Tehnologija je zopet privlačna

 

Rezultati poslovanja za drugo četrtletje so za nami in so solidni

Rezultati poslovanja za drugo četrtletje so za nami in so se izkazali za solidne. Očitno so bila pričakovanja vlagateljev zastavljena precej nižje od napovedi, saj so se celo na zgolj dosežena pričakovanja odzvali pozitivno. Celo v Evropi. To se sicer zgodi precej redko. Na drugi strani kljub višjim obrestnim meram podatki o bilanci Feda kažejo, da do nekega širšega krčenja bilance ni prišlo, kar pomeni, da je likvidnost pri večini subjektov še naprej dobra. Skrbi povzroča zaupanje ameriških potrošnikov, ki nakazuje, da so potrošili večino zaloge iz pandemije, obenem pa je spet porasel kartični dolg in tudi višje obrestne mere za hipotekarne kredite dodatno zmanjšujejo družinske proračune. Inflacija se je julija nekoliko znižala, na 8,5 odstotka, in je trgom dala osnovo za rast. A inflacija osnovnih dobrin, kot je prehrana, se je julija dvignila na 13,5 odstotka, kar je najvišji nivo po letu 1979. Če povemo drugače, gostilne so se nehale dražiti, a večina ljudi vseeno hrano kupuje v trgovini in jo poje doma in ta komponenta zaenkrat ne kaže znakov umirjanja. Dobrodošle so pocenitve bencina, a visoke cene energentov, ki so bistveno višje kot pred letom dni, ne ponujajo varnega zavetja. Ta problem je še posebej akuten v Evropi, kjer so trenutne cene elektrike tudi do desetkrat višje kot pred letom dni. Industrija na obeh straneh Atlantika že bije plat zvona in obstaja bojazen, da se bodo te visoke cene začele močneje prelivati v cene izdelkov ter storitev. Problematično postaja, da se pričakovanja visokih cen elektrike prelivajo dlje v prihodnost. Tako se tudi cene za leto 2024 že približujejo 300 evrom za MW/h, kar predstavlja približno desetkratno podražitev. V Evropi sicer z različnimi ukrepi blažijo to rast cen predvsem za potrošnike, a vsi se zavedamo, da to plačamo tako ali drugače. Relativno visoka zadolženost večine evropskih držav žal ne omogoča pretiranega subvencioniranja vseh teh draginjskih ukrepov. Najlepše to prikazujejo italijanske obveznice, kjer je donos skočil na nevzdržne 4 odstotke, preden je ECB z novim orodjem ta donos spustila nazaj na 3 odstotke. A ECB ostaja praktično edini kupec italijanskega dolga, saj ga zaradi tveganje nihče več noče imeti v portfeljih. In Italija še zdaleč ni edina taka evropska država. Obenem ECB prodaja varnejše nemške, nizozemske in še nekatere druge obveznice. Zgodovina nas uči, da so kreganje in s tem politične napetosti znotraj evroskupine le korak stran. Tak trenutek lahko pomenijo jesenske italijanske volitve. Malo kasneje sledijo še ameriške, ki zopet lahko obrnejo razmerja moči v kongresu in senatu v prid republikancem. Tudi deglobalizacija kot dodaten generator bodoče inflacije nadaljuje svojo pot. Nedavne napetosti okoli Tajvana podobno kot koronska zaprtja sporočajo podjetjem, da je bolje in lažje imeti ključne dobavitelje bližje in da nekoliko večji obseg zalog lahko pomeni tui konkurenčno prednost.

Vlagatelji se morajo tedensko in mesečno prilagajati spremenjenim razmeram na trgih

Zato ostajam ob nedavni rasti predvsem tehnološkega sektorja še naprej previden. Kratkoročno veselje in nekoliko bolj veselo sliko težko prezrcalim dlje v prihodnost. Živimo v času, ko se morajo vlagatelji tedensko in mesečno prilagajati močno spremenjenim razmeram na trgih. To sicer pomeni tudi priložnost za bolj aktivno naravnane vlagatelje in upravitelje, prinaša pa tveganja predvsem za povprečnega varčevalca oziroma t.i. nemško gospodinjo, ki je bila navajena desetletja varčevati v bankah in pri tem dobivati realen donos, ki je pokril in presegel inflacijo. Bojim se, da tega še precej časa ne bomo videli. Nižja bodoča inflacija s seboj prinaša tudi pričakovanja nižjih obrestnih mer. Realne obrestne mere, ki so krepko v minusu bodo zelo verjetno tudi v prihajajočih letih ostale, zato je nujno poiskati alternative na kapitalskih trgih.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje


 

Borze v začetku avgusta obarvane v zeleno

Pozitiven sentiment med deležniki na kapitalskih trgih se je po odličnem juliju prenesel tudi v začetek avgusta. Minuli teden se je začel previdno. Svet je budno spremljal let predsednice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvan in nervoza se je prenesla tudi na delniške trge. Ko je postalo jasno, da kitajski prvi odziv ne bo sorazmeren s hrupom, ki ga je kitajski politični vrh izražal pred obiskom, so glavni borzni indeksi začeli pridobivati. Tečaji so se tekom tedna krepili tudi po zaslugi nižjih cen nafte. Cena za sod ameriške nafte WTI z dobavo v septembru je namreč padla na najnižje nivoje od začetka ruske invazije na Ukrajino. Manjši zdrs globalnih indeksov so konec tedna povzročili sveži podatki iz ameriškega trga dela, ki še naprej ostaja v presenetljivo dobri kondiciji.

 

Ameriški trg dela ostaja imun na vse ovire

Število novo nastalih delavnih mest v ZDA je namreč v juliju znova močno preseglo napovedi analitikov, brezposelnost pri 3,5 % ostaja na zgodovinsko nizkih nivojih. Zelo nizka brezposelnost sicer potrjuje, da ameriško gospodarstvo kljub dvema zaporednima četrtletjema negativne gospodarske rasti ni v recesiji, a na drugi strani to prinaša večje pritiske na dvig plač ter posledično inflacijo. Možnosti za nov izdaten dvig obrestne mere na septembrski seji ameriške centralne banke so se zato znova povečale. Delniški indeksi so sicer nekoliko padli, a reakcije trga na spremenjena pričakovanja o denarni politiki so manj izrazite kot pred nekaj meseci, kar kaže na to, da vlagatelji verjamejo v sposobnost ohranjanja dobrih poslovnih rezultatov podjetij tudi v okolju nekoliko višjih obrestnih mer. Razmerja med posameznimi sektorji na trgu so se v zadnjih tednih obrnila. Zmagovalci prve polovice letošnjega leta – podjetja iz energetskega sektorja so ob nižjih cenah nafte večinoma izgubljala, okrevanje indeksov pa vodijo tehnološke delnice na čelu z vodilnimi »blue chipi«.

