Pregled dogajanja:

Po skoraj dveh mesecih upadanja vrednosti glavnih delniških indeksov, je konec maja med vlagatelje le prinesel nekaj več optimizma. Ameriški S&P 500 je sedem tednov dolg negativni niz prekinil s skoraj 7-odstotnim skokom na tedenski ravni. V zelenem je trgovanje končalo vseh 11 panog znotraj S&P 500, izrazita je bila predvsem rast v panogah, ki so bile v zadnjih tednih najbolj na udaru. Spet pa je izstopal energetski sektor, ki je od začetka leta pridobil že slabih 60 odstotkov. Preobrat se je minuli teden začel po objavi zapisnika seje ameriške centralne banke, kjer so bile javnosti predstavljene podrobnosti o stališčih centralnih bankirjev v zvezi z denarno politiko. Na zadnji seji, ki je potekala v začetku maja, so vsi člani odbora podprli zvišanje obrestne mere za 50 bazičnih točk na naslednjih srečanjih, dokler ne bo dosežena nevtralna obrestna mera (trenutno je v ZDA nevtralna obrestna mera, ki ne vzpodbuja niti zavira gospodarstva ocenjena na 2,25 % – 2,5 %). Trg je novico sprejel pozitivno, saj so bile v zadnjem obdobju prisotne špekulacije o višjem, 0,75-odstotnem, dvigu na naslednjem srečanju, ki se bo odvijalo sredi junija. Odboj (vsaj na kratki rok) preprodanega ameriškega delniškega trga so pospešili podatki ekonomskih kazalnikov, ki zaradi neobičajne in težko predvidljive situacije, v kateri se je zaradi vojne in covida-19 znašlo svetovno gospodarstvo, v zadnjem obdobju dajejo mešane signale, kar se dodatno odraža na izraziti nihajnosti finančnih trgov. Slabši gospodarski kazalci naj bi namreč zmanjševali pripravljenost Fed po dodatnih dvigih obrestne mere.

Pridobivali so tudi tečaji na največjih evropskih borzah. Indeksi nabavnih managerjev so se v maju na mesečni ravni sicer drugič zapored znižali, a gospodarska aktivnost v privatnem sektorju zaenkrat ostaja vzpodbudna. Predvsem povpraševanje po storitvah kljub inflaciji še ne kaže večjih znakov upočasnjevanja. K temu verjetno precej doprinese še vedno visoka raven prihrankov prebivalstva iz obdobja pandemije. EU nadaljuje pogovore o sankcijah na rusko nafto, po tem, ko je postalo jasno, da dogovor o popolni prepovedi ni izvedljiv. Zdaj Evropska komisija predlaga prepoved nafte, ki je uvožena po morju. Madžarska, Slovaška in Češka bi vsaj prehodno še lahko uvažale rusko nafto prek naftovoda Prijateljstvo. Cene nafte na trgu so se v zadnjem tednu spet nekoliko zvišale, ob pričakovanju novih sankcij EU je na porast prispeval še zaseg dveh grških tankerjev ob asistenci iranske mornarice, kar je bil povračilni ukrep po zaplembi iranske nafte iz tankerjev na grški obali s strani ZDA.

Kitajsko gospodarstvo in delniški trg ostaja pod vplivom politike ničelnega covida-19 in zapiranj. V nekaterih največjih mestih na čelu s Šanghajem omejitve sicer postopoma odpravljajo, a predsednik Xi Jinping kljub vse glasnejšemu nestrinjanju nekaterih drugih visokih predstavnikov komunistične partije vztraja pri zelo strogem pristopu k zamejevanju epidemije. Tudi situacija na kitajskem nepremičninskem trgu ostaja delikatna, saj se spisek podjetij, ki so se znašla v likvidnosti krizi daljša. Greenland holdings, ki je zaprosil za preložitev roka na odplačilo svojega dolga z iztekom konec junija, je prvo podjetje s tovrstnimi težavami deloma v lasti kitajske vlade. Nekaj več optimizma za vlagatelje na kitajski trg so prinesle novice, da Bidnova administracija razmišlja o vsaj delnem umiku carin na 8000 kitajskih izdelkov, ki so jih ZDA uvedle pod vodstvom Trumpa v carinskih vojni leta 2018.

Za domačo borzo je bil pretekli teden nekoliko manj uspešen. Indeks SBI TOP je malenkost izgubil na vrednosti. Predvsem cena delnice največjega slovenskega podjetja po tržni kapitalizaciji, Krke, je po močnem porastu, ki je sledil objavi četrtletnih rezultatov doživela popravek in povzročila, da indeks slovenskih »blue chipov« ni sledil pozitivnemu gibanju na ostalih pomembnih svetovnih borzah.

Na valutnih trgih se po močni rasti dolarja, v primerjavi z evrom, zadnje dni položaj nekoliko obrača. Najnižji nivoji doseženi nekaj po 1,05 dolarja za evro so se pretekli teden popravili krepko na 1,06, kar kaže da se zagon umirja in je pariteta mogoče celo predaleč. Veliko bo odvisno od politike centralnih bank in gibanja na obvezniških trgih. Donos ameriške 10-letne obveznice se je zadnja dva tedna krepko znižal. Iz območja nad 3 odstotki se je premaknil na nivo okoli 2,75 odstotka. Medtem se rast zahtevanih donosov evropskih obveznic nadaljuje, saj se nemška 10-letna obveznica zadržuje na 1 odstotku, Italija je na skoraj 3 odstotkih, slovenska pa se ohranja na solidnih 2,2 odstotkih.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gospodarsko politični položaj v svetu ostaja zelo krhek in posledično trgi še naprej močno nihajo. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko. Fed napoveduje precej višje obrestne mere s ciljem, ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi ECB poleti in zgodaj jeseni napoveduje dvig obrestnih mer. Tako da negativne obrestne mere postajajo preteklost. Kaj to pomeni za bančne vloge bomo šele videli. Verjetno tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50 % na prihranke, vpliva naraščajoča inflacija, ki ne kaže znakov umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo, povsem možen pa tudi zdrs v stagflacijo, je investiranje zelo težavno. V takem okolju, kot kažejo zgodovinski podatki, najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker scenarij recesije in stagflacije ni dejstvo in ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, je potreba po uravnoteženem portfelju danes največja od zadnje krize dalje. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi izbor ter naložb s fiksnim donosom, kot sta Generali MM in Generali Bond, mora v takem okolju biti osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Tudi Generali Surovine in energija so v takem okolju sklad, ki daje nadpovprečen rezultat. Kljub precejšnji rasti delnic iz te panoge je delež v celotnem mozaiku delniških trgov še vedno zelo blizu minimumov zadnjih 20 let. Nasprotno je v zadnjih 20 letih močno zrasel delež tehnologije, zato glede tehnoloških delnic kljub dobremu profilu rasti ostajamo zadržani. Vrednotenja so marsikje še zmeraj visoka. Še en sklad počasi stopa v ospredje. To je G. Indija Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres a zgodba se počasi obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Zdi se da prihaja obdobje, ko bodo predvsem kitajske delnice zopet nudile nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor G. Galileo, s svojo 30 letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. A to ne pomeni, da ni naložbenih priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.

Kot že večkrat videno bo »nekoč«  treba bančne prihranke preusmeriti aktivneje v delniške in obvezniške naložbe, saj bo inflacija ostala povišana daljše obdobje in tu napovedi za 2023 in tudi dalje niso prizanesljive. Ekonomske izkušnje iz preteklega desetletja, ko smo se v Evropi spopadali bolj z deflacijo kot z inflacijo, lahko očitno pozabimo. Ekonomski eksperiment je šel predaleč, poplava denarja in likvidnosti je skupaj z vojno v Ukrajini in drugimi geopolitičnimi trenji uspela ustvariti dovolj napetosti, ki povzročajo rast cen praktično vsega.

