ameriškem trgu, ki v zadnjih tednih največ botruje k padcem globalnih delniških indeksov, je dodal tudi guverner ameriške centralne banke Jerome Powell, ki je prejšnjo sredo dal nov signal, da so pri Fed v želji po nadzorovanju inflacije pripravljeni začasno žrtvovati gospodarsko rast in tudi finančni trg, da le ohranijo inflacijo pod kontrolo in s tem kupno moč ameriškega potrošnika.

Dogajanje na preostalih svetovnih borzah je bilo v primerjavi z ZDA bolj umirjeno. Na stari celini, kjer so glavni indeksi teden zaključili brez večjih sprememb vrednosti, so bili v ospredju podatki o inflaciji v Združenem kraljestvu, ki je aprila splezala že na 9 % in s tem dosegla najvišji nivo po letu 1982. V ospredju je bila tudi znižana ocena gospodarske rasti v EU. Evropska komisija je svojo oceno za leto 2022 iz 4,0 % popravila na 2,7 %. A tudi ta napoved, ki temelji na »zgolj« 6,1-odstotni letni stopnji inflacije se trenutno zdi zelo optimistična. Evropska komisija je pretekli teden predstavila podrobnosti dobrih 200 milijard evrov težkega načrta za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv do leta 2027 »REPowerEU«. Pri izpolnjevanju načrta bo ob vlaganju v zelene vire energije ključen vodik. 10 milijard ton letno naj bi ga proizvedli v EU, 10 milijard pa uvozili. Pomembnejšo vlogo bo zopet dobila jedrska energija. Predlogi za odpravo premoga pa se bodo bržkone morali zamakniti nekoliko v prihodnost. Načrt pa vsebuje tudi niz ukrepov za učinkovitejšo rabo in varčevanje z energijo. Vse to nakazuje, da se nam obetata energetsko res »zanimiva« jesen in zima ter da visoke cene energentov postajajo stalnica. S tem pa njihov vpliv na inflacijo močnejši kot kažejo napovedi.

Da je temu tako, potrjujejo tudi skrb vzbujajoče nedavne napovedi energetskih ministrov Združenih Arabskih Emiratov in Savdske Arabije, ki svarita, da kartel OPEC+ morda ne bo načrpal dovolj nafte za zadovoljitev svetovnih potreb, ko si povpraševanje povsem opomore. Državi bližnjega vzhoda sta trenutno edini proizvajalki, ki bi s svojo proizvodno zmogljivostjo verjetno lahko ustrezno povečali količino načrpane nafte, a vztrajata pri tem, da je trg v ravnotežju, nestanovitnosti pa zgolj posledica geopolitičnih faktorjev. Na strani povpraševanja bo v bližnji prihodnosti pomembno vlogo odigrala Kitajska, ki je največji svetovni uvoznik nafte. Napoved omilitve covidnih ukrepov v Šanghaju je minuli teden že sprožila skok cen črnega zlata, morebitna oddaljitev od politike ničelnega covida pa bi prispevala k podražitvi za vsaj dodatnih 10 dolarjev na sodček. Trenutna cena 159-litrskega soda WTI je pri približno 110 dolarjih, a pomembnejše so zadnje tedne maloprodajne cene bencina in dizla, kjer bencin predvsem v ZDA zaradi omejenih predelovalnih zmogljivosti v rafinerijah dosega nove rekordne vrednosti in krepi inflacijske pritiske ter še dodatno zmanjšuje priljubljenost trenutne ameriške administracije.

Trgi v razvoju so se zadnje tedne nekoliko stabilizirali in ohlapna denarna politika kitajskih oblasti, s katero želijo zmanjšati negativen vpliv ničelne covid politike, je zopet privabila vlagatelje v kitajske delnice. Te tako zadnje dni nekoliko pridobivajo izgubljeno iz zadnjega pol leta, a napovedi gospodarske rasti se vztrajno znižujejo, kar vlagatelje ohranja zelo previdne.