 

Bank of England v boju proti stagflaciji dodatno zateguje denarno politiko

Ob izostanku drugih pomembnejših informacij, ki bi vplivale na trge, so bili podatki iz ameriškega trga dela najpomembnejši dejavnik na evropskih borzah. Morebiten nov 0,75 odstotni dvig ključne obrestne mere v ZDA bi zaradi že tako šibkega evra (1EUR=1,02USD) povečal pritisk tudi na Evropsko centralno banko. Medtem pa so se pri britanski centralni banki BOE prvič po 27 letih odločili za 0,5 odstotni dvig obrestne mere, ki je sedaj pri 1,75 odstotka. Nacionalni inštitut za gospodarske in družbene raziskave je opozoril, da se je britansko gospodarstvo že znašlo v recesiji, kljub temu pa naj bi inflacija na otoku v prihodnjih mesecih vztrajala krepko nad 10 %, kar je največ od vodilnih svetovnih gospodarstev. Velika odvisnost od uvoza energentov, pomanjkanje delovne sile ter dodatni stroški pri poslovanju zaradi Brexita so med glavnimi razlogi za to, da je britansko gospodarstvo pri soočanju s trenutnimi ovirami med manj uspešnimi.

 

Mikro čipi v glavni vlogi napetosti v zvezi s Tajvanom

Vlagatelji na trgih v razvoju so se osredotočali na odziv kitajske komunistične partije ob Pelosijevem obisku Tajvana. Zaenkrat kljub vse obsežnejšim vojaškim vajam, v katerih naj bi po navedbah tajvanskega ministra za obrambo kitajske sile simulirale napad na otok kaže, da gre bolj kot ne za napenjanje mišic. Kitajska sicer teženj po pripojitvi otoka, ki obvladuje več kot polovico svetovne proizvodnje računalniških čipov, ne skriva. Velik del tajvanske prevlade na področju polprevodnikov, ključnih pri izdelavi mikro čipov gre na račun podjetja Taiwan semiconductor, ki se je znašlo v središču geopolitičnih napetosti med Kitajsko in ZDA. Mikro čipi so nujno potreben element vseh elektronskih naprav – od telefonov do avtomobilskih delov in medicinske opreme. Taiwan semiconductor je na primer ključen dobavitelj za podjetja kot je Apple, Sony, Nvidia, Volkswagen, Toyota ter vrsto drugih multinacionalk, pomembno vlogo pa ima tudi pri naprednem orožju in umetni inteligenci. Direktor podjetja Mark Liu je opozoril, da bi v primeru vojaškega spopada proizvodnja podjetja obstala, kar bi bržkone pomenilo ekonomsko katastrofo. A vsaj tako kot zahod je od sofisticiranih čipov odvisna tudi Kitajska, poznavalci so si precej enotni, da so možnosti za kitajsko invazijo na Tajvan trenutno zelo majhne.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Denarna politika se praktično povsod zaostruje, a vlagatelji že gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja. FED in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika, a krepko nižanje zaupanja potrošnikov in potrošnje kaže, da pri tem nista najbolj uspešni. Na prihranke močno vpliva visoka inflacija, ki se še ne umirjanja. Močna upočasnitev gospodarske rasti je dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij v razmerah stagflacije najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimiva kljub izzivom ostaja Generali Indija – Kitajska. Vrednotenja so ugodna in profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice lahko nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo in kjer so vrednotenja zelo nizka, a privlačnost v očeh vlagateljev se je zadnje tedne kljub dobrim rezultatom precej zmanjšala. Zopet so se v ospredje prebile tehnološke delnice, predvsem velikih podjetij, ki so po relativno dobrih rezultatih pomirile vlagatelje da posel teče dalje in da ostajajo privlačna naložba. Privlačna ostaja tudi možnost, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30 letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Še en pozitiven teden na Wall Streetu

Ameriški delniški trg je kljub še enemu 0,75-odstotnemu dvigu obrestne mere in novici, da se je največje svetovno gospodarstvo še drugo četrtletje zapored nepričakovano skrčilo za 0,9 %, julij zaključil v slogu celotnega meseca, v zelenem. Podatek o negativni gospodarski rasti v drugem četrtletju lahko uvrstimo v rubriko slabih novic, ki so za obete na borzah dobre. V luči upočasnjevanja gospodarske aktivnosti namreč vlagatelji v svoja pričakovanja vračunavajo manj izrazito višanje obrestne mere ameriške centralne banke na prihodnjih zasedanjih oziroma njihovo znižanje v 2023. V zelo razburkanem dogajanju preteklega tedna so še največ zagona rasti borznih tečajev prinesle objave četrtletnih rezultatov največjih ameriških podjetij, ki so kljub očitnim znakom, da inflacija vse bolj vpliva na obnašanje potrošnikov, v celoti gledano zadovoljila pričakovanja vlagateljev. Zlasti to velja za večino tehnoloških velikanov, ki imajo največjo utež v najbolj spremljanih delniških indeksih. Apple, Amazon in Microsoft so pretekli teden pridobili med pet in deset odstotkov. Močno so pridobivala tudi energetska podjetja, ki so ob visokih cenah nafte zabeležila rekordne dobičke, bolj pesimistični toni pa so prihajali iz največjih podjetij v panogi osnovne potrošnje, ki čutijo posledice prilagajanja potrošnikov na inflacijo. Zelo donosna je bila na delniških trgih tudi minula sreda, ko je ameriška centralna banka naznanila dvig ključne obrestne mere na raven med 2,25 in 2,50 odstotka. Poteza je bila pričakovana, optimizem med vlagatelji pa je zavel po govoru guvernerja Fed, ki je nakazal, da bi lahko bilo zategovanje monetarne politike na naslednjih sejah manj izrazito.