A ker so popravki glavnih indeksov dosegli približno 20 odstotkov, se danes za vlagatelje pojavlja vprašanje, kako dalje. Zgodovina zadnjih deset let nas uči, da so bili ti popravki vedno odlična vstopna točka in da je trg vsakič šel še precej višje. To potrjuje tudi stoletna zgodovina, ko smo v gospodarstvu videli umirjanje gospodarske rasti in ne recesije. Če nastopi recesija skupaj z inflacijo, torej stagflacija, potem ima korekcija zelo verjetno še nekaj prostora. V takem primeru je vse odvisno od globine recesije. In višine obrestnih mer, do kamor je predvsem FED pripravljen iti, da zaustavi inflacijo. Kar se zdi tokrat še drugače od preteklih nekaj recesij (in zadnjih 35 let) je to, da vse bolj prevladuje občutek, da je tokrat res pomembna »glavna« in ne »finančna« ulica«, »main street« proti »wall streetu«. Zdi se, da je FED pripravljen prenesti precej več trpljenja na kapitalskem trgu, da reši potrošnika in njegovo potrošnjo, ki je glavna komponenta ameriškega BDP. V tem primeru se bo mantra »kupi vsak popravek«, ki je uspešno delovala zadnjih deset let, izkazala za zgrešeno. Informacije, da rast plač kljub praktično polni zaposlenosti zaostaja za rastjo inflacije in s tem manjšimi družinskimi proračuni, dobivajo potrditev v poslovanju podjetij. V začetku tedna sta največja ameriška trgovca Walmart in Target objavila zelo slabe napovedi za prihajajoče mesece in tečaja obeh, ki sta do sedaj veljala za oazo stabilnosti na razburkanem kapitalskem trgu, sta izgubila 20 odtotkov vrednosti. Kupci trošijo manj, stroški pa rastejo. Target je tako omenil, da bo do konca leta samo za logistiko (distribucijo blaga v trgovine itd.) porabil milijardo dolarjev več, kot je bilo planirano. Vlagatelji so zato v začetku tedna precej masovno odprodajali ne samo trgovska in prehrambna podjetja, ampak tudi delnice FAANG, kjer so še posebej Apple, Amazon in Netflix zelo odvisni od kupne moči potrošnika.

V Evropi je za zdaj stanje nekoliko boljše, a skrb vzbujajo visoke cene energentov, ki so se za zdaj le zelo omejeno odrazile na družinskih proračunih. Bencin je dražji, večinoma pa plačujemo še cene elektrike in plina, kot so bile pred enim letom. Podražitve pridejo v naslednjih mesecih, kar se bo skozi industrijsko proizvodnjo poznalo tudi v končnih cenah izdelkov. Inflacija bo zato ostala visoka, družinski proračuni pa pod pritiskom. Zato kljub vsemu dobri rezultati poslovanja globalnih podjetij v pravkar končanih objavah za prvo četrtletje 2022 ne pomenijo prav veliko. Prava zgodba tiči v drugi polovici leta 2022 in 2023. Takrat bomo videli pravo odpornost gospodarstva in kapitalskega trga. Posledično tudi vrhunskega podatka o slovenski gospodarski rasti za prvo četrtletje, ki je temeljila na krepki rasti zasebne potrošnje, ne smemo preslikati na celoletno raven, ker ta rast potrošnje, predvsem uvoza, ni vzdržna. A da ne bo vse le negativno, trg ponuja naložbene priložnosti. Kljub rasti cen delnic podjetij iz energetike, oskrbe in materialov imajo ti sektorji še naprej precej manjšo utež v svetovnem kapitalskem trgu kot v preteklosti. Denimo energija ima le 4,5-odstotno utež v ameriškem indeksi S&P, povprečje zadnji 20 let pa je precej višje. Zato skupaj s podatkom, da panožni zmagovalec preteklega desetletja (kjer je zmagala tehnologija) nikoli ni tudi panožni zmagovalce prihodnjega desetletja, omenjene tri panoge predstavljajo zanimivo naložbeno diverzifikacijo oziroma dodatek v globalno razpršenem portfelju.

