Pregled dogajanja:

Borzni indeksi so se v minulih dneh ob ponovno ostrejših tonih predstavnikov ameriške centralne banke ter okrepljenem strahu pred recesijo v razvitih gospodarstvih obrnili navzdol. V skladu z zaostrenimi pričakovanji glede denarne politike so zgubljale predvsem delnice iz tako imenovanih »rastočih« segmentov trga na čelu z informacijsko tehnologijo, ki v letu 2022 precej zaostaja za preostalimi panogami, medtem pa so rast zabeležili tipični predstavniki defenzivnih ter necikličnih delniških naložb, kot je zdravstvo in nujna potrošnja.

Padec tečajev je minuli torek najprej sprožil govor članice odbora guvernerjev ameriške centralne banke Lael Brainard. Sicer znana kot predstavnica Fed, ki podpira ohlapno denarno politiko, je Brainardova tokrat v odgovor na previsoko inflacijo zagovarjala hitro krčenje bilance Fed ter bolj agresivno postopanje od pričakovanj. Padci so se nato stopnjevali ob objavi zapisnika o marčevskem rednem srečanju ameriške centralne banke, kjer so uradniki napovedali krčenje bilančne vsote za 95 milijard ameriških dolarjev mesečno, kar je 15 milijard več od predhodnih pričakovanj. Jasno je, da so bile prvotne napovedi centralnih bank o zgolj prehodno povišani inflaciji zaradi izpadov v oskrbovalnih verigah in odprtju gospodarstev po epidemiji podcenjujoče, k temu je seveda botroval tudi izbruh vojne v Ukrajini. Odločevalci so tako primorani odločno ukrepati, kar prinaša drugačne razmere na finančnih trgih in v gospodarstvu, kot smo bili vajeni v zadnjih letih ekstremno ohlapne denarne politike. V ZDA bodo ta teden sezono objav rezultatov poslovanja za prvo četrtletje začele največje ameriške banke. V primerjavi z močno rastjo profitov podjetij na ameriški borzi v zadnjih četrtletjih, so pričakovanja za prvo tromesečje letošnjega leta precej manj optimistična, znotraj ameriškega S&P 500 naj bi bila povprečna rast čistega dobička na letni ravni okrog 5 %, a zaradi inflacije ter vojne v Ukrajini so napovedi precej negotove. Ta četrtek bodo pod drobnogledom tudi podatki o marčevski inflaciji v ZDA, ki naj bi ravno v marcu in aprilu dosegla vrh.

Ravno tako v četrtek, se bo v Frankfurtu sestal svet evropske centralne banke, ki je vse bolj razdeljen na dva tabora. Na eni strani »jastrebje« člane, ki se zavzemajo za odločnejše zaostrovanje s hitrim dvigom obrestnih mer in krčenjem bilance ECB, ter na drugi strani na bolj »golobje« predstavnike, ki opozarjajo na upad gospodarske aktivnosti ob ponudbenem šoku po začetku vojne v Ukrajini, zaradi česar naj trenutno zaostrovanje denarne politike ne bi bilo smotrno. Pozornost javnosti in vlagateljev na evropskih trgih je bila usmerjena tudi na predsedniške volitve v Franciji, kjer se bo o zmagovalcu odločalo v drugem drogu 24. aprila. Finančni trgi so bolj naklonjeni proevropskemu Macronu, ki bi v primerjavi z Le Penovo prinesel nekaj več umirjenosti v evropsko gospodarstvo, po Brexitu in novem mandatu Orbana na Madžarskem.

Na Kitajskem strogo zaprtje nekaterih mest, zlasti Šanghaja, zopet povzroča motnje v oskrbovalnih verigah, proizvodnja v mnogih podjetjih je ustavljena. Vpliv ničelne covid-19 politike se že odraža na kitajskih finančnih trgih in v gospodarstvu. Svetovna banka je za ukrajinsko gospodarstvo letos napovedala kar 45 % padec BDP, po njihovih ocenah naj bi več kot polovica podjetij v državi popolnoma prekinilo poslovanje, večina ostalih podjetji pa obratuje v zmanjšanem obsegu. Onemogočen ladijski promet iz pristanišč v Črnem morju je izvoz žita zmanjšal za 90 %, celotni izvoz ukrajinskega gospodarstva pa za polovico. Vpliv vojne bo močno prizadel tudi gospodarstvo sosednjih držav, ki so trgovinsko zelo povezane z Ukrajino.

Na valutnem trgu se nadaljuje rast ameriškega dolarja, ki je pri najvišji vrednosti v zadnjih dveh letih. Druge centralne banke po vsej verjetnosti ne bodo sledile tempu zaostrovanja denarne politike Fed, kar preostale valute postavlja pod pritisk. Evro je trenutno pri vrednosti okrog 1,09 ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija je še naprej zelo nepredvidljiva, a Fed vseeno dviga obrestne mere in delniški trg raste. Inflacija postaja osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa, ob rastoči inflaciji pa zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

 

Vojna v Ukrajini je po letih rasti kapitalskih trgov to vprašanje le še okrepila in s seboj poleg človeške tragike, uničenja in obupa prinesla tudi povsem realne ekonomske posledice. Te krepijo trende, ki so se že pred tem pojavili v glede katerih se je upalo, da bodo odločevalci – predvsem politiki in centralne banke – našli prave odgovore in omilili njihov učinek. Govorimo o rasti cen surovin in energentov, o inflaciji, logističnih težavah in geopolitičnih napetostih.

Cene surovin in energentov so začele naraščati že pred vojno. Vojna je ta trend le pospešila – v enačbi je zaradi sankcij in izpada proizvodnje zmanjkal del dobav. A glavni vzrok rasti, tako pred vojno kot v vojni, so ohlapna denarna politika ter nizke obrestne mere in tiskanje denarja. Cene bodo rasle do ravni, ko se bo poraba surovin in energentov zaradi draginje tako zmanjšala, da se bo vzpostavilo novo ravnotežje. Ne enega ne drugega ne bo zmanjkalo, le dražje bo oboje, to pa lahko prinese nove politične napetosti predvsem na trgih v razvoju. Geopolitične napetosti se tako ne zmanjšujejo, ampak krepijo. Razdor med Rusijo in Zahodom se je krepil že vse od leta 2014 in zdaj kulminiral s hudimi gospodarskimi sankcijami, a osrednja točka je še vedno Kitajska in njen odnos z ZDA.

Kitajska je drugo največje svetovno gospodarstvo. Rusija bo po upadu BDP zdrsnila močno navzdol in izpadla iz prve dvajseterice. Zato je kljub vojni in njenemu vplivu na Evropo z ekonomskega vidika za preostali svet pomembno, kako se bodo razvijali odnosi Kitajske z ZDA in Evropo. Kitajska obravnava izbruhov koronavirusa in nadaljevanje njene politike ničelne stopnje tolerance do covida z zapiranjem celotnih mest in regij še naprej ustvarja logistično nočno moro, ki se zdaj počasi seli v Evropo. Kar smo pred meseci videli v ameriških pristaniščih, se po poročanju dogaja tudi v Evropi, celo v Luki Koper. V globaliziranem svetu se težave prej ali slej pojavijo povsod, tudi pri nas. Izzivi v globalnih dobavnih verigah skupaj z rastjo cen surovin in energije so najpomembnejši generator inflacije, ki bo višja od pričakovanj. Na drugi strani obe težavi skupaj z geopolitiko zavirata gospodarsko rast. Stagflacija je beseda, ki kot mora preganja analitike in jim krati spanec.

Tako okolje je precej drugačno, kot smo ga bili varčevalci vajeni v zadnjem desetletju. Slovenski varčevalci so zelo vezani na bančno varčevanje. Prihranki na bankah presegajo 24,3 milijarde evrov in se hitro povečujejo. Samo januarja letos so se depoziti gospodinjstev v bankah povečali za skoraj 300 milijonov evrov. Del prihrankov se zliva v nepremičnine, a te se zdijo drage in donosi iz najemnin so postali zelo nizki. Slovenci smo podhranjeni, kar zadeva razpršene globalne naložbe, tako obvezniške kot delniške. Zaradi dvigovanja obrestnih mer se trenutno obvezniške naložbe zdijo manj zanimive kot delniške, a izgovor, da trenutno ni primeren čas za vlaganje ne v ene ne v drugo kategorijo, je eden slabših. Treba se je zavedati, da bo višja inflacija krepko načela prihranke na bankah. Obrestna mera na depozite pa bo še dolgo negativna. Globalne delnice ponujajo delno zaščito pred inflacijo, nekatere panoge precej boljšo kot druge; s primerno naložbeno strategijo se da prihranke precej bolje zaščititi, kot če jih zgolj pustimo ležati na banki. Podjetja in gospodarstva tudi v težavnem okolju ostajajo vir podjetniške iniciative in rasti. Nesodelovanje pri delu tega razvoja se je pokazalo za nespametno. Popolnoma iste izgovore smo poslušali v času po finančni krizi okoli leta 2010, pa kasneje, ko je »grozil« razpad evra itd. Prihodnost, tako kot vedno doslej, ostaja negotova. Pravi odgovor na negotovost pa je razpršitev in ne koncentracija prihrankov ter kapitala. Negotovi časi namreč povečujejo tveganje napačne odločitve, da smo prihranke skoncentrirali v napačni naložbi.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

Na svetovnih borzah smo bili minuli teden priča silovitemu odboju vrednosti najbolj spremljanih delniških indeksov, ki so zgolj v nekaj dneh nadoknadili zajeten del padcev letošnjega leta. Ameriški S&P 500 je od lokalnega dna, doseženega v torek, do konca tedna pridobil slabih 8 odstotkov ter tako zabeležil najbolj donosen teden po novembru 2020. Podobno so se obnašale evropske borze, še bolj divje pa je bilo na kitajskem delniškem trgu. Rast je temeljila na nekoliko večji možnosti za dosego dogovora med Rusijo in Ukrajino, izidu zasedanja ameriške centralne banke Fed ter dejstvu, da je Rusija uspela odplačati 117 milijonov dolarjev obresti na svoj dolg ter se tako zaenkrat izognila plačilni nesposobnosti oziroma bankrotu.

Minulo sredo je po dvodnevnem zasedanju guverner Fed, Jerome Powell, naznanil prvi dvig ključne obrestne mere v ZDA po letu 2018. Pri Fed so se pričakovano odločili za 0,25-odstotni dvig ter tako naredili prvi korak k normalizaciji monetarne politike. Uradniki ameriške centralne banke napovedujejo, da bo ključna obrestna mera na koncu cikla zaostrovanja v prihodnjem letu pri 2,80 %, kar bi po dolgem obdobju ničelnih obrestnih mer pomembno vplivalo tako na finančne trge kot na celotno gospodarstvo. Z dvigom obrestne mere centralne banke povišajo stroške zadolževanja in tako upočasnijo ekonomsko aktivnost, ko se gospodarstvo pregreje ter s tem blažijo inflacijske pritiske. Prav tako obrestne mere vplivajo na vrednotenje delnic, saj so osnova za določanje stopenj, po katerih se diskontira prihodnje denarne tokove podjetja. Po teoriji bi torej morale višje obrestne mere zaradi višjih diskontnih stopenj in stroškov zadolževanja negativno vplivati na delniški trg, a v praksi podatki iz preteklosti kažejo nasprotno. Po raziskavi nemške investicijske banke Deutsche Bank je bil povprečen donos indeksa S&P 500 v prvem letu po začetku cikla dvigovanja obrestnih mer v ZDA 7,7 %.

Tudi donosi glavnih evropskih indeksov so bili zajetni. Indeksi nemške, italijanske ter francoske borze so minuli teden pridobili več kot 5 %. K optimizmu na trgu je prispeval predvsem napredek pri diplomatskih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino ter nekoliko nižje cene energentov. V vrhu EU je vse več govora o izdaji skupnih obveznic, ki bi bile namenjene predvsem financiranju investicij na področju energetike in obrambe. Do ideje so zadržani v pregovorno varčnejših državah članicah, kot sta Nemčija in Nizozemska, saj skupne evro obveznice po eni strani omogočijo ugodnejše zadolževanje za države z manj zdravimi javnimi financami, a po drugi strani prinašajo skupno jamstvo vseh držav in vzajemno delitev tveganj. Glavni evropski izziv za 2022 ostaja odziv na vojno ter grožnjo recesije. ECB analitiki nekaterih investicijskih bank recesije sicer ne pričakujejo, a vsa mnenja imajo veliko »če-jev«, saj je položaj kompleksen in predvsem nepredvidljiv. Stopnjuje se pritisk, da bi se prepovedalo vsakršno trgovanje z Rusijo (kar pomeni tudi z nafto in plinom), čemur se močno upira predvsem Nemčija, a očitno popolna blokada ostaja le še vprašanje časa.

Kitajske delnice so si po kombinaciji negativnih novic v zadnjem obdobju ter strahu pred umikom iz ameriških borz konec preteklega tedna, končno nekoliko opomogle. Za več optimizma so poskrbeli uradniki kitajske komunistične partije, ki so zagotovili, da bodo s svojimi politikami poskrbeli za stabilnost kapitalskega trga, nudili pomoč ranjenemu nepremičninskem sektorju ter razrešili vprašanja glede regulacij podjetji iz tehnološkega sektorja. Prav tako je uradni Peking izrazil pripravljenost na sklepanje kompromisov v zvezi s kitajskimi podjetji, ki kotirajo na ameriški borzi, in jim zaradi nedoseganja revizijskih standardov v ZDA grozi umik iz borze. Na ruski borzi se je ta teden začelo zopet trgovati z državnimi obveznicami, trgovanje z delnicami pa ostaja prekinjeno že skoraj en mesec. Zahtevana donosnost ruske 10-letne državne obveznice je po tem, ko je Rusija uspela odplačati obresti na svoj v dolarjih denominiran dolg, padla iz 20 % na okrog 14 %.

Odboju na svetovnih borzah je sledil tudi slovenski indeks SBITOP, ki je pretekli teden sklenil s skoraj 9 % donosa. Pri Petrolu so predstavili rezultate poslovanja iz leta 2021, čisti dobiček se je na letni ravni povečal za 72 % ter tako znašal 124,5 milijonov evrov. Po zelo uspešnem letu so pri podjetju napovedali povečanje dividende, ki bo po novem znašala 30 evrov na delnico. Nerevidirane računovodske izkaze za lani so izdali tudi pri Krki, ki je kot napovedano v januarski objavi predhodnih rezultatov, svoje prihodke lani povečala za 2 % (1,57 milijarde evrov), čisti dobiček pa za 7 % (308,2 milijona evrov). Pri Krki so podali tudi komentar o vplivu vojne med Ukrajino in Rusijo, obe državi za podjetje predstavljata pomemben trg. Izpostavili so svojo močno kapitalsko strukturo, robusten denarni tok in odsotnost finančnega dolga v bilancah. Pri Krki ocenjujejo, da njihovo uspešno poslovanje dolgoročno ni ogroženo, kljub veliki negotovosti na krajši rok. Cena delnice Krke je od objave pridobila okrog 10 %.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija je še naprej zelo nepredvidljiva, a Fed vseeno dviga obrestne mere in trg je zrasel. Zelo kompleksen položaj in investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Nadaljnja rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Odprto vprašanje ostaja kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naložbe pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge le počasi sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva še precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem na plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer manj privlačne, defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva pa v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

 

 

 

Terminska cena mešanice surove nafte brent je v sredo zabeležila največji absolutni padec vrednosti v enem dnevu, saj je cena terminske pogodbe s 128 dolarjev padla na 111 dolarjev na sod.

Sredini premiki tržnih vrednosti terminskih pogodb za različne vrste energentov so med investitorji sprožili val vprašanj. Po eni stani smo bili deležni nadpovprečno velikih premikov vrednosti energentov. Še posebej zanimiva pa je bila sama smer premikov, saj so se cene energentov v nasprotju s pričakovanji glede na trenutno stanje ponudbe in povpraševanja občutno znižale. Terminska cena mešanice surove nafte brent je v sredo zabeležila največji absolutni padec vrednosti v enem dnevu, saj je cena terminske pogodbe s 128 dolarjev padla na 111 dolarjev na sod.

Poleg pestrega dogajanja pri trgovanju s terminskimi pogodbami za surovo nafto smo bili v sredo deležni nadpovprečno velikih premikom tudi na področju vrednosti terminskih pogodb za naftne derivate in zemeljski plin. Po (enostranski) razglasitvi neodvisnosti Donecka in Luganska 21. februarja letos je vrednost terminskih pogodb za naftne derivate zaradi uvedbe sankcij proti Rusiji poletela v nebo. Vrednost terminskih pogodb za dizelsko gorivo z dobavo v Evropi je od dneva razglasitve do srede popoldan zrasla za več kot 70 odstotkov. Potem pa se je zgodil preobrat in vrednost terminskih pogodb za dizelsko gorivo je v zadnjih urah trgovanja upadla za 15 odstotkov. Še večjih premikov smo bili deležni pri terminskih pogodbah za zemeljski plin. Zaradi grožnje z motnjami preskrbe z ruskim zemeljskim plinom je cena zemeljskega plina na evropskih borzah dobesedno eksplodirala. Cena plina na amsterdamski borzi je iz 71,85 evra za MWh od 21. februarja do 7. marca zrasla na 212 evrov za MWh, še isti dan pa je ta terminska pogodba dosegla vrtoglavih 335 evrov za MWh. Podobno kot v preostalih dveh predstavljenih primerih smo tudi pri zemeljskem plinu v sredo doživeli močan popravek vrednosti navzdol, saj se je trgovanje s terminskimi pogodbami na zemeljski plin (z dobavo na Nizozemsko) zaključilo pri 147,8 evra za MWh. Vrednost terminskih pogodb za zemeljski plin je tako v enem samem trgovalnem dnevu izgubila 30 odstotkov oziroma, upoštevaje torkov lokalni vrh 335 evrov za MWh, več kot polovico. Kljub tem znatnim popravkom vrednosti terminskih pogodb so cene energentov še vedno krepko višje, kot so bile pred 21. februarjem letos, kar ne nazadnje že občutimo v naših denarnicah.