Evropske delnice sledile pozitivnim premikom čez lužo

Ne glede na težave in negotovosti s katerimi se soočamo v evropskem gospodarstvu, tudi evropski delniški trgi v zadnjem obdobju solidno okrevajo. Če je ameriški BDP v drugem četrtletju presenetljivo padel, ravno obratno velja za sveže podatke o BDP v evroobmočju, ki je kljub stagnaciji nemškega gospodarstva v drugem četrtletju letos zrasel za 0,7 %. A še naprej so rasle tudi stopnje inflacije, ta je v evroobmočju julija na letni ravni znašala 8,9 %, v Sloveniji pa kar 11,7 %.

Srečanje Bidena in Xi Jinpinga ob naraščajočih napetostih v zvezi s Tajvanom

Obratno smer od delnic podjetij v zahodnih gospodarstvih so zopet ubrali trgi v razvoju, kjer so se tečaji vodilnih indeksov malenkost pocenili. Zaradi novih izbruhov koronavirusa se je proizvodna aktivnost na Kitajskem v juliju nepričakovano nekoliko skrčila. Zelo volatilne ostajajo delnice podjetij kitajskega nepremičninskega in tehnološkega sektorja. Odmevala je novica, da sta se ameriški predsednik Biden ter kitajski Xi Jinping na tri ure in pol trajajočem virtualnem vrhu med drugim dogovorila za prvo osebno srečanje odkar je Biden prevzel predsedniški položaj. Odnosi med vodilnima svetovnima velesilama so pod drobnogledom svetovne javnosti – vprašanje glede Tajvana, ki ga Kitajska smatra kot del svojega ozemlja, ZDA pa vsaj potihoma prepoznava kot neodvisno državo, bo bržkone eno ključnih za razvoj svetovnih geopolitičnih razmerij v prihodnosti, sploh v luči vse bolj odprte kitajske naklonjenosti Rusom. Delniški trg v zadnjem tednu so sicer bolj krojile novice iz nepremičninskega sektorja, kjer se težave kitajskih razvijalcev nepremičnin nadaljujejo. Nekatere ocene se gibljejo, da je za več kot 300 milijard dolarjev slabih nepremičninskih posojil v kitajskem bančnem sektorju, kar krha zaupanje v delniški trg.

Dobave zemeljskega plina po Severnem toku vse bolj okrnjene

Visoke cene nafte in večine ostalih surovin ter materialov, ki so prispevale velik delež k povišani inflaciji se povečini nekoliko umirjajo. To krepi upanje, da bi se lahko inflacijski pritiski po svetu nekoliko ublažili, a za Evropo problem ostaja šibak evro, ki prinaša višje stroške uvoza surovin in izdelkov iz preostalega dela sveta. Težava ostajajo tudi rekordne cene evropskega zemeljskega plina in elektrike. Zgolj v juliju so borzne cene elektrike poskočile za 25 %, zemeljskega plina pa za 33 %, še bolj se je podražil ameriški zemeljski plin. Glavni razlog je zmanjšana dobava ruskega plina. V prejšnjem tednu je plinovod Severni tok 1 obratoval zgolj na 20 % svojih zmogljivosti, ruski Gazprom se kot razlog za zmanjšane dobave sklicuje na težave pri vzdrževanju. Svoje k višjim cenam dodaja še vroče poletje, ki prinaša večjo porabo elektrike za potrebe hlajenja. A še več preglavic kot vroče poletje bi lahko kmalu prinesla mrzla zima. Zato Nemci vse glasneje razmišljajo, da morda ne bi zaprli še preostalih treh nukleark, ki naj bi se zaprle v decembru 2022. Končno, naj dodamo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Centralne banke ostajajo najpomembnejši igralec kapitalskih trgov. Trenutno zaostrujejo denarno politiko, a vlagatelji že gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja. Fed in ECB se borita proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika, a krepko nižanje zaupanja potrošnikov in potrošnje kaže, da pri tem nista najbolj uspešni. Na prihranke močno vpliva visoka inflacija, ki se še ne umirja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zahtevno. Zgodovinski podatki kažejo, da od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, še posebej če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Ostajamo pri priporočilu investiranja v kombinacijo globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond. Ti skladi ostajajo osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi ugodna vrednotenja. Zanimiva kljub izzivom ostaja Generali Indija – Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a položaj se popravlja. Vrednotenja so ugodna in profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice lahko nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi kljub dobrim rezultatom precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

Kako s prihranki ustvariti višjo donosnost

KAKO S PRIHRANKI USTVARITI VIŠJO DONOSNOST

Ljudje smo si zelo različni in tako smo različni tudi kot vlagatelji. Že stari Grki so imeli rek: »Spoznaj se.« Ali veste, kakšna so vaša finančna načela in kakšen varčevalec ste? Koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti? Ali ste kot vlagatelj nagnjen k tveganju? Ali lahko prenesete večja nihanja na trgu ali pa vam bodo obdobja padanja vrednosti, povzročala prevelik stres?

Vsak vlagatelj ima svoj vlagateljski profil. Pri identifikaciji svojega profila morate upoštevati svojo »subjektivno« nagnjenost k tveganju (oziroma koliko bi si želeli tvegati) in hkrati tudi svojo »objektivno« sposobnost tvegati (koliko tveganja si glede na svoje finančno in socialno stanje realno lahko privoščite).

Tipi vlagateljev

Poznamo več tipov vlagateljev.

  • Zelo previden vlagatelj se je pripravljen izpostaviti le zelo majhnim nihanjem svojega premoženja. Njegov primarni naložbeni cilj je ohraniti vrednost svojega premoženja. PRIMERNA NALOŽBA: kombinacija skladov denarnega trga in skladov obvezniških trgov, s poudarkom na skladih denarnega trga.
  • Previden vlagatelj lahko svoja sredstva izpostavi manjšemu tveganju, a se ne želi izpostaviti večjim nihanjem svojega premoženja. Njegov naložbeni cilj je običajno povprečna rast vrednosti premoženja. PRIMERNA NALOŽBA: kombinacija skladov denarnega trga, skladov obvezniških trgov in mešanih skladov.
  • Zmerni vlagatelj lahko svoja sredstva izpostavi zmernemu tveganju. Za doseganje nadpovprečnih donosov se je v obdobju enega leta pripravljen soočiti tudi z zmernimi padci svojega premoženja. PRIMERNA NALOŽBA: mešani skladi in skladi delniških skladov s poudarkom na mešanih skladih.
  • Dinamičen vlagatelj lahko svoja sredstva izpostavi visokemu tveganju. Za doseganje nadpovprečnih donosov se je pripravljen soočiti tudi z večjimi nihanji svojega premoženja. PRIMERNA NALOŽBA: skladi delniških skladov, delniški skladi razvitih trgov in delniški skladi razvijajočih trgov s poudarkom na delniških skladih razvitih trgov.
  • Zelo dinamičen vlagatelj je nadpovprečno naklonjen tveganju. Za doseganje nadpovprečnih donosov se je pripravljen soočiti tudi z izrazitimi nihanji svojega premoženja. PRIMERNA NALOŽBA: delniški skladi razvitih trgov in delniški skladi razvijajočih trgov.