Pregled dogajanja:

Globalni borzni indeksi so v leto 2022 vstopili na rekordnih vrednostih, a po večletnem obdobju močne rasti so zadnji teden nekateri največji indeksi že zdrsnili v območje medveda, nekateri pa še vztrajajo z manj kot 20-odstotnim popravkom. A obeti za prihajajoče tedne niso najboljši. Po tem, ko je za najbolj znanim ameriškim indeksom S&P 500 celo najslabši začetek leta po letu 1939, je vse glasnejše vprašanja, ali so že oziroma kdaj bodo trgi dosegli dno. Odgovor bo na daljši rok v največji meri odvisen od gibanja inflacije, ki bo diktirala politiko centralnih bank in obnašanje potrošnikov. Zadnje merjenje inflacije v ZDA je sicer za april pokazalo nekoliko nižje vrednosti kot v marcu, vendar 8,3-odstotna rast cen na letni ravni ni prinesla olajšanja in znaka, da bi se v prihodnjih mesecih inflacija le začela zniževati. Cilj, 2 %, pa se zdi oddaljen leta. Za trgi v ZDA je tako še en negativen teden, zlasti trpijo naložbe, ki so v zadnjih letih prinašale vrtoglave donose.

Izrazito sproščena denarna politika z nizkimi obrestnimi merami in poplavo denarja v finančnem sistemu, je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008 spodbujala rast gospodarske aktivnosti in finančnih trgov. Pri tem so gospodarski dejavniki, kot so globalizacija, starajoče se prebivalstvo v razvitih gospodarstvih, tehnološki napredek in rast produktivnosti, dolgo časa omogočali, da je inflacija kljub vse večji količini denarja v obtoku, ostala nizka. A vsa presežna likvidnost je na posameznih kapitalskih trgih povzročala marsikatere neracionalnosti. Po tem, ko so se zaradi okrevanja potrošnje po pandemiji in izpadov v dobavnih verigah stopnjevali pritiski na rast cen je postalo jasno, da bodo v izogib podivjani inflaciji centralne banke v zahodnih gospodarstvih morale intervenirati ter vsaj približno normalizirati denarno politiko. Kmalu za tem so začela postajati bolj razumna tudi nekatera razmerja na trgu. V zadnjih nekaj tednih je ta trend dobil pospešek, saj so vrednosti posameznih naložb, ki so v zadnjih letih eksponentno rasle na podlagi (pre)optimističnih napovedi in pričakovanj, močno padle. Največ podjetij, katerih delnice so najmočneje upadle, gre iskati v tehnološkem segmentu gospodarstva. Marsikatera delnica iz indeksa Nasdaq je v primerjavi z rekordom (večinoma doseženim pred le nekaj meseci) izgubila krepko čez 50 % vrednosti. Tukaj gre pretežno za mlada podjetja z velikimi obljubami, katerih izvedljivost je vprašljiva ali pa prestavljena v nedoločeno prihodnost, obenem pa vlagatelji nimajo izkušenj, kako se bo taka delnica obnašala skozi cikel upočasnjevanja gospodarstva. Sem lahko prištevamo tudi kriptovalute. Kako močno je bil trg pregret, kaže že manjše omejevanje likvidnosti in posledično močni popravki prej omenjenih delnic. Pri uspešnih in dobičkonosnih podjetjih iz IT sektorja so bili padci precej bolj omejeni, a vseeno kar občutni. V zadnjih dneh smo bili priča odboju vrednosti, ki pa še ne nujno pomeni konca pretresov. V vsakem primeru tovrstna obdobja pustijo posledice in prečistijo trg, a zgodovina kaže, da je za zdrava in dobičkonosna podjetja zgolj vprašanje časa, kdaj se spet vrnejo v območje rasti.

Medtem, ko so pretekli teden borze v ZDA doživljale najhujše dnevne izgube vrednosti v zadnjem letu, se je na evropskih delniških trgih glavnina letošnje razprodaje zgodila že prej – kmalu po začetku vojne v Ukrajini. V zadnjih tednih se borze na stari celini držijo bolje od ameriških, saj je vpliv visoko vrednotenih rastočih delnic na celoten trg manjši kot čez lužo. Pomaga tudi rast dolarja v primerjavi z evrom, ki se približuje pariteti in s tem olepšuje rezultate evropskih podjetij. Žal spet ne moremo mimo novih težav za evropsko energetsko in prehransko oskrbo. Rusko omejevanje dobav energentov ter krepitev zahodnih sankcij ter zmanjšane dobave prek vojnih območij v Ukrajini pomenijo nov pritisk na dvig cene evropskega zemeljskega plina. Indija pa je v izogib pomanjkanja žit na domačih tleh prepovedala izvoz pšenice. V želji po zagotavljanju varnosti nacionalne prehranske preskrbe se za omejitve izvoza odloča vse več držav, zaradi česar bo prehranska samooskrba v prihodnjih mesecih vse pomembnejša, cene pa bodo še naprej rastle.

Doma je pretekli teden minil v znamenju prve seje novega državnega zbora in razkritju koalicijske pogodbe nove vlade, ki naj bi med drugim prinesla stari način obdavčitve kapitalskih dobičkov, torej 27,5 % davek, ki se znižuje z daljšim obdobjem imetništva in ga po 20 letih ni treba več plačati. Indeks SBI TOP je na tedenski ravni nekoliko izgubil, največ so po vnovični regulaciji cen pogonskih goriv izgubljale delnice Petrola, padec so ublažile delnice Cinkarne Celje, ki ob zelo dobrem poslovanju v zadnjem obdobju postaja vse bolj zanimiva za domače in tuje investitorje – za 12,83 delež podjetja, ki je trenutno v lasti DUTB, je vse bolj ogreta avstrijska kemična družba Treibacher.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija ostaja nepredvidljiva in Fed dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije. Inflacija in obrestne mere so tako osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kako hitro bo ECB dvigoval obrestne mere ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ponujajo precej nižje donose v primerjavo z inflacijo in ob rastoči inflaciji zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščititi v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov, čeprav so trenutno pod močnim prodajnim pritiskom. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije, a ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja, manj privlačne kot v začetku leta. A s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati, vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50% v globalno razpršenih delnicah in 50 % v obvezniških naložbah, je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganje v portfeljih, a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Morda počasi postaja privlačnejši tudi kitajski delniški trg, saj lahko pričakujemo bolj ohlapno kitajsko denarno politiko, a čas za močnejši vstop še ni dozorel. Predvsem vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih, časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

Pregled dogajanja:

Pretekli teden sta bili glavni temi na svetovnih finančnih trgih poročanje četrtletnih rezultatov največjih svetovnih podjetij in stanje ter obeti o upočasnjevanju globalnega gospodarstva. V seštevku solidni rezultati, so zaradi razočaranja nekaterih večjih podjetij, Amazon in Google, indeksi že četrti zaporedni teden sklenili v rdečem.

Amazon in Apple sta podjetji, ki veljata za dober indikator stanja v katerem se nahaja ekonomija, saj rezultati obeh močno temeljijo na sentimentu in porabi potrošnikov. Obenem korporaciji s svojo enormno tržno kapitalizacijo predstavljata močno utež v najbolj spremljanih borznih indeksih. Podjetji sta svoje vlagatelje v zadnjih letih razvajali z vedno znova izjemnimi rezultati in napovedmi, zaradi česar so pričakovanja pred objavami običajno zelo visoka, a tudi najuspešnejše delniške družbe na svetu niso imune na težave v oskrbovalnih verigah in vse višje stroške poslovanja. To se je še posebej odražalo pri rezultatih Amazona, ki je prvo četrtletje zabeležil z izgubo po sedmih letih. Njihove delnice so minuli petek izgubile kar 14 % vrednosti. Precej manj so se pocenile delnice Appla, katerega prihodki in dobiček sta zopet rušila rekorde, a rast se je v primerjavi s preteklimi četrtletji umirila. Tudi pri Applu so opozorili na težavne prihodnje mesece, zlasti jih skrbi zaradi strogih epidemioloških ukrepov otežena proizvodnja na Kitajskem. Ostala podjetja iz S&P 500, ki so poročala ta teden so predstavila precej mešane rezultate in izpostavljala podobne težave – še naprej primanjkuje predvsem čipov, kar naj bi se počasi razrešilo v drugi polovici letošnjega leta. Kljub vsem oviram pa večina največjih še naprej ustvarja zajetne dobičke. Ob tem pa so v trenutne cene delnic vračunani precej pesimistični scenariji. Vrednotenja na trgu so zato veliko bolj ugodna kot smo bili vajeni v zadnjem obdobju. To je na letnem srečanju vlagateljev poudaril tudi starosta investiranja Warren Buffet, ki je prek svojega konglomerata Berkshire Hathaway krenil v nakupe. Berkshire je v prvem četrtletju letos opravil za 41 milijard ameriških dolarjev neto nakupov v delnice podjetji, kar je največ po krizi leta 2008. A Buffet se drži panog ki jih pozna, zato največji posamični nakup ostaja v panogi energije. V ZDA je pretekli teden veliko pozornosti vzbudila tudi ocena, da se je ameriško gospodarstvo v prvem četrtletju presenetljivo skrčilo za 1,4 %. Na prvi pogled sicer zaskrbljujoč podatek še ne vzbuja posebnega pesimizma, saj je k padcu največ botroval trgovinski primanjkljaj, manjša potrošnja države ter predvsem močno skrčene zaloge. Vse to so volatilne komponente merjenja BDP, glavno gonilo gospodarske rasti na dolgi rok – potrošniška poraba in poslovne investicije pa še naprej rastejo, zato se v ZDA vsaj v naslednjem četrtletju recesije ne pričakuje.