Pozitivno je minuli teden izstopala ljubljanska borza, saj je indeks SBI TOP pridobil dobre 3 % vrednosti. Vlagatelje so prepričali rezultati četrtletnih rezultatov naših največjih podjetij. Krka je na letni ravni prodajo povečala za 9 %, čisti dobiček je bil napram prvemu četrtletju lani višji za 5 %. Vojna v Ukrajini in sankcije zahoda proti Rusiji zaenkrat ne ogrožajo poslovanja, a iz podjetja opozarjajo na nepredvidljivost trenutnih okoliščin in nujnost sprotnega prilagajanja. Povečana tveganja se odražajo tudi v vrednosti delnic Krke, ki se prodajajo dobrih 25 % pod ceno iz začetka letošnjega leta. Dobre četrtletne rezultate so predstavili tudi pri Zavarovalnici Triglav, Novi Ljubljanski banki ter Savi Re.

Po nekaj mesečnem obdobju rasti so se v zadnjih dveh tednih nekoliko stabilizirale cene državnih obveznic. Zahtevana donosnost ameriške 10-letne obveznice se giblje nekaj pod 3 %, nemške z enako ročnostjo pa nekaj pod 1 %. Vlagatelji so torej ocenili, da postaja donos varnih državnih obveznic v trenutnem turbulentnem obdobju nekoliko privlačnejši kljub temu, da so realni donosi, upoštevajoč inflacijo, globoko negativni, cikel zaostrovanja denarne politike pa šele na začetku.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu ostaja zelo krhek in posledično trgi še naprej močno nihajo. Centralne banke, kot trenutno najpomembnejši igralec, zaostrujejo denarno politiko. Fed napoveduje precej višje obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB poleti in zgodaj jeseni napoveduje dvig obrestnih mer, tako da negativne obrestne mere postajajo preteklost. Kaj to pomeni za bančne vloge bomo šele videli. Verjetno tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50 % na prihranke vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo, povsem možen pa tudi zdrs v stagflacijo, je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker scenarij recesije in stagflacije ni dejstvo in ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi izbor in naložb s fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond, mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni, in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge, je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Še en sklad počasi stopa v ospredje. To je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se, da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge, ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

 

V luči velike nihajnosti na trgih ter močnih padcev v zadnjih dneh, ekipa upraviteljev podaja njihov pogled na situacijo. V sredo, 18. maja, je bil ponovno močno negativen dan na ameriških kapitalskih trgih, saj smo beležili več kot 4-odstotni padec na vseh glavnih indeksih. Povod so bili slabi rezultati dveh največjih ameriških trgovcev, Walmarta in Targeta, ki sta z močno znižanimi napovedmi za prihajajoča četrtletja nakazala, da motor ameriškega gospodarstva, to je potrošnik, izgublja zalet. Prodaja sicer raste, a zaradi inflacije realno zaostaja. Podjetja tudi niso zmožna prenesti hitre rasti izdelkov in vhodnih stroškov (surovine, energija itd. – npr. Target je sporočil, da naj bi letos samo dražja logistika »požrla« več kot milijardo dolarjev na končnega kupca, saj kupcem kljub visoki zaposlenosti plače rastejo počasneje od inflacije in s tem realna kupna moč upada). Spodaj je graf, ki prikazuje, kako realna poraba upada, in to je bil razlog zakaj so včeraj (18.5.) vlagatelji videli trg izrazito negativno.

 

Glavni poraženci včerajšnjega dne so trgovci in panoga osnovne potrošnje (prehrana), saj se pričakuje, da podjetja ne bodo uspela prenesti višjih vhodnih cen na končnega potrošnika, kar bo posledično imelo negativen vpliv na marže. Popravek se je močno dotaknil tudi tehnološke panoge, saj so Amazon, Netflix in Apple tudi močno navezani na nivo trošenja potrošnikov.

Zadnji inflacijski podatki (včeraj EU s 7,4 % inflacijo, VB pa skoraj na 10 %) kažejo, da se inflacija zaenkrat še ne umirja. Zato se krepijo stagflacijski strahovi in Fed bo krepil zategovanje likvidnosti ter višal obrestno mero. Da bi rešil t.i. »main street«, potrošnika, bo očitno vsaj začasno »wall street« oz. kapitalski trg moral požreti grenko pilulo manjše likvidnosti in bolj zaostrenih finančnih pogojev poslovanja. V takem okolju je pomembno, da podjetja poslujejo dobro, imajo stabilno maržo in moč za tekmovanje na trgu. Zato so popravki v zadnjih tednih največji v visoko vrednotenih malih podjetjih, ki ustvarjajo malo ali celo nič dobička in njihovi poslovni modeli niso ciklično preverjeni (še niso doživela recesije). Znižujejo se tudi pričakovanja rasti BDP. Še posebej je tu izpostavljena Evropa, ki zaradi dragih energentov drsi v recesijsko območje, čeprav največje analitske hiše tega zaenkrat še niso pripravljene priznati. Podobno kot Fed, bo tudi ECB, ne glede na slabšanje gospodarske slike, prisiljena dvigniti obrestne mere. Prvič verjetno že julija, da umiri visoko inflacijo. Zdi se, da bo gospodarska rast začasna žrtev boja z inflacijo, ki ga države in centralne banke vidijo kot velikega sovražnika kupne moči in prihrankov. Zgodovina nas uči, ko centralne banke dvigajo obrestne mere so gibanja na kapitalskem trgu navadno negativna.

In kakšne so implikacija za trg in portfelje naših vlagateljev?

Dna verjetno še nismo videli. Zgodovinsko gledano so trgi sedaj na nivojih, ki upravičujejo upočasnitev gospodarske rasti a ne še recesije. Če pride do recesije, je lahko popravek na trgih globlji. A trenutno so, kot smo že omenili, napovedi za gibanje ameriškega trga še vedno krepko v pozitivnem območju, se bo pa rast v primerjavi z zadnjimi leti močno umirila. Največja investicijska banka JP Morgan je včeraj znižala napovedi za rast v 2023, a rast naj bi vseeno dosegla blizu 1,5 %. Letošnje leto bo leto velikih nihanj. Vlagatelji se morajo s tem sprijazniti. V primerjavi s preteklimi korekcijami ali recesijami v zadnjih 35 letih obstaja velika razlika. Klasičen premik v obveznice ali denar se tokrat sreča s povišano inflacijo, ki požira prihranke. Zato ocenjujemo, da je potreben nekoliko bolj pogumen in aktiven pristop. Delež globalnih delnic mora biti višji. Portfelj pa naj dopolnjujejo skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Surovine in energija, počasi pa lahko dodajamo tudi sklad Generali Indija-Kitajska in sklad Generali Novi trgi. Svetujemo, da se prijavite na BREZPLAČEN POSVET z našim finančnim svetovalcem in pregledate portfelj vaših naložb ter skupaj ocenite, kateri naši podskladi so primerni za vas glede na vaš namen varčevanja in nagnjenost k tveganju. Pri obstoječih vlagateljih pa boste z našim finančnim svetovalcem ocenili, ali je sploh treba prilagoditi vaš portfelj trenutnim dogajanjem. Na Kitajskem pa lahko pričakujemo, da bo denarna politika manj restriktivna oz. se bodo obrestne mere znižale, da bodo lahko po zaprtjih zaradi covid-19 zopet zagnali gospodarstvo.

Za konec pa še spodnji graf, ki kaže delež energetskih delnic v ameriškem indeksu. Kljub precejšnji rasti letos utež ostaja še vedno zelo nizka. Tu velja opozorilo, da to ne pomeni da bo panoga rastla dalje, a vseeno slika včasih pove več kot 1000 besed. Če verjamemo, da bodo cene energentov ostale visoke in bo inflacija povišana, lahko panoga nudi zanimivo izpostavljenost do delniškega trga, ki se bo verjetno obnašala nekoliko drugače kot preostali trg. A pozor, taka alokacija naj predstavlja največ 5 % delniške izpostavljenosti.