Drugi zelo pomemben dejavnik, ki ga je potrebno upoštevati pri izbiri varčevanja in ki do velike mere tudi vpliva na tip vlagatelja, je njegova starost. V različnih obdobjih življenja, ljudje vstopamo v različne življenjske situacije in v teh situacijah imamo različne potrebe in želje, ki so povezane z zagotavljanjem sredstev.

Od starosti in potreb ter želja vlagatelja je odvisna ročnost vlaganja. Ročnost je obdobje v katerem se je vlagatelj pripravljen odreči določenemu delu sredstev in jih vložiti v sklad z namenom plemenitenja. Potrebno pa je poudariti, da so vzajemni skladi bolj primerni za dolgoročnejša varčevanja.

Rezultati vlagateljev po svetu v zadnjih nekaj desetletjih kažejo, da so vlagatelji, ki so prihranke v vzajemne sklade nalagali periodično, enakomerno in dolgoročno, v povprečju ustvarili precej višjo donosnost od vlagateljev, ki so nalagali, običajno šele po visokih rasteh, enkratne večje zneske.

Sonja Lovše Bambič, 29. 7. 2022

Ko je recesija dobra

 

Zadnje tedne evro pospešeno izgublja v primerjavi z dolarjem. Energenti ostajajo zelo dragi, so pa cene večine ostalih materialov nekoliko nižje. Vse skupaj so kapitalski trgi povzeli zmerno optimistično. To je informacija, ki v prvem trenutku lahko zmede vlagatelje, a v kompleksnem svetu dejavnikov in povezav v finančnem svetu odgovor trga ni nikoli tak, kot ga pričakujemo. Če bi bil po pričakovanjih, potem bi bilo življenje preveč enostavno. Zakaj naj bi bila torej recesija dobra?

Glavni faktor vpliva na kapitalske trge zadnjih mesecev so centralne banke in njihova politika zategovanja obrestnih mer. Medtem ko je Fed aktiven, se ECB sramežljivo pripravlja na prihajajoče dvige. Ta počasnost ECB je povsem razumljiva, saj so države južne Evrope še naprej gospodarsko krhke, obenem pa tudi javne finance teh držav ne prenesejo bistveno višjih obrestnih mer oziroma tako imenovane fragmentacije obvezniškega trga v Evropi. ECB bo odkupovala obveznice ranljivejših držav (predvsem je tu problem Italija) in s tem ohranjala pribitek donosa italijanskega dolga nad nemškim v »znosnih« razmerah. Posledično vlagatelji kažejo manj interesa za evrske naložbe in beg iz evra se nadaljuje. Pariteta, ko za en evro dobimo en dolar, je tu. Evro je tako izgubil 11 odstotkov v primerjavi z dolarjem od začetka leta in 15 odstotkov v zadnjem letu. Dobro za evropske izvoznike in slabo za ameriške multinacionalke. Slabo tudi za Evropo, ki si s tem še dodatno draži že tako drag uvoz energentov in materialov. Vse to je krepak nastavek za recesijo v Evropi, ki naj bi bila globlja kot v ZDA. A recesija po pričakovanjih vlagateljev prinaša preobrat politike centralnih bank. V recesiji obrestne mere padajo, se pravi da je konec zategovanja obrestnih mer in da bomo kmalu priča znižanju. Vse to nakazujejo tudi invertne krivulje donosa različno dolgoročnih obveznic, kot je npr. ameriška 10-letna obveznica, ki prinaša manjši donos kot 2-letna. Zadnje dni tudi 5-letna ameriška obveznica prinaša manj kot 2-letna. Zgodovinsko gledano so bili to zelo dobri kazalci recesije, ki so se le redko zmotili. Konec zategovanja obrestnih mer je ponavadi dober za kapitalske trge, še posebej za delnice. Zato smo zadnje dni videli odboj, še posebej pri tehnoloških podjetjih. A ta račun je brez krčmarja. Inflacije v našem primeru. Modeli in izračuni temeljijo na obnašanju centralnih bank v zadnjih 40 letih. Tokrat imamo precej povišano inflacijo in tudi inflacijski pritiski zaenkrat ne kažejo močnih znakov popuščanja. Nasprotno, vidimo željo na še vedno močnem trgu dela, da se inflacijska pričakovanja počasi prelivajo tudi v plače. Če inflacija ne bo sodelovala, se pravi bo ostala povišana, potem bodo centralne banke pred povsem novo dilemo, kaj storiti. Znižanje obrestnih mer bo nemogoče, gospodarska rast pa bo v najboljšem primeru anemična. S tem pridemo do stagflacije in to lahko predstavlja šok za kapitalske trge, predvsem delnice.