Tudi v Evropi so bili v ospredju rezultati poslovanja podjetij ter ocene o gospodarski rasti v prvem četrtletju, ki naj bi v evro območju znašala 0,2 %. Podatki med posameznimi državami se precej razlikujejo, a v primerjavi z napovedmi in rastjo v prejšnjih četrtletjih je jasno, da je vojna že pustila precej močne posledice na gospodarsko aktivnost EU. Nekoliko bolj optimistični so bili rezultati nekaterih največjih evropskih podjetij, ki so v prvem četrtletju večinoma poslovala bolje od pričakovanj in to je ublažilo padce na evropskih delniških trgih v zadnjem obdobju. Najpomembnejša zgodba za evropske trge in gospodarstvo seveda ostaja energetska kriza, ki je pretekli teden dobila novo poglavje zaradi začasne prekinitve dobave plina v Bolgarijo in na Poljsko. Sestali so se že ministri držav članic pristojni za energetiko, nove sankcije proti Rusiji (vse bolj verjeten se zdi postopen embargo na rusko nafto) naj bi bile znane v prihodnjih dneh.

K nedavnim padcem delnic, zlasti tistih iz tehnološkega sektorja, je prispevala tudi nadaljnja rast zahtevanih donosov obveznic. Na podlagi zategovanja denarne politike centralnih bank, se ameriška 10-letna državna obveznica vztrajno približuje 3 %, nemška, z enako ročnostjo, pa 1 % zahtevane donosnosti. V središče pozornosti vlagateljev se ta teden vrača ameriška centralna banka Fed, ki bo v sredo zelo verjetno najavila 0,50 % dvig ključne obrestne mere, večja neznanka je tempo, s katerim bodo pri Fed krčili bilančno vsoto, oziroma zmanjševali likvidnost na trgu. Tudi cene energentov zaradi zaostrovanja sankcij ostajajo visoko in podjetja vsa po vrsti napovedujejo rast stroškov poslovanja. Dolar je prebil mejo 1,05 dolarja za evro in se vse bolj približuje pariteti iz razmerju 1:1, kar smo nazadnje videli med leti 1999 in 2002. Ta rast dolarja je trenutno ugodna za evropska podjetja, a po drugi strani dodatno draži uvoz energentov in surovin, ki se večinoma obračunavajo v dolarjih.

NASVET ZA VLAGATELJE

Geopolitična situacija je zelo nepredvidljiva in FED dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije. Inflacija in obrestne mere so tako osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kako hitro bo ECB dvigoval obrestne mere ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo precej nižje donose v primerjavo z inflacijo in ob rastoči inflaciji zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov, čeprav so trenutno pod močnim prodajnim pritiskom. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije a ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50% v globalno razpršenih delnicah ter 50% v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

Pregled dogajanja:

Na svetovnih borzah je minil še en teden predvsem v znamenju upada vrednosti. Padci so bili tokrat najbolj izraziti na ameriških borzah, kjer se krepi pesimizem v zvezi s hitrostjo dvigovanja obrestnih mer. Guverner Fed, Jerome Powell, je minuli četrtek ocenil, da je najbolj verjeten dvig ključne obrestne mere za 0,50 % na naslednjem zasedanju Fed, ki bo potekalo v začetku maja. Svoje je k padcem glavnih ameriških borznih indeksov dodal še tehnološki velikan Netflix, ki je močno razočaral svoje vlagatelje. Pri podjetju so prvič po desetih letih objavili padec števila naročnikov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, nič kaj optimistične pa niso niti napovedi za bližnjo prihodnost. Primera Netflixa ter še enega ranjenega velikana iz skupine FAANG, Facebooka oziroma Mete, kažeta na to, kako pomembna je diverzifikacija portfelja med različne sektorje in tipe naložb. Še pred nekaj meseci je namreč izgledalo, da nič ne more ustaviti rasti cene delnic obeh podjetij. A dejavniki, kot je zaostrena konkurenca, spremenjeno vedenje potrošnikov ob upadu epidemije, regulatorni pritiski itd., so pokvarili obete in znižali tečaje delnic obeh podjetij, ki so več kot 50 % nižje od cen izpred leta dni. Objave četrtletnih rezultatov večine ostalih podjetij v ZDA so sicer precej vzpodbudne. Izmed 20 % podjetij iz indeksa S&P 500, ki so že poročale rezultate poslovanja, je bila precej pozornosti deležna še Tesla, katere prihodki in dobiček sta zopet presegla napovedi analitikov. Ta teden bo sezona objav četrtletnih rezultatov dosegla vrhunec, saj med drugim poroča Microsoft, Apple, Boeing, Amazon in Meta oz. bivši Facebook.

Francija je dobila novega starega predsednika, Emanuela Macrona, ki je postal prvi francoski predsednik države z drugim mandatom po 20 letih. Na evropskih finančnih trgih francoske volitve niso prinesle večjih premikov, saj je bila zmaga Macrona bolj ali manj vračunana v pričakovanja trga. Sicer pa so evropske borze v zadnjih dneh sledile gibanju tečajev čez lužo. Zaradi vse ostrejših tonov centralnih bank, tudi ECB, kjer trg sedaj vračunava več kot dva dviga do konca leta, je prevladovala rdeča barva. Precej pozornosti je požela tudi novica o sprejetju akta o digitalnih storitvah, ki prinaša ostrejša pravila v zvezi z nadzorom vsebin na spletnih straneh in platformah, ter predstavlja še en korak Bruslja v boju proti monopolnemu delovanju ameriških tehnoloških velikanov.

Na preostalih trgih velja izpostaviti Japonsko, kjer se za razliko od zahodnih gospodarstev ne soočajo s povišano inflacijo. Japonska gospodarska rast ostaja skromna. Centralna banka zato vztraja pri ekstremno ohlapni denarni politiki. Jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem padel na najnižjo vrednost v zadnjih dvajsetih letih, kar bi lahko ob nadaljevanju podobnega trenda sprožilo direktno intervencijo Japonske centralne banke v obliki odkupa jena na odprtem trgu. Na Kitajskem se poslabšuje epidemiološka slika, kar prinaša nove težave v globalnih oskrbovalnih verigah. Po Šanghaju se sedaj očitno zapira še upravno središče Peking. Kitajska politika ničelnega covida ima tudi »pozitiven učinek«, saj z zmanjševanjem porabe nafte, lajša pritisk na njeno ceno. Te so v začetku tega tedna padle pod 100 dolarjev na sodček.

Na ljubljanski borzi so rezultate iz lanskega leta predstavili pri Telekomu, ki je 2021 sklenil s 648,2 milijona evrov prihodkov ter 37,9 milijoni čistega dobička. Nekoliko nižja (3,5 evra na delnico), bo letos Telekomova dividenda. Delnice podjetja trenutno kotirajo po 59,5 evra na delnico. Nasprotno pa so višjo dividendo potrdili pri Petrolu. Ta bo letos znašala 30 evrov na delnico, ki trenutno kotira po ceni 540 evrov. Nova slovenska vlada naj vsaj zaenkrat na domači delniški trg ne bi prinesla večjih sprememb.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija je zelo nepredvidljiva in Fed dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije, a delniški trg se drži zelo dobro. Inflacija je osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kakšen bo odgovor ECB ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa, ob rastoči inflaciji pa zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativni pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije in ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja manj privlačne kot v začetku leta. A s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati, vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah, je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči, da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih, časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.