Tehnologija je zopet privlačna
Rezultati poslovanja za drugo četrtletje so za nami in so solidni
Rezultati poslovanja za drugo četrtletje so za nami in so se izkazali za solidne. Očitno so bila pričakovanja vlagateljev zastavljena precej nižje od napovedi, saj so se celo na zgolj dosežena pričakovanja odzvali pozitivno. Celo v Evropi. To se sicer zgodi precej redko. Na drugi strani kljub višjim obrestnim meram podatki o bilanci Feda kažejo, da do nekega širšega krčenja bilance ni prišlo, kar pomeni, da je likvidnost pri večini subjektov še naprej dobra. Skrbi povzroča zaupanje ameriških potrošnikov, ki nakazuje, da so potrošili večino zaloge iz pandemije, obenem pa je spet porasel kartični dolg in tudi višje obrestne mere za hipotekarne kredite dodatno zmanjšujejo družinske proračune. Inflacija se je julija nekoliko znižala, na 8,5 odstotka, in je trgom dala osnovo za rast. A inflacija osnovnih dobrin, kot je prehrana, se je julija dvignila na 13,5 odstotka, kar je najvišji nivo po letu 1979. Če povemo drugače, gostilne so se nehale dražiti, a večina ljudi vseeno hrano kupuje v trgovini in jo poje doma in ta komponenta zaenkrat ne kaže znakov umirjanja. Dobrodošle so pocenitve bencina, a visoke cene energentov, ki so bistveno višje kot pred letom dni, ne ponujajo varnega zavetja. Ta problem je še posebej akuten v Evropi, kjer so trenutne cene elektrike tudi do desetkrat višje kot pred letom dni. Industrija na obeh straneh Atlantika že bije plat zvona in obstaja bojazen, da se bodo te visoke cene začele močneje prelivati v cene izdelkov ter storitev. Problematično postaja, da se pričakovanja visokih cen elektrike prelivajo dlje v prihodnost. Tako se tudi cene za leto 2024 že približujejo 300 evrom za MW/h, kar predstavlja približno desetkratno podražitev. V Evropi sicer z različnimi ukrepi blažijo to rast cen predvsem za potrošnike, a vsi se zavedamo, da to plačamo tako ali drugače. Relativno visoka zadolženost večine evropskih držav žal ne omogoča pretiranega subvencioniranja vseh teh draginjskih ukrepov. Najlepše to prikazujejo italijanske obveznice, kjer je donos skočil na nevzdržne 4 odstotke, preden je ECB z novim orodjem ta donos spustila nazaj na 3 odstotke. A ECB ostaja praktično edini kupec italijanskega dolga, saj ga zaradi tveganje nihče več noče imeti v portfeljih. In Italija še zdaleč ni edina taka evropska država. Obenem ECB prodaja varnejše nemške, nizozemske in še nekatere druge obveznice. Zgodovina nas uči, da so kreganje in s tem politične napetosti znotraj evroskupine le korak stran. Tak trenutek lahko pomenijo jesenske italijanske volitve. Malo kasneje sledijo še ameriške, ki zopet lahko obrnejo razmerja moči v kongresu in senatu v prid republikancem. Tudi deglobalizacija kot dodaten generator bodoče inflacije nadaljuje svojo pot. Nedavne napetosti okoli Tajvana podobno kot koronska zaprtja sporočajo podjetjem, da je bolje in lažje imeti ključne dobavitelje bližje in da nekoliko večji obseg zalog lahko pomeni tui konkurenčno prednost.
Vlagatelji se morajo tedensko in mesečno prilagajati spremenjenim razmeram na trgih
Zato ostajam ob nedavni rasti predvsem tehnološkega sektorja še naprej previden. Kratkoročno veselje in nekoliko bolj veselo sliko težko prezrcalim dlje v prihodnost. Živimo v času, ko se morajo vlagatelji tedensko in mesečno prilagajati močno spremenjenim razmeram na trgih. To sicer pomeni tudi priložnost za bolj aktivno naravnane vlagatelje in upravitelje, prinaša pa tveganja predvsem za povprečnega varčevalca oziroma t.i. nemško gospodinjo, ki je bila navajena desetletja varčevati v bankah in pri tem dobivati realen donos, ki je pokril in presegel inflacijo. Bojim se, da tega še precej časa ne bomo videli. Nižja bodoča inflacija s seboj prinaša tudi pričakovanja nižjih obrestnih mer. Realne obrestne mere, ki so krepko v minusu bodo zelo verjetno tudi v prihajajočih letih ostale, zato je nujno poiskati alternative na kapitalskih trgih.