Po tem, ko so v soboto zahodne države napovedale stroge sankcije proti Rusiji in izključitev nekaterih bank iz sistema SWIFT, je rubelj v ponedeljek zjutraj v primerjavi z dolarjem in evrom izgubil več kot 30 odstotkov in padel na najnižjo vrednost v zgodovini. Ruska centralna banka je želela omiliti padec rublja z dvigom obrestne mere iz 9,5 na 20 odstotkov, trgovanje na borzi v Moskvi je trenutno ustavljeno. Tujcem je prepovedala prodajo ruskih vrednostnih papirjev, podjetja, ki poslujejo v državi pa bodo primorana vsaj 80 odstotkov svojega denarja pretvoriti v rubelj. Napovedanih je še vrsto drugih ukrepov za podporo domačemu trgu. Moskovska borza je od začetka prejšnjega tedna doživela kolaps in ruski indeks MOEX je od začetka leta izgubil skoraj 40 odstotkov, nov padec se obeta ob ponovnem odprtju trgovanja. Kljub zagotovilom ruske centralne banke, da lahko zagotovi finančno stabilnost, je od sveta izobčeno gospodarstvo trenutno v zelo slabem položaju.

Posledično je bila na ravni Evropske centralne banke in Enotnega odbora za reševanje danes sprejeta odločitev, da bančna skