Ameriški delniški trgi so po podatkih od leta 1945 pridobili tudi v decembru, če so bili do novembra že v plusu od 10 do 15 odstotkov. Delnice v ZDA pa so trenutno v povprečju že višje za okoli 30 odstotkov, merjeno v evrih. Ti statistični podatki nakazujejo, da se tudi letos obeta močan zaključek na delniških trgih. Na roko bo šla tudi ameriška centralna banka, ki bo sicer nekoliko znižala nakupe na obvezniškem trgu, vseeno pa ne toliko, kot so bile nekatere nekoliko bolj pesimistične napovedi. Nakupi se bodo v novembru znižali za 15 milijard dolarjev s 120 milijard na mesečni ravni. Politika tako ostaja naklonjena bolj tveganim naložbam, kar pa se je v delniške tečaje v preteklem tednu že vračunalo. Poplava denarja se skratka nadaljuje in inflacija bo ostala še nekaj časa nadpovprečna. To sicer lahko privede do nepričakovanih inflacijskih pritiskov, vseeno pa centralne banke menijo, da bodo ti začasni in da imajo dovolj vzvodov, da jih umirijo, če bo treba.

Politike centralnih bank so privedle tudi do izredno nizke brezposelnosti. Močno poslovno okolje seveda vedno pripelje do povečanega povpraševanja po delovni sili. 4,6-odstotna stopnja brezposelnosti je ena izmed najnižjih v zgodovini. Število razpisanih delovnih mest pa tudi še nikoli ni bilo tako visoko. To posledično pomeni, da podjetja na trgu dela trenutno ne najdejo primernih delavcev, kar vodi v rast plač, ki je trenutno 4,9-odstotna na letni ravni. Gospodarska slika v ZDA je trenutno zelo dobra, posledično so zelo dobre rezultate za tretje četrtletje objavila tudi ameriška podjetja. Po do zdaj objavljenih podatkih jih je kar 80 odstotkov preseglo pričakovanja analitikov. Najboljši panogi sta bili farmacija, kjer je 93 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja, in informacijska tehnologija, kjer je napovedi preseglo 92 odstotkov vseh podjetij. Omenimo še rast prihodkov na letni ravni. Ta je znašala 17,3 odstotka, ta številka je najvišja od leta 2008. Tudi napovedi za zadnje četrtletje leta so zelo močne, pričakovana je namreč kar 20-odstotna rast dobička glede na prejšnje leto.

Vidimo, da se pozitivna slika na delniških trgih nadaljuje in da bo zelo verjetno pozitiven tudi zaključek leta. Vseeno pa so delniški trgi neprevedljivi, zato moramo biti vedno pripravljeni tudi na kakšno presenečenje.

Pregled dogajanja:

Sredina oktobra, ki je pregovorno eden najslabših mesecev za investicije, je prinesla nove borzne rekorde. A disonanca med trgi in ekonomijo postaja vse večja. Analitiki in ekonomisti se pogovarjajo le še o naraščajočih cenah surovin, naraščajočih problemih v logistiki in posledično višji inflaciji. Centralni bankirji skušajo najti odgovor na te težave, zato je govor o omejevanju likvidnosti vse glasnejši, a trgov vse to ne zanima.

Dobri rezultati tretjega četrtletja in solidne napovedi za naprej vlagatelje spodbujajo, da presežno likvidnost usmerjajo na kapitalske trge. Za primerjavo, prihranki prebivalstva pri slovenskih bank so dosegli že skoraj 24 milijard evrov, podjetij pa še 8,4 milijarde. Obe številki sta rekordni in hitro naraščata. Banke imajo denarja na pretek, čeprav so obrestne mere negativne. To je bilo še pred nekaj leti nepojmljivo. Ljudje tudi ne trošijo, zadnje čase predvsem, ker se dobave podaljšujejo in blaga v nekaterih kategorijah ni, pa tudi podjetja ne najdejo pravih investicijskih idej. To znižuje pričakovano rast BDP.

V zadnjem tednu sta razočarali tako Kitajska kot tudi Južna Koreja, prav tako so se v Nemčiji napovedi precej znižale, a za razliko od azijskih konkurentov, so Nemci popravili pričakovanja za leto 2022 navzgor. Naslednje leto je precej v oblakih, a vseeno se sliši lepo, da bo v prihodnje bolje. Retorika centralnih bank se zadnje dni spreminja. Manjkrat se pojavlja besedna zveza, da je inflacija prehodna in vse bolj prihaja v ospredje spoznanje, da bo leto 2022 leto precej povišane inflacije. To s seboj prinaša izzive v plačni politiki, saj trg dela v ZDA in Evropi, ki se spopada s pomanjkanjem primerno usposobljenega kadra, lahko pričakuje še bolj zaostrene razmere.

Krepitev pričakovanj o zaostrovanju likvidnostne politike FED in ECB motijo nadaljnje slabšanje že prej omenjenih ekonomskih kazalcev, zato se uveljavlja opozorilo oziroma prepričanje, da FED in ECB obrestnih mer pretirano ne moreta dvigniti, brez da bi močno zavrla že tako upočasnjeno pokoronsko okrevanje. Skratka položaj ostaja izredno kompleksen in zdrs v stagflacijo ni izključen. Zdi se, da centralne banke v tej točki nimajo več dobrih odločitev, ampak izbirajo zgolj še samo med manj slabimi.

Kapitalski trgi v nasprotju s pričakovanji dosegajo nove rekorde. Povod so dobri poslovni rezultati, ki so boljši od pričakovanj, predvsem pa podjetja napovedujejo solidno rast tudi v prihodnje. Rast je široka in glavni akterji niso isti, kot v pomladansko-poletnem obdobju. Zadnje dni gre predvsem na račun financ, energije in selektivnih, bolj tehnološko usmerjenih, podjetij. Eno takih podjetij je Tesla, od katerega je model 3 prvič najbolj prodajan avto v Evropi, tudi v konkurenci motorjev z notranjim izgorevanjem. Delnica je tako skočila in podjetje preseglo magično mejo 1.000 milijard tržne kapitalizacije. In to zgolj v 11 letih. Tesla se uspešno izogiba pomanjkanju čipov, ki močno pestijo konkurenco, predvsem japonske pa tudi evropske in ameriške avtomobiliste.
Na drugi strani je Facebook, ki je objavil slabše rezultate, a se delnica drži solidno zaradi napovedanega rekordnega 50 milijard težkega odkupa lastnih delnic. Facebook predvsem pesti izguba mlajših uporabnikov, ki v manjšem številu odpirajo račune, obenem pa na njem preživijo še manj časa. Zaradi tega je sektor komunikacij potisnil v rdeče območje, kot edini negativni sektor v preteklem tednu.

V ospredju ostajajo oskrba, zaradi naraščajočih cen energije in zaradi dviga pričakovanj o omejevanju likvidnosti in s tem rasti obrestnih mer pa sektor finance. A zmagovalec minulega tedna je bila panoga zdravstva, ki je porastla za več kot tri odstotke, in sicer predvsem po zaslugi dobrih rezultatov poslovanja in privlačnih vrednotenj v panogi. Energija je tokrat ostala nekoliko zadaj, a nafta na nivoju 85 dolarjev za sod in pričakovanja, da jo bomo kmalu videli na 100 dolarjev za sod dvigujeta špekulativno naravo trgovanja z delnicami energetskih podjetij. Dejstvo ostaja, da so vrednotenja v panogi še naprej privlačna in morebitna rast cen nafte na 100 dolarjev bi to privlačnost le še povečala, zato te delnice ostajajo zelo privlačne. Nas pa v naslednjih dneh čaka poplava objav rezultatov poslovanja, tudi preostalih tehnoloških velikanov, kar bo trgu določilo smer. Kitajske napovedi o uvedbi davka na nepremičnine in ugibanje o davku na luksuz še naprej sporoča, da se razmere še niso stabilizirale. A vseeno se zdi, da je najhuje minilo za internetne velikane, zato so njihove delnice zopet našle kupce. Na trgih v razvoju se pozornost zadnje dni usmerja v Turčijo in Južno Ameriko. Turška lira je v prostem padu, saj vlagatelji nimajo več potrpljenja za vmešavanje politike v dnevne odločitve centralne banke in nižanju obrestnih mer ob skokoviti rasti inflacije, ki presega 20-odstotno letno. Podobna zgodba se odvija v Braziliji, tudi tam zgrešena ekonomska politika ne najde odgovora na pokoronske izzive in brazilski delniški trg se je znašel med najslabšimi letos, saj je po 20-odstotnem upadu padel v območje medvedjega trenda. In to navkljub močni zastopanosti naftnih in surovinskih podjetij v indeksih. Obvezniški trgi še naprej izgubljajo oziroma zahtevane donosnosti še naprej rastejo. Inflacijska pričakovanja se krepijo in so dosegla najvišje nivoje po letu 2013. Ameriška 10-letna obveznica se tako približuje 1,7% donosnosti, podobna nemška obveznica pa komaj še vztraja v negativnem območju. Problem obveznic je, da imajo zaradi visoke inflacije realno donosnost (minimalna popravljena za inflacijo) močno negativno kar močno pritiska predvsem na zavarovalnice in pokojninske sklade.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine.
Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti.

Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ – kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in z njo trgi v razvoju zaradi političnega tveganja (zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo je težko predvideti poslovanje podjetij ) ostajajo tvegani in zaradi tega manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje.

Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Sredi avgusta je SBI TOP, borzni indeks domačih blue chipov, dosegel in kratkotrajno tudi presegel psihološko vrednost 1200 točk, nato pa so se cene delnic obrnile navzdol. Eden od razlogov za to so vsekakor izplačane dividende za leto 2020, verjetno pomembnejši pa je bil negotov čas, v katerega smo vstopili zaradi razmišljanja svetovnih centralnih bank (predvsem ameriškega Fed) o postopnem umikanju močnih monetarnih stimulusov, ki so jih namenili trgom ob izbruhu pandemije.

Vendar odpiranje gospodarstev ne gre brez težav. Ker je v minulem letu in pol zaradi epidemioloških ukrepov gospodarstvo delalo bolj kot ne na pol, zdaj povečano povpraševanje po vseh izdelkih ustvarja težave predvsem v proizvodnji redkejših dobrin, kot so polprevodniki – in pa seveda logistiki. In to prav v času, ko so pred nami božično-novoletni prazniki, obdobje, ki je za trgovino najpomembnejši del leta. Z zahodne obale ZDA, kjer pristanišča okoli Los Angelesa ustvarijo kar 30 odstotkov prometa cele države, v teh dneh poročajo o rekordnih številkah ladij s kontejnerji, ki čakajo pred pristanišči. Zadeve so šle minuli teden celo tako daleč, da je moral posredovati in organizirati sestanek z luškimi upravami celo sam ameriški predsednik Biden.

Morebitne podobne situacije v prihodnjih tednih niso izključene niti v Evropi, če vemo, da so ZDA s svojimi tradicionalnimi nakupovalnimi norostmi zahvalnega dne in črnega petka slab mesec pred evropskim božičem. K potencialni noriji v zadnjih mesecih leta bi lahko pripomogel začetek stavke delavcev italijanskih pristanišč, ki so jo zaradi zahtevanega pogoja PCT napovedali delavci pristanišča v Trstu za petek 15. oktobra. Kot vemo, je pristanišče v Trstu največji konkurent Luke Koper kot pristanišče v Benetkah, kamor bi se stavka po napovedih lahko razširila. V tem primeru bi ladjarji del tovora seveda morali dodatno preusmeriti v koprsko pristanišče.

Z veliko nestrpnostjo bomo zato pričakovali poslovne rezultate Luke Koper v drugi polovici leta, še posebno pa v zadnjem kvartalu. V Kopru, ki je že zdaj največje jadransko pristanišče po pretovoru kontejnerjev, so v prvi polovici leta zaključili kar nekaj velikih strateških naložb. Med njimi je najpomembnejše podaljšanje operativne obale prvega pomola za slabih sto metrov, kar jim je povečalo letne kapacitete pretovora zabojnikov za 50 odstotkov, na 1,5 milijona TEU. K temu sodijo tudi nove skladiščne površine, ki bodo končane prihodnje leto. Po letu 2022 sledi podobno povečanje zmogljivosti še na severni strani kontejnerskega terminala, tako da bodo v Luki Koper več kot pripravljeni na dokončanje drugega tira železniške proge Divača-Koper.

Dobre novice pa so minuli teden prišle tudi iz Petrola. Zaključili so namreč prevzem bivših bencinskih črpalk OMV na Hrvaškem, ki so v zadnjih letih poslovale pod blagovno znamko Crodux. Petrol je kupil 93 prodajnih mest (bencinskih črpalk), s katerimi je njihov tržni delež na Hrvaškem zrastel na 23 odstotkov. Za to so plačali 191 mio evrov in prevzeli še 19 milijonov evrov dolga. Glede na ocenjeni EBITDA Croduxa leta 2021 se ocenjena vrednost transakcije ocenjuje za precej ugodno.