Na tej točki se kot vlagatelji in varčevalci lahko vprašamo, kaj storiti. 30 in več odstotkov popravka na tehnoloških delnicah se zdi mamljivo. Ameriški indeksi so v dolarjih izgubili 15 in tudi več odstotkov. Ko to pretvorimo v evre pa so izgube precej manjše in bistveno bolj znosne. A ostajamo na točki, kjer je previdnost še naprej na mestu. Globalno razpršen delniški portfelj ostaja glavna izbira. Zadnje tedne opažamo okrevanje kitajskega trga, saj je to država ki edina od pomembnejših držav izvaja ekspanzivno denarno politiko. Dodaten denar in pokovidno odpiranje (z občasnimi popolnimi zaporami) ter popuščanje pritiska na tehnološke velikane so kombinacija, ki je vlagateljem všečna in so jo nagradili z rastjo. Vlak še ni zamujen, a če smo se pri Kitajski kaj naučili iz preteklosti je, da je potrebno aktivno vlaganje in pobiranje dobičkov. Če samo vložimo in »pozabimo« na naložbo, se zna zgoditi, da na daljše obdobje krepko zaostanemo tako za ameriškimi kot tudi evropskimi naložbami. Zdi se pa gotovo, da previdnost pred evropskimi delnicami tokrat ni odveč. Kombinacija recesije in grožnje z zaprtjem plina ter posledično delnega energetskega mrka,  je enostavno prevelika za večino neevropskih vlagateljev, zato le-ti zadnje dni dodatno zmanjšujejo izpostavljenost do Evrope. Trend se bo verjetno nadaljeval še nekaj časa. Pesimizem do evropskih naložb pa se krepi.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Borzni pogovori se še naprej vrtijo okoli inflacije in njenega morebitnega umirjanja. Ta je že dodobra najedla realni razpoložljiv prihodek gospodinjstev. Nekatere države so tukaj v »boljši« kondiciji kot druge. Ker je svet postal globalen, so globalne tudi cene surovin: nafte, plina, pšenice, koruze, bakra itd. Kjer je kupna moč zelo majhna in so odvisni od uvoza, so višje cene povzročile redukcije, pomanjkanje in vsesplošni kaos (npr. Šrilanka). Kjer pa so cene že tako visoke in ima država visok BDP na prebivalca (Švica in Japonska), pa višje cene niso imele tako močnega vpliva na inflacijo in tudi na splošno stanje v državi.

V zadnjem tednu smo videli nadaljevanje določene stabilizacije posameznih cen. Cene industrijskih materialov so še naprej padale. Omenimo lahko ceno bakra, ki je prejšnji teden padla za dobre štiri odstotke. Cene energije tudi beležijo določeno stabilizacijo, vendar je negotovosti glede dobave ruskega plina vedno več, kar posledično viša predvsem cene električne energije v Evropi. Cena elektrike z dobavo za mesec dni naprej je na nemški borzi v zadnjem tednu pridobila skoraj 30 odstotkov in se trenutno giblje pri ceni okoli 350 € za MW. Na drugi strani pa je možnost izvoza žit iz Ukrajine spustila ceno določenih žitaric. Cena pšenice je v zadnjem tednu padla za okoli 10 odstotkov.

Lahko rečemo, da so višje obrestne mere v ZDA in tudi v EU že umirile ekonomijo, kar je tudi znižalo cene surovin, ki niso pod vplivom vojnih razmer v Ukrajini. Ali lahko pričakujemo recesijo v ZDA in če do nje pride kako visoka bo, pa je trenutno tudi eno izmed glavnih vprašanj borznih komentatorjev. Ameriška centralna banka (Fed) je v prejšnjem tednu trge nekoliko pomirila. Njen guverner, Jerome Powell, je namreč v sredo komentiral, da lahko umirijo inflacijo brez recesije. Ta naloga je izredno zahtevna, trenutno namreč kar nekaj zahodnih držav hodi po tankem robu. Višja cena denarja lahko kar nekaj zgodb, ki bazirajo na presežni likvidnosti in so v zadnjih letih postale aktualne, potopi. Ameriški delniški trg je tako pretekli teden končal z rahlim minusom. Podobno je bilo tudi pri globalnih indeksih, ki so zabeležili dvoodstotni padec.

Vlagatelji trenutno zelo podrobno spremljajo makroekonomske podatke. Ti v ZDA nakazujejo določeno upočasnjevanje. V Evropi so še nekoliko slabši in nakazujejo zelo zahtevno jesen. Predvsem bo na tapeti energetska draginja. Evropo čakajo zelo težke odločitve. Centralna banka in tudi države lahko pomagajo z boni, pomočmi, nižjimi obrestmi, vendar to težave ne odpravi. Na ta način evro izgublja svojo moč proti dolarju, kar pa ponovno viša inflacijo, saj so cene surovin vezane na dolar. Zdi se, da bi nekoliko umirilo situacijo, če bi se vojna v Ukrajini končala, vendar trenutno nič ne kaže na to.

S Kitajske še naprej prihajajo pozitivne novice. Delniški trgi so sicer pretekli teden nekoliko predahnili. Indeks PMI za storitve je prejšnji teden pozitivno presenetil vlagatelje, saj so pričakovali vrednost okoli 50, kar je meja med upočasnjevanjem in rastjo. Številka pa je znašala 54,7 kar kaže na dokaj močen skok storitvenega sektorja v juniju. Tudi njihova monetarna politika je še naprej stimulativna.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša in trgi so v negativnem trendu. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed je v boju zoper naraščajočo inflacijo zvišal ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke na med 1,5 do 1,75 odstotka. Gre za največje zvišanje po novembru 1994. Fed viša obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje prvi dvig za 0,25 odstotne točke na julijskem zasedanju in nato septembra predvidoma še eno zvišanje. Tako bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. Julijsko zvišanje bo prvi dvig katerekoli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011. Na prihranke pa še vedno močno vpliva naraščajoča inflacija, ki sicer že kaže na določeno umirjanje, vseeno pa ostaja previsoka. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo verjeten, je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če bodo gospodarski podatki preslabi, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Zanimiva je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

 

Rast cen ni zgolj posledica rastočih cen surove nafte

 