 

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

Zasedanje ameriške centralne banke minuli teden je minilo brez večjih pretresov, a dogajanje na delniških trgih je bilo vse prej kot mirno. Ameriški indeksi so v dveh zaporednih dneh zabeležili najprej največji dnevni skok nato pa še padec vrednosti v letošnjem letu. Prvi mož ameriške centralne banke Jerome Powell je minulo sredo naznanil 0,5 % dvig obrestne mere ter začetek postopnega krčenja centralno bančne bilance v juniju, torej v skladu z napovedmi in pričakovanji trga. Porast tečajev je nato Powell sprožil s svojim govorom, v katerem je izpodbijal špekulacije o dvigu ključne obrestne mere za 0,75 % na naslednjih zasedanjih ter zagotovil, da je recesija v ameriškem gospodarstvu vsaj v bližnji prihodnosti malo verjetna. A že naslednji dan se je sentiment na trgu močno obrnil ter na ameriške borze prinesel najslabši dan po začetku leta 2020. V petek se je razburkan teden na Wall Streetu zaključil v luči podatkov ameriškega trga dela, ki še ne kaže znakov upočasnjevanja gospodarstva. Še zmeraj je v teku sezona objav četrtletnih rezultatov. Po objavi slabih 90 % podjetij iz indeksa S&P 500 kaže, da je povprečna rast dobička v prvem četrtletju na letni ravni znašala okrog 9 %, torej precej bolje od napovedi. Absolutni zmagovalec prvega četrtletja je energetski sektor, povprečna rast dobičkov na letni ravni v panogi je znašala kar 238 %.

Izmed evropskih podjetij je minuli teden rezultate poročal Adidas. Pri podjetju so občutno znižali napoved prodaje v letošnjem letu, dobiček prve tri mesece letos je v primerjavi z lani padel za slabih 40 %. Kot glavni razlog so izpostavili zaprtje gospodarstva na Kitajskem, sicer pa so v celoti gledano največja evropska podjetja v prvem četrtletju pustila precej soliden vtis. Manj optimistične so napovedi za prihajajoča četrtletja. Vse bolj verjetno se zdi, da bo po osmih letih negativnih obrestnih mer julija tudi Evropska centralna banka začela cikel zaostrovanja, kar povečuje razliko v zahtevani donosnosti med nemškimi in obveznicami periferne Evrope ter prinaša skrbi za visoko zadolžene države, ki so odvisne od ECB programa odkupovanja obveznic. Iz tega vidika bi lahko bila problematična zlasti Italija. V zvezi z embargom EU na rusko nafto končen dogovor med članicami še ni bil dosežen. Državam, ki so najbolj odvisne od dobave iz Rusije ter najbolj kritične do predloga – Madžarski, Slovaški in Češki, bo kot kaže dodeljen dodaten čas za iskanje alternativnih rešitev. Dvoletnega prehodnega obdobja do popolne neodvisnosti od ruske nafte si zdaj želi tudi Bolgarija. Napovedi Von der Leynove o končnem dogovoru so bile torej preuranjene. Vojna v Ukrajini ostaja največje geopolitično tveganje, ki še naprej močno negativno vpliva predvsem na evropska gospodarstva, kakršne koli prekinitve spopadov pa zaenkrat ni na vidiku. Sankcije torej ostajajo in se bodo očitno še okrepile.

Preostale pomembne centralne banke evropskih držav, ki ne spadajo v evro območje, so precej bolj pohitele z zaostrovanjem denarne politike. Bank of England, ki opozarja, da bi v Veliki Britaniji inflacija letos lahko presegla 10 % je ključno obrestno mero dvignila na 1 %, podoben korak za junij napoveduje norveška centralna banka Norges Bank. Obresti pospešeno dvigata tudi Poljska in Češka, kjer inflacija že dosega 10 %.

Padci vrednosti na razvitih delniških trgih, rast zahtevanih donosov obveznic in vse močnejši ameriški dolar, so negativni zunanji dejavniki za trge v razvoju, nič kaj bolj optimistične niso niti vesti s Kitajske, kjer uradni Peking še ne napoveduje sprostitev strogega zaprtja v nekaterih mestih. Na Kitajskem je bila letošnja potrošniška poraba med 5-dnevnim praznikom dela 43 % nižja kot v lanskem letu, močno so v aprilu padli tudi indeksi nabavnih menedžerjev. Krepitev logističnih težav vse bolj skrbi nabavne managerje in zdi se, da bo poleti in jeseni prišlo do pravega pomanjkanja sestavnih delov v ameriškem in evropskem gospodarstvu. Vse skupaj je negativno vplivalo tudi na cene materialov, katerih cena se je v povprečju, v zadnjem mesecu, znižala za približno 20 %. A ostaja odprto vprašanje, kakšne so dejanske pogodbene cene za nakupe surovin velikih kupcev in kako močna je njihova povezava z borznimi nihanji. Povsem možno oziroma verjetno je, da se bodo višje cene surovin iz zadnjega pol leta v dolgoročnih pogodbah šele odrazile tekom poletja in jeseni, kar bo dodatno vzpodbudilo inflacijo. Jesen nas čakajo višje položnice, kar bo povsod po svetu negativno vplivalo na razpoloženje potrošnikov.

Rdeče so bili obarvani tudi tečaji na Ljubljanski borzi, SBI TOP je na tedenski ravni izgubil dobra 2 % in trenutno trguje pri vrednostih okrog 1150 točk. Vlagatelji se osredotočajo predvsem na predloge dividend za leto 2022, ki bodo pri večini domačih delniških družbah ostale zajetne. Najbolj bo narasla donosnost dividende Zavarovalnice Triglav, Save Re in Petrola.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija ostaja nepredvidljiva in Fed dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije. Inflacija in obrestne mere so tako osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kako hitro bo ECB dvigoval obrestne mere ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo precej nižje donose v primerjavo z inflacijo in ob rastoči inflaciji zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov, čeprav so trenutno pod močnim prodajnim pritiskom. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije a ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

 

 

Čeprav naj bi imele članice kartela vsaj na papirju dovolj presežnih kapacitet, da lahko s povečano proizvodnjo zapolnijo vrzel na strani ponudbe, pa se danes kaže, da so leta zanemarjanja investicij v proizvodno in distribucijsko opremo pri nekaterih članicah pustile negativne posledice, zaradi česar naj bi bile že pri trenutnih ravneh proizvodnje na operativnem maksimumu. Vse kaže, da bodo morali dodatne proizvodne kapacitete zagotoviti kar Savdska Arabija, Združeni Arabski Emirati in Irak.

Analitiki ocenjujejo, da naj bi zaradi vojne ruska proizvodnja v naslednjih mesecih upadla za približno 2 milijona sodčkov dnevno, kar bi lahko, če preostale svetovne proizvajalke z večjo proizvodnjo tega ne bodo zmožne nadomestiti, močno porušilo ravnovesje na naftnem trgu, cena surove nafte pa bo poletela v nebo. Članice OPEC+ so se že pred časom zavezale k povečanju proizvodnih kapacitet, vendar pa zaradi že omenjenih razlogov ne držijo koraka z začrtanim ciljem. Največji razkorak med ciljno in realizirano proizvodnjo je zaznaven v Azerbajdžanu, Bruneju, Maleziji in – kar je še posebej zaskrbljujoče – v Angoli in Nigeriji. Poleg tega ostaja še vedno odprto vprašanje iranskega jedrskega programa in s tem iranske proizvodnje surove nafte. Iran ima četrte največje svetovne zaloge surove nafte in je pred ponovno uvedbo ameriških sankcij leta 2018 k svetovni proizvodnji prispeval skoraj 4 milijone sodov surove nafte dnevno. Trenutno Iran proizvede 2,5 milijona sodov dnevno, njihov energetski minister pa je nedavno izjavil, da bi lahko v primeru pozitivnega razpleta pogajanj ponovno dosegel maksimalne proizvodne kapacitete v dveh mesecih od dneva umika sankcij. Kot vidimo, imamo na naftnem trgu veliko odprtih vprašanj in negotovosti, zaradi česar lahko pričakujemo zelo pestro nadaljevanje leta.

 

 

 

Pregled dogajanja:

Zaradi praznikov okrnjeno trgovanje na borzah, je v minulih dneh potekalo precej v skladu z dogajanjem v zadnjem obdobju. Izgubljale so predvsem delnice rastočih panog – tehnološki Nasdaq je še nekoliko povečal zaostanek za indeksom glavnega trga S&P, rast pa nadaljujejo delnice iz energetskega sektorja in deloma materialov. V središču pozornosti vlagateljev ostaja inflacija, najnovejše merjenje za ZDA v marcu je pokazalo 8,5 % dvig cen na letni ravni.