 

 

 

Pregled dogajanja

Pretekli teden se je v noči iz srede na četrtek pričela ruska invazija na Ukrajino. Kljub predhodnim svarilom in napovedim zahoda, je svet šokirano spremljal začetek največjega vojaškega napada na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Putin je kot cilj vojaške operacije navedel demilitarizacijo Ukrajine, a njegovi resnični nameni ostajajo nejasni. Najbolj verjetno se zdi, da je bila Putinova želja na mesto trenutne ukrajinske vlade postaviti Rusiji naklonjeno oblast, s čimer bi Ukrajina prešla pod ruski nadzor ter bila nato, podobno kot Krim leta 2014, del ruskega interesnega območja. Dogajanju primerna je bila tudi reakcija na kapitalskih trgih. Borze po svetu so četrtkovo trgovanje začele globoko v negativnem območju. Negotovost se je naselila v bolj ali manj vse segmente trga tako na geografskem, kot panožnem nivoju.

Odraz na kapitalskih trgih

Po začetni paniki je minuli četrtek in petek na trgih sledil preobrat. Vlagatelji so ocenili, da napad ne bi smel občutno zamajati ameriškega gospodarstva in poslovanja največjih podjetij, saj Rusija za razliko od Evrope ni pomembna trgovinska partnerica ZDA, prav tako pa začetne sankcije zahoda niso bile tako drastične, kot se je sprva pričakovalo. Indeks največjih ameriških tehnoloških podjetij je v četrtek med najvišjo in najnižjo točko dnevnega trgovanja zanihal kar za 6,8 odstotka ter vmes za kratko obdobje celo vstopil v območje medvedjega trga (20-odstotni padec od lokalnega vrha). Kljub temu, da takšni volatilnosti na trgih nismo bili priča od začetka pandemije marca 2020, sta tako Nasdaq, kot S&P 500 pretekli teden zaključila v pozitivnem območju. K silovitem odboju konec tedna, so bržkone pripomogle tudi špekulacije o tem, da bi lahko ameriška centralna banka zaradi povečane negotovosti bolj zadržano pristopila k zaostrovanju denarne politike v bližnji prihodnosti. V senci vojne med Ukrajino in Rusijo je svoje redno letno pismo delničarjem predstavil eden najbolj slavnih vlagateljev vseh časov, Warren Buffet. Za njegovim konglomeratom – Berkshire Hathaway, je izjemno uspešno leto, v katerem se je dobiček iz poslovanja podjetja povečal za četrtino. Buffet je poudaril, da so zaradi dolgoletnih izjemno nizkih obrestnih mer vrednotenja na trgu relativno visoka, posledično ima Berkshire znaten del svojega portfelja tudi v denarju, čakajoč na priložnosti v obliki padcev vrednosti na trgu.

Precej manj si je po četrtkovem šoku opomogel evropski delniški trg. Podjetja na stari celini so za razliko od ameriških bolj vpeta v poslovanje z vzhodnim trgom. Države, zlasti Nemčija in Italija, pa so zelo odvisne od ruskih energentov. Vsi pomembni evropski delniški indeksi so teden zaključili v rdečem. Indeks 40 največjih nemških podjetji DAX je na tedenski ravni izgubil dobre 3 odstotke, a v začetku tega tedna so se izgube še stopnjevale. Če so bile nekatere evropske države takoj po napadu s sankcijami še precej zadržane, pa so se čez vikend stališča pomembnih voditeljev zaostrila. Predvsem nemški kancler Olaf Scholz je napovedal velik preobrat državne politike na področju energetike in obrambe, celoten evropski vrh pa se tokrat zdi enoten in neomajen v boju proti preteči nevarnosti, tudi za ceno višjih cen energije, ki bodo bržkone dodatno stopnjevale vsesplošno rast življenjskih stroškov in spodrezale gospodarsko rast. Sicer pa naj bi bil direkten vpliv morebitnih povračilnih sankcij na evropski izvoz relativno blag, saj izvoz v Rusijo predstavlja le 3 odstotke celotnega izvoza EU.