Del rasti naftnih derivatov lahko zagotovo pojasnimo z rastjo cene surove nafte (ki je zrasla primarno zaradi bojazni pred izpadom ruske proizvodnje, ki predstavlja približno 10 odstotkov svetovne proizvodne zmogljivosti), vendar pa je to le eden v množici dejavnikov, ki so skupaj prispevali k tako veliki podražitvi naftnih derivatov. Eden izmed večjih razlogov za podražitev pogonskih goriv je pomanjkanje ustreznih rafinerijskih zmogljivosti. V tem trenutku na svetovni ravni ne moremo zagotoviti dovolj agregatne ponudbe naftnih derivatov, ki bi zadostila rastočemu agregatnemu povpraševanju gospodinjstev in industrije, ki sta močno povečala obseg povpraševanja v »popandemijskem« okolju. Mednarodna agencija za energijo (IEA) ocenjuje, da trenutne rafinerijske kapacitete omogočajo predelavo približno 100 milijonov surove nafte dnevno, vendar pa naj bi bilo okoli 20 odstotkov teh zmogljivosti nedelujočih, kar pomeni, da lahko dnevno predelamo »zgolj« dobrih 80 milijonov sodov surove nafte. Del izpada lahko pripišemo nezadostnim investicijam v posodobitve in vzdrževanje rafinerijskih obratov (predvsem v Latinski Ameriki), del pa je posledica zaprtja dela proizvodnih kapacitet zaradi ukrepov omejevanja pandemije covid-19. Ocenjuje se, da naj bi na globalni ravni od leta 2020 dalje dnevno predelali 3,3 milijona sodov surove nafte manj kot v času pred nastopom pandemije. Velik del izpada proizvodnje pa se nadaljuje kljub sprostitvi »koronskih« ukrepov (z izjemo Kitajske) po svetu. Večina izpada proizvodnje naftnih derivatov se je zgodila v ZDA, Evropi in na Kitajskem, dodatni upad proizvodnje naftnih derivatov pa je bil letos (zaradi znanih razlogov) v Rusiji, za katero se ocenjuje, da rafinerije delujejo na zgolj 70 odstotkih proizvodnih zmogljivosti. Največ prostih proizvodnih kapacitet naftnih derivatov ima Kitajska, vendar je bila večina teh v letošnjem letu žal neizkoriščenih. Nekaj zaradi ukrepov, usmerjenih v zajezitev pandemije (Kitajska nadaljuje s svojo ničelno covid-19 toleranco), nekaj pa zaradi politike omejevanja izvoza naftnih derivatov, ki velja v tej »energetsko lačni« ekonomski velesili. Na drugi strani enačbe je svetovno povpraševanje po naftnih derivatih, ki je v prvih valih pandemije močno upadlo, v zadnjem letu, na krilih močne globalne gospodarske aktivnosti, že nadoknadilo ta upad in danes krepko presega nivoje iz leta 2019. Če na to trenutno tržno neravnovesje med agregatno ponudbo in povpraševanjem po naftnih derivatih prištejemo še naraščajoče stroške transporta (tankerji in cisterne še ne delujejo na elektriko), rast cen ladijskega prevoza, ki je posledica »boja« za razpoložljiva plovila, saj se je svetovna ladijska flota močno zmanjšala zaradi sankcij zoper ruske prevoznike, ter strmoglavo rast zemeljskega plina, ki je glavni vir proizvodnje električne energije, ki poganja evropske rafinerije, se bojim, da bodo visoke cene pogonskih goriv in drugih naftnih derivatov z nami še kar lep čas.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Najpomembnejši globalni delniški indeksi so v preteklem tednu ponovno izgubljali na vrednosti. Ameriški S&P 500 je minuli ponedeljek vstopil v območje medvedjega trenda (popravek večji od 20 % od lokalnega vrha) ter nato teden sklenil s 6 % padcem. V prvih mesecih letošnjega leta so bili padci vrednosti tečajev izraziti predvsem med t.i. »growth« oziroma rastočimi delnicami, ki so ob predhodno zelo visokih vrednotenjih občutljive na dvig obrestnih mer. V zadnjem obdobju pa so se padci stopnjevali tudi na drugih segmentih trga. Glavni razlog je ohlajanje gospodarske aktivnosti in nepredvidljivi obeti za prihajajoče mesece. V relativno kratkem času so se namreč tržna pričakovanja močno poslabšala in recesija počasi trka na vrata.

Prodaja na drobno je v ZDA maja upadla za 0,3 %. Pesimistični so bili tudi podatki o industrijski ter tovarniški proizvodnji, višje obrestne mere pa že vplivajo tudi na nepremičninski trg. Če je bilo na Wall Streetu še v začetku pomladi govora o postopni vrnitvi gospodarstva v območje običajne dolgoročne rasti ob nekoliko višjih obrestnih merah, ki bi pomagale inflacijo spraviti nazaj proti 2 %, je po ocenah ameriške investicijske banke JPMorgan, v trenutne vrednosti na kapitalskih trgih vračunana že 85-odstotna verjetnost recesije. Najpomembnejši dejavnik za tako hitro spremembo gospodarske slike je seveda inflacija, ki načenja kupno moč. S tem centralne banke sili k vse bolj agresivnemu zategovanju denarne politike. Ameriška centralna banka je pretekli teden ključno obrestno mero dvignila za 0,75 %, kar je bil največji dvig na posameznem zasedanju po letu 1994. Nekaj podobnega je Fed napovedal tudi za naslednje zasedanje, ki bo julija. Fed tako za razliko od zadnjih kriz rešuje predvsem »main street« oziroma realno gospodarstvo, delniški trgi pa so zaradi manjše likvidnosti, višjih diskontnih stopenj in zaostrovanja pogojev financiranja, pod pritiskom. Na tem mestu je potrebno izpostaviti, da je delniški trg vodilni indikator dogajanja v realnem gospodarstvu. V cene vrednostnih papirjev so torej že vračunana tržna pričakovanja prihodnjih gibanj, v praksi za naslednjih štiri do šest mesecev. Ameriški borzni indeks S&P 500 je zgodovinsko gledano v povprečju dno dosegel štiri mesece pred koncem recesije, medtem ko je bil povprečni donos indeksa znotraj obdobij recesije po letu 1945 celo rahlo pozitiven (+1 %). Obrat trenda na borzah torej lahko pričakujemo precej pred koncem morebitne recesije.

V Evropi je teden minil v znamenju izredne seje Evropske centralne banke (ECB). Le slab teden dni po tem, ko so pri ECB na rednem zasedanju predstavili načrt za prenehanje kupovanja obveznic in dvig ključne obrestne mere v juliju, so evropski centralni bankirji v strahu pred ponovitvijo dolžniške krize, ki je pred desetimi leti skoraj povzročila razpad EU, sklicali še izredno sejo. Zahtevana donosnost obveznic visoko zadolženih evropskih držav, predvsem Italije, Španije in Grčije je namreč skokovito narasla. Svet ECB je po izredni seji napovedal novo orodje s katerim naj bi šibkejša gospodarstva znotraj evro območja obvaroval pred višjimi stroški zadolževanja, ki bi lahko ogrozili solventnost nekaterih držav. Podrobnosti o orodju še niso znane, jasno pa je, da se bo težko izogniti polemikam in razdeljenosti med interesi problematičnih držav članic na eni ter bolj varčnih, predvsem Nemcev, na drugi strani. V Evropi se pospešeno nadaljuje tudi iskanje alternativnih rešitev za izpad ruskih energentov. Po tem, ko je bila pretekli teden dobava ruskega plina v Francijo popolnoma prekinjena, v nekatere druge države pa močno zmanjšana, je Nemčija za potrebe proizvodnje električne energije sprejela odločitev o povečani uporabi premoga. V sili razmer bo torej evropskim politikom potrebno požreti nekatere okoljske zaveze, kajti zgolj zanašanje na zelene vire, uvoz iz drugih držav in varčevanje z energijo, bi lahko bili premalo za prihajajočo jesen in zimo.