Kljub temu, da je indeks cen življenjskih potrebščin v ZDA pričakovano znova dosegel rekordne vrednosti zadnjih nekaj desetletij, nekateri podatki le kažejo na to, da bi vrh lahko bil blizu oziroma že dosežen. Osnovna inflacija, ki vključuje predvsem dobrine, izključuje pa energente in hrano, je bila namreč v marcu na mesečni ravni nižja od pričakovanj, s 0,3 %. Višje obrestne mere že nekoliko vplivajo na zaviranje povpraševanja na nepremičninskem trgu (povprečna fiksna obrestna mera na 30-letno hipoteko v ZDA je zrasla na 5 %), kar bi v prihodnjih mesecih moralo umiriti rast cen nepremičnin ter najemnin. Nekoliko so se že spustile cene rabljenih avtomobilov. Izpostaviti je potrebno, da se narava inflacije v ZDA precej razlikuje od evropske, kjer je situacija še bolj negotova in odvisna od razpleta konflikta med Rusijo in zahodom, prav tako Evropska centralna banka v primerjavi s Fed zaenkrat ostaja bolj zadržana v odgovoru na rast cen. Napovedi povratka proti ciljnim 2 % letne inflacije se v evro območju pomikajo vse bolj v prihodnost.

Rezultati poslovanja največjih ameriških bank za prvo četrtletje letos so prišli brez večjih presenečenj, dobički v primerjavi z lanskim rekordnim letom so sicer močno padli, a primerjava ni povsem realna, saj so bili lanskoletni izjemni rezultati predvsem posledica močnega okrevanja po epidemiji. Vseeno iz najpomembnejših bank opozarjajo na posledice vojne ter inflacije, kar se je najbolj odražalo na zmanjšanju prihodkov iz segmenta investicijskega bančništva. Zlasti se je v zadnjih tednih upočasnila izdaja začetnih javnih ponudb delnic (IPO) ter storitev v zvezi z prevzemi in združitvami podjetij (M&A). Banke so tradicionalno odprle sezono objav četrtletnih rezultatov na Wall Streetu, že ta teden sledijo nekatera pomembna imena, kot je Netflix, Johnson&Johnson ter Tesla. Ustanovitelj slednje, kontroverzni Elon Musk, je nedavno dvignil veliko prahu s ponudbo za prevzem Twitterja.

Na trgih v razvoju je presenetila kitajska centralna banka, ki se na zadnjem zasedanju kljub upočasnjevanju gospodarstva zaradi strogih epidemioloških ukrepov, ni odločila za nižanje obrestne mere. Pri People’s Bank of China so, kot razlog izpostavili rast cen hrane in energije, bržkone pa sta na odločitev vplivala tudi ostrejša denarna politika v ZDA – zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je prvič po 12 letih zrasla nad zahtevano donosnost kitajske z enako ročnostjo, kar zmanjšuje privlačnost kitajskih obveznic za tuje vlagatelje, ter podatki kitajske gospodarske rasti v prvem tromesečju, v katerih se ustavitev gospodarstva v posameznih predelih države še ni odražala.

Na energetskih trgih vse od začetka ruske invazije v Ukrajini prevladuje velika nihajnost. Tedenski premiki tržne cene sodčka ameriške surove nafte WTI za 10 do 15 dolarjev so postali stalnica. Glavni dejavnik, ki določa gibanje cene je vprašanje, ali bo EU sprejela embargo na rusko nafto in zemeljski plin. Trenutno kaže, da bi se to lahko postopoma zgodilo v šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki naj bi bil sprejet po francoskih predsedniških volitvah, ki bodo tako kot slovenske parlamentarne potekale 24. aprila. Cena sodčka surove nafte ostaja krepko nad 100 dolarjev.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija je zelo nepredvidljiva in Fed dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije a delniški trg se drži zelo dobro. Inflacija je osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kakšen bo odgovor ECB ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa, ob rastoči inflaciji pa zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ kako prihranke zaščiti v tem okolju.

 

 

Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije a ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.