Stanje na ruskem trgu je bistveno slabše kot drugod po svetu. Po tem, ko je zahod napovedal izključitev nekaterih bank iz sistema SWIFT in zamrznitev premoženja ruske centralne banke, se je le-ta v ponedeljek odzvala s korenitimi ukrepi, med drugim so ogromen odliv kapitala vsaj začasno preprečili z zamikom odprtja borze in dvigom obrestne mere iz 10 na kar 20 odstotkov. Ruske delnice so od začetka leta izgubile več kot 40 odstotkov, a zaradi sankcij postaja trgovanje z njimi vse težje in zdi se, da bo ruski kapitalski trg namenjen zgolj in samo še ruskim državljanom. Omejitve za tuja podjetja ter spoštovanje sankcij sta prisilila velike tuje vlagatelje k umiku (BP, Shell, Daimler trucks itd.). Odprt pa ostaja status podjetij, ki ostajajo. Putin grozi, da je eden izmed povračilnih ukrepov tudi nacionalizacija vsega tujega premoženja v Rusiji. Ostali trgi v razvoju so pod vtisom dogajanja v Ukrajini izgubljali, a so bile izgube precej manjše kot pri ruskih delnicah.

Prav tako je udarec doživel domači indeks SBITOP. Padec so vodile delnice Krke, za katero Rusija in Ukrajina predstavlja enega ključnih trgov s skoraj 30-odstotnim deležem prodaje. Negativna reakcija vlagateljev je tako razumljiva, še posebej ker ni jasno kako bo poslovanje teklo v prihodnje. Tudi cene delnic ostalih največjih domačih podjetij so izgubljale. SBITOP je v primerjavi z lokalnim vrhom, doseženem januarja, zdrsnil že za več kot 15 odstotkov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Položaj in s tem trgi se v luči dogodkov v Ukrajini spreminjajo iz dneva v dan. Zaradi tega je težko predvidevati, kakšna je najboljša strategija za prihodnost. Negotovost je velika in investiranje v takem okolje je na kratek rok lahko zelo nepredvidljivo.

Kratkoročno se zdi, da je najbolje počakati, da se položaj nekoliko umiri ali postane jasnejši. Sankcije in s tem njihov negativen učinek na gospodarstva so dano dejstvo. Pričakujemo lahko višjo inflacijo, trgi posledično pričakujejo manj dvigov obrestne mere ameriške centralne banke (Fed). Obveznice so zopet varno prebivališče in bodo vsaj kratkoročno ostale zanimive, čeprav se inflacijska pričakovanja krepijo. Posledično so delniške naložbe, še posebej na trgih v razvoju in Evropi manj privlačne, saj so nadpovprečno izpostavljene ruski zgodbi. V tej luči je razumljiva rast ameriških delnic, ki so krizi najmanj izpostavljene, manj dvigov obrestnih mer pa tudi krepi privlačnost velikih ameriških tehnoloških podjetij.

Dolgoročno nam izkušnje iz podobnih kriz od druge svetovne vojne dalje kažejo, da je v trenutku, ko kriza že izbruhne prepozno za velike prodaje in umikanje v bolj varne naložbe. Pogovor s finančnim svetovalcem in morebitna preureditev portfelja ter prilagoditev uteži sta v takih razmerah vedno dobrodošla odločitev, a če smo se kaj naučili iz preteklih dogodkov je to, da strategije ne smemo prilagajati kratkoročnemu dogajanju na trgih. Panika je zato odveč. Inflacija bo izziv tudi v prihodnje in razpršitev v globalne sklade pravilna odločitev. Začimbo lahko predstavljajo skladi, ki nudijo dodatno varnost, kot so Generali Vitalnost (panoga zdravstva), zaščita pred negotovostjo (Generali Bond ali Generali MM) in pričakovano višjo inflacijo, kot jo predstavlja sklad Generali Energija in surovine. Že mnogokrat se je izkazalo, da so trenutki velike tržne negotovosti in neravnovesij dolgoročna priložnost za potrpežljive vlagatelje.