Pozitivno so zopet izstopale kitajske delnice in domača borza. Na Kitajskem se je v mesecu maju presenetljivo okrepila industrijska proizvodnja, umirja se tudi epidemija in s tem omejitveni ukrepi, borzni indeksi pa so rahlo pridobivali. Domači indeks SBI TOP se je sicer na tedenski ravni nekoliko pocenil, a padci so bili v primerjavi z razvitimi trgi omejeni. Na skupščini Cinkarne Celje je bilo potrjeno zvišanje dividende na 31,89 evra za delnico, dividendna donosnost je zrasla na 10 odstotkov.

Zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic je na podlagi podatkov o inflaciji in dvigu ključne obrestne mere za 0,75 %, v začetku preteklega tedna za kratko splezala vse do 3,5 %, kar je največ v 11 letih. Proti koncu tedna so nato cene obveznic nekoliko zrasle, zahtevana donosnost je tako padla na okrog 3,25 %. Na trgu evropskih državnih obveznic se je po izrednem srečanju ECB zmanjšal »spread« oziroma razlika med zahtevano donosnostjo med nemškimi in obveznicami problematičnih držav južne Evrope. Zahtevana donosnost italijanske 10-letne obveznice je trenutno pri 3,75 %, nemške z enako ročnostjo pa pri 1,68 %. Dolar ostaja zelo močan na nivoju 1,05 dolarja za evro in pariteta, ko bo 1 evro veljal 1 dolar se v luči počasnih in na trenutke zmedenih evropskih odločitev zdi vse bolj verjetna.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša in trgi so v negativnem trendu. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed je v boju zoper naraščajočo inflacijo zvišal ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke na med 1,5 do 1,75 odstotka. Gre za največje zvišanje po novembru 1994. Fed viša obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje prvi dvig za 0,25 odstotne točke na julijskem zasedanju in nato septembra predvidoma še eno zvišanje. Tako bo obrestna mera prvič po juniju 2014 izšla iz negativnega območja. Julijsko zvišanje bo prvi dvig katerekoli od glavnih obrestnih mer ECB po juliju 2011. Na prihranke pa močno še vedno vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo verjeten, je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če bodo gospodarski podatki preslabi, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Zanimiva je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

 

Kako trdoživa bo rast cen?

 

Za primerjavo, v letih 2018 in 2019 je ta ostala praktično nespremenjena, v letih 2016 in 2017 pa se je povečala za dobrih 10 bilijonov. Absolutna in tudi relativna rast količine denarja v obtoku od začetka leta 2020 je bila nekaj, česar v zgodovini še nismo videli. Konec epidemije v večini sveta je pomenil tudi nov začetek v gospodarstvu. Potrošniki in podjetja so bili v odlični finančni kondiciji in denar je začel krožiti. To je povzročilo visoke gospodarske rasti in posledično polno zaposlenost ter s časom tudi pomanjkanje določenih sestavin. Posledično so začele rasti cene. Nato se je zgodila še vojna v Ukrajini, ki je zaradi pribitkov tveganja določene surovine drastično podražila. Še naprej pa imajo ničelno toleranco do virusa na Kitajskem, kar dodatno ruši oskrbovalne verige. Te so praktično porušene in bodo potrebovale kar nekaj časa, da se ponovno vzpostavijo. To vodi v pomanjkanje določenih sestavnih delov, kar ponovno viša cene. Centralne banke pa so že stopile na zavoro. Donosnost do dospetja ameriške desetletne obveznice znaša tri odstotke. Obrestna mera za fiksni tridesetletni hipotekarni kredit pa se je v ZDA zvišala s treh na pet odstotkov. Pričakovanja za letošnje leto so, da se bodo obrestne mere še naprej višale. Seveda pa je meja, ko višanje obrestnih mer pripelje do recesije, zelo tanka. Previsoke obrestne mere ali prehitra sterilizacija denarja lahko pripelje do padca gospodarske aktivnosti. To v določenih segmentih v zadnjih tednih že lahko opazimo. Prodaja novih avtomobilov v ZDA je v maju znašala 12,7 milijona vozil, kar je padec za 12,6 odstotka na mesečni ravni in bistveno slabše od pričakovanj. Tudi nekatera podjetja že opozarjajo, da se gospodarska aktivnost ustavlja. Dejstvo pa je, da proti višjim cenam surovin centralne banke druge možnosti niti nimajo. Sektor materialov in surovin je bil drastično podinvestiran v zadnjem desetletju.