Pregled dogajanja:

Stanje na trgih se je umirilo. Po korekciji v začetku oktobra je pretekli teden prinesel olajšanje. Trgi so se zopet okrepili in vlagatelji umirili. Položaj se sicer bistveno ni spremenil, a zmanjšan pritok slabih novic je deloval blagodejno. Še naprej je glavna tema politika centralnih bank in njen odziv na rastočo inflacijo na eni strani ter slabšanje makroekonomskih podatkov na drugi. Petkov podatek s trga dela v ZDA, ko je število novo zaposlenih namesto pričakovanih 500.000 doseglo le 194.000 je sicer presenetil vlagatelje, a obenem je upad nezaposlenosti nakazal, da ljudje v trenutnem okolju aktivno ne iščejo zaposlitve in s tem ohranjajo pritisk na rast plač, saj ostaja pomanjkanje pravih kadrov še naprej ena največjih težav podjetjih. Rast plač bi lahko okrepila inflacijske pritiske, ki jih analitiki in centralni bankirji še naprej označujejo za začasne. A močna rast cene energije in nekaterih surovin nakazuje, da se bo višja inflacija vlekla vsaj do pomladi, lahko pa še precej dlje v 2022.
Višje cene energentov in materialov bodo sedaj podjetja začela počasi vgrajevati v cene svojih izdelkov in storitev. Prav tako ostajajo odprti izzivi v logističnih verigah, kjer se nadaljuje pomanjkanje nekaterih sestavnih delov, največkrat se izpostavlja polprevodnike, a manjkajo tudi nekateri bolj preprosti sestavni deli. Cene energentov so se v Evropi umirile in znižale po izjavi Putina, da bo Rusija Evropi zagotovila zadostne količine plina, a ostajajo zelo volatilne, pa se zima ni niti začela. Evropske vlade se deloma zatekajo k omejevanju rasti cen, deloma k prepričevanju prebivalcev, da je to zgolj začasne narave, a vse skupaj ne vzbuja velikega zaupanja. Energetske težave se v večjem obsegu kot Evropi nadaljujejo na Kitajskem.
Centralna oblast je vladam posameznih pokrajin naročila, naj povečajo izkop premoga in proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah, obenem pa omejila nekatere energijsko zelo potratne dele industrije. Zato se je npr. močno podražil aluminij. Skratka v tem povezanem oziroma globaliziranem svetu so aktivnosti povezane in ena poteza lahko povzroča težave na drugem koncu. Kako hitro bomo splezali iz luknje, ki je nastala po koronskem odprtju gospodarstev ter posledično pomanjkanju zaradi skoka porabe, ostaja odprto vprašanje.
Ameriški senat je uspel vprašanje omejitve zadolževanja prestaviti na december, podobno se je zamaknilo tudi vprašanje 3.500 milijard težkega paketa oživljanja ekonomije, kjer politične volje po sprejemu zaenkrat ni. Če k temu dodamo še željo po reformi zdravstvenega sistema ter bližino vmesnih ameriških volitev v kongres in senat, ki po anketah lahko premeša razmerja moči, potem bo letos Božiček res zelo zaposlen.

Kapitalski trgi so pretekli teden okrevali. Upad obvezniških trgov in s tem rast obrestnih mer dolgih obveznic se je umiril, prav tako rast dolarja, oboje kot posledica bolj umirjenih pričakovanj o zategovanju likvidnosti ter nižji bodoči inflaciji. Ali imajo ta pričakovanja tudi realno osnovo bomo videli v prihajajočih tednih, a njihov namen je zaenkrat uspel. Energetski trgi ostajajo nervozni in pozornost se je zadnje dni usmerila bolj na nafto, ki je po napovedi OPEC+, da ne bo spreminjal napovedane proizvodnje, nafto potisnila nad 80 dolarjev za sod. Energetski sektor tako ostaja najbolj donosen del globalnega indeksa z rastjo nekaj pod 3 %, sledita pa mu finance in široka potrošnja. Finance ostajajo glavni izbor vlagateljev kot panoga, ki nudi zaščito pred inflacijo in nadpovprečne donose v primeru dviga obrestnih mer. Tehnologija je tokrat v zlati sredini v zelenem območju rasti. Tu je potrebno narediti razliki med tehnološkimi giganti FAANG in manjšimi tehnološkimi podjetji, ki bi bila resnično bolj prizadeta ob dvigu obrestnih mer, saj bi vlagatelji zahtevali višje bodoče donose, medtem ko bi tehnološki velikani dvig previharili kot vsako drugo podjetje. Edini rdeči panogi pretekli teden ostajata oskrba ter nepremičnine. Izpostavimo lahko še zdravstvo, kjer vlagatelji še naprej ocenjujejo verjetnost uspeha zdravstvene reforme, vse skupaj pa krepi negativen sentiment v panogi. Na kitajskem trgu smo videli močan odboj delniškega trga, predvsem tehnoloških delnic, ki so bile najbolj prizadete v zadnjih mesecih. Na eni strani je bila kazen za tehnološko podjetje Meituan v višini 550 milijonov nižja od pričakovanj, kar so vlagatelji sprejeli kot popuščanje kitajskih oblasti, na drugi strani so nekatere delnice postale res poceni, kar je privabilo vlagatelje, ki iščejo cenejše a bolj tvegane naložbe. Odboj je bil silovit, ali bo tudi vzdržen pa ostaja odprto vprašanje. Splošna ocena je, da regulatoren pritisk kitajskih oblasti še ni končan, tako da lahko še naprej pričakujemo močno nihanje kitajskih delnic. A za potrpežljivega in dolgoročno naravnanega vlagatelja se tu odpirajo nakupne priložnosti. Na obvezniškem trgu donosi obveznic še naprej počasi rastejo. Ameriška 10-letna obveznica je tako prebila nivo 1,6 % letnega donosa, enaka nemška pa se je z -0,10 % negativnim donosom povsem približala ničli. Donose še naprej poganjajo ugibanja o inflaciji in časovnih rokih morebitnega dviga obrestnih mer, zato lahko še naprej  pričakujemo precejšnja nihanja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredje zadnje tedne stopajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Pregled dogajanja:

Septembra je konec in prišel je oktober. Oba meseca pa sta pri vlagateljih nepriljubljena, saj po končanem poletnem zatišju prinašata volatilnost in popravek. Letos ni nič drugače, je pa skrb vlagateljev zaradi kopice neravnovesij v svetovni ekonomiji tokrat večja.

Glavni igralec na trgih ostajajo centralne banke s svojo zelo ohlapno denarno politiko. Skrbijo, da je likvidnost dobra in da se poplava denarja nadaljuje ter posledično ohranja nizke obrestne mere. Čeprav smo po zadnjem sestanku videli manjši skok obrestnih met predvsem pri obveznicah daljše ročnosti, pa obresti skozi prizmo zadnjih 20 let ostajajo ekstremno nizke. Vidimo, da inflacija tudi iz ust centralnih bankirjev postaja vse bolj »lepljiva«, kar pomeni, da bo očitno ostala povišana tudi v letu 2022. Beseda prehodno tako dobiva novo časovno dimenzijo, saj očitno prehodno postaja celotno leto 2022. Ocene, da bi se lahko inflacija v naslednjem letu gibala med 3,5 % in 5 % na letnem nivoju za razvite ekonomije, se v luči zadnjih izzivov zdi nizka.

Namreč cene energentov v Evropi in na Kitajskem rastejo še naprej. To s seboj prinaša rast cen industrijskih izdelkov, kar se na koncu prelije v višje cene za končne potrošnike. Cene energentov v Evropi so po rasti v zadnjem tednu dosegle nove rekorde in Bloombergov surovinski indeks, ki meri 23 najpogosteje uporabljenih energentov in surovin, je v ponedeljek dosegel najvišji nivo v zgodovini in presegel ekscesne vrednosti iz 2008 in 2011. Rast plina se seli še čez Atlantik, v ZDA. Svetovno gospodarstvo je globalizirano do te mere, da samotnih otokov ni več. Sprememba v Evropi ali Aziji ima posledice tudi v ZDA in obratno. Letošnja zima bo velik izziv tako za potrošnike kot tudi za industrijo. Države se problema lotevajo na različne načine, a vsi bi nekako nadzirali cene. A problem je, ker dobrin, v tem primeru plina in elektrike, ni dovolj. Cene lahko zamrznemo, a če plina in elektrike ni, ju pač ni. Potiskanje vedno večje količine denarja v omejeno količino dobrin do drugačnega rezultata kot je inflacija cen dobrin ne more pripeljati. Že v Jugoslaviji smo ugotovili, da to ne deluje, a zgodovinski spomin zahodnih držav te lekcije držav izza železne zavese ni vzel.

Pri energiji gre še za strateške napake pri prehodu na zeleno. Prestop bi moral biti postopen, a ker se hiti z izpolnjevanjem podnebnih ciljev in posledično zapiranjem vsega, kar temelji na fosilnih gorivih, bomo ceno plačali vsi skupaj v prihajajočem obdobju. Zaradi višjih cen energentov podjetja se znižujejo pričakovanja, kar slabša zaupanje gospodarstvenikov in napovedi prihodnje gospodarske rasti.

Dodatne težave še naprej povzroča trganje logističnih verig. V Združenem kraljestvu še naprej vlada veliko pomanjkanje voznikov tovornjakov. Vojska je začasno zapolnila vrzel in omilila krizo, a blago še naprej stoji na ladjah, v pristaniščih in skladiščih, kar vse bolj ogroža božično-novoletno sezono, ki je za trgovce z naskokom najbolj pomembna. To ni problem samo Velike Britanije. To je globalni problem. To je problem centralnih bank, ki so ustvarile toliko denarja iz nič. Zakaj bi nekdo vozil tovornjak, če lahko rudari Bitcoine, igra spletne igrice ali je vplivnež (ang. influencer) in pri tem zasluži več. Pri prehodu v digitalno družbo smo očitno pozabili, da v življenju še vedno večinoma potrebujemo otipljive stvari, ki jih nekdo izdela in potem dostavi.

Trgi so se odzvali na izzive omenjene v prejšnjem odstavku s padcem. Dolgo pričakovana korekcija je tu. Enostavno se je nabralo preveč tveganj, da bi trg lahko nadaljeval z rastjo. Evergrande in kitajski nepremičninski sektor še naprej vnašata nemir na svetovne trge, saj ni jasno, kako bo propad Evergranda vplival na ostale igralce na trgu ter tudi globalno. Določeni lokalni igralci prav tako ne zmorejo odplačevati obveznosti in pomanjkljiva komunikacija kitajskih oblasti problem lahko potencira.

Izzivi v logističnih verigah in visoka vrednotenja so začela pritiskati tudi na največja tehnološka podjetja, ki tokrat očitno ne bodo zadržala trga na rekordnih vrednostnih. Facebookov izpad sistema v ponedeljek je pokazal krhkost IT sistemov in odvisnost ekonomije od digitalnih orodij. Padec FB je bil s 5 % sicer velik, a nič dramatičnega v luči rasti v zadnjih 12 mesecih. A IT panoga je v zadnjem tednu daleč najslabša panoga z več kot 5 % upadom. Sledijo ji še panoge široke potrošnje in komunikacij s 3,5 % upadom, v obeh panogah pa so močni igralci s področja e-trgovine, digitalizacije in IT na splošno. Edina panoga v zelenih številkah s 3 % rastjo je energija, kar je posledica rasti cen energentov. Rahlo negativen donos so sicer pridelale panoge financ, oskrbe in nepremičnine, vsem pa je skupno, da veljajo za panoge nadpovprečno odporne na inflacijo. Inflacija tako postaja eden glavnih dejavnikov na trgu in očitno se bo selitev kapitala iz tehnološkega sektorja v energijo, finance in oskrbe nadaljevala, saj so vse tri panoge še naprej podpovprečno zastopane v portfeljih vlagateljev. Trend, ki je bil začet poleti se bo tako po našem mnenju nadaljeval, saj visoke cene energentov sploh še niso vračunane v cene delnic podjetij iz panog energije in oskrbe. Obenem so vrednotenja v obeh panogah zmerna in dividende privlačne.

Kljub naraščajoči nihajnosti obvezniškega trga pa so obrestne mere gledano dolgoročneje še zmeraj nizke in tudi zadnji teden ni prinesel velikih sprememb. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je 1,5 %, podobne nemške pa okoli -0,21 %. V prihajajočih tednih lahko pričakujemo počasno rast donosnosti, predvsem zaradi višje inflacije. Realni donosi bodo še naprej močno negativni. Dolar je nekoliko pridobil in se premaknil na nivo 1,16 dolarja za evro. Močan dolar nekoliko preseneča, a zdi se da je dosegel nivo, kjer bo na podlagi trgovanja preteklih dveh let le stežka še kaj pridobil, razen če se na trgu razvije močna korekcija in se bodo vlagatelji umikali v varnejše ameriške zakladne menice.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temeljo na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačni, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik.

Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni in trgi drsijo v korekcijo. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga.

Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine.

Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredje zadnje tedne stopajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zadnji teden zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in z njo trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.