Po študiji Bank of America, bi moral letni izdatek podjetij iz panoge materialov za investicije na globalni ravni znašati okoli 160 milijard dolarjev, da ne bi prihajalo do pomanjkanj, številka pa je znašala okoli 80 milijard. Vidimo, da je pred nami desetletje višjih cen materialov in surovin, če bo gospodarska rast močna in če ne bo korenitega povečanja investicij v zmogljivosti pridobivanja materialov. Vidimo, da je razpoložljiv prihodek potrošnikov na zahodu pod udarom in da pomoč centralnih bank in držav ne pride v poštev, saj lahko cene upadejo samo z nižjo gospodarsko aktivnostjo, nikakor pa ne z dodatno likvidnostjo. Dosegli smo točko, ko se bodo razmere za potrošnike začelo poslabševati. Ali lahko pričakujemo tudi višji upad gospodarske aktivnosti pa je težko reči. Trenutno hodimo po tankem robu. Delniški trgi so takšne razmere do določene mere vračunali v tečaje, saj so trgi v zadnjem obdobju nekoliko bolj negotovi. Zdi se, da bo tako ostalo še nekaj časa. Centralne banke vseeno trenutno rešujejo Main Street in ne Wall Streeta.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Podatki o novo ustvarjenih delovnih mestih v mesecu maju, ki so krepko presegli napovedi ekonomistov, kažejo na to, da trg dela v ZDA kljub vsem preprekam s katerimi se sooča gospodarstvo, zaenkrat še ostaja močan motor ekonomske aktivnosti. Prav tako se je v ZDA povečala stopnja delovne aktivnosti. Kombinacija višjih plač in odprave pandemičnih pomoči sta najpomembnejša dejavnika za to, da se je v maju številka novo oz. ponovno zaposlenih delavcev povišala za 330.000. Vseeno pa se nekateri delodajalci še naprej soočajo z največjim pomanjkanjem delovne sile po drugi svetovni vojni, kar je glavni razlog za pritiske na rast plač in s tem tudi na inflacijo. Ker veliko število novo zaposlenih nakazuje, da je ohlajanje gospodarstva počasnejše od pričakovanj, se je trg na te novice odzval negativno. Solidno stanje ekonomije pomeni, da se dvigi obrestnih mer lahko nadaljujejo in novo pričakovani nivo do kam bi Fed lahko šel, se je premaknil na nivo 3,5 % obrestne mere. Postopna vrnitev delovno sposobnih na trg dela in robotizacija proizvodnih procesov (naročila za delovne robote so se v prvi četrtini leta 2022 na letni ravni povečala za kar 40 %) sta na drugi strani dejavnika, ki bi morala nekoliko ohladiti ameriški trg dela. S tem bi se znižali pritiski na rast plač in posledično tudi cen drugih dobrin, a vse dokler se cene energentov ne znižujejo ter razreši kriza dobavnih verig bo to premalo, da bi se inflacija umirila brez odločnega posredovanja centralnih bank. Sicer pa so se glavni ameriški indeksi pretekli teden nekoliko pocenili. Po ugodnih novicah na trgu dela sta za razburjenje na trgih s svojimi pesimističnimi obeti za gospodarstvo poskrbela izvršni direktor največje ameriške banke JPM Jamie Dimon in Teslin Elon Musk. Ta teden bodo v središču pozornosti vlagateljev podatki o inflaciji v ZDA za mesec maj. Inflacija naj bi na letni ravni kljub visoki osnovi (maja lani je znašala že 5 %) še zmeraj presegala 8 %. Presenečenje v katerokoli smer bi bržkone sprožilo močan odziv na finančnih trgih, saj bodo predvsem od stopnje inflacije odvisne naslednje poteze ameriške centralne banke.

Medtem ko je večina centralnih bank v zahodnih gospodarstvih začela cikel zviševanja obrestnih mer že pred nekaj meseci, je Evropska centralna banka s tem korakom za zdaj še odlašala. A po rekordnih merjenjih majske inflacije je bolj ali manj jasno, da bo do konca poletja ECB primorana depozitno obrestno mero, ki trenutno znaša -0,5 %, dvigniti iz negativnega območja. V pričakovanja trga je trenutno vračunan 0,25 % dvig na julijskem ter septembrskem zasedanju, a na mizi ostaja tudi dvig za 0,5 % že poleti. Evropska centralna bo tako začela prvi cikel višanja obrestnih mer po letu 2011. Takrat so višje obrestne mere sprožile dolžniško krizo zlasti v visoko zadolženih državah na čelu z Grčijo in Italijo, kjer si gospodarstvo še danes ni povsem opomoglo. Višje obrestne mere v kombinaciji z nižjo gospodarsko rastjo bodo v visoko zadolženih evropskih državah tudi tokrat prinesle gospodarske posledice, kar je glavni razlog, da ECB v primerjavi z ostalimi centralnimi bankami ostaja zelo previdna. A posledice pričakovanj o rasti obrestnih mer so že tu. Šestmesečni Euribor je prišel na 0, kar pomeni da bodo posojilojemalci z variabilnimi obrestnimi merami kmalu lahko videli višje zneske na mesečnih obrokih. To je jasen signal za zadnji vlak menjave kreditov z variabilno obrestno mero v fiksno.

Kitajska vlada je pretekli teden predstavila podrobnejše načrte o podpornih ukrepih za ublažitev gospodarskih posledic zaradi strogih ukrepov ublažitve epidemije, ki se počasi umirja. To je omogočilo postopno sprostitev omejitev, a gospodarska škoda je precejšnja. Trend padanja delniških indeksov trgov v razvoju, na čelu s Kitajsko, se je v zadnjem obdobju nekoliko obrnil. Za razliko od zahodnih gospodarstev je kitajska centralna banka po zaprtjih in padcu ekonomske aktivnosti sprostila tudi denarno politiko. Kitajska tako ostaja ena redkih držav s sproščeno denarno politiko. Zadnje dni pa nudi podporo tudi nepremičninskemu sektorju, kar veča privlačnost v zadnjem letu močno prizadetega kitajskega delniškega trga.

Po majski korekciji so v zadnjem tednu zopet nekoliko upadle cene obveznic, tudi vlagatelji v dolžniške vrednostne papirje se osredotočajo predvsem na napovedi gibanja inflacije ter politike centralnih bank. Pretekli teden je padec cen obveznic, oziroma dvig zahtevanih donosnosti povzročila vest o rekordni 8,1-odstotni inflaciji v evro območju ter podatki o močnem trgu dela v ZDA, ki ameriški centralni banki dopušča več prostora za zaostrovanje denarne politike. Vlagatelji v obveznice ob višji inflaciji in obrestnih merah zahtevajo višje donose, posledično cene obveznic padejo. Nemška 10-letna obveznica se je tako premaknila na nivo 1,2 % in kaj kmalu lahko pričakujemo tudi nivoje okoli 1,5 %. A realni donosi (popravljeni za inflacijo) ostajajo rekordno nizki in vlagatelji še zmeraj močno izgubljajo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu ostaja zelo krhek in posledično trgi še naprej močno nihajo. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed napoveduje precej višje obrestne mere s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB napoveduje dvig obrestnih mer poleti in zgodaj jeseni, tako da negativne obrestne mere postajajo preteklost. Kaj to pomeni za bančne vloge bomo šele videli. Verjetno tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50 % na prihranke vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo, povsem možen pa tudi zdrs v stagflacijo, je investiranje zelo težavno. Kot kažejo zgodovinski podatki v takem okolju najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker scenarij recesije in stagflacije ni gotovo dejstvo in ker lahko centralne banke smer zelo hitro tudi obrnejo, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb s fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond, mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Še en sklad počasi stopa v ospredje. To je Generali Indija-Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30-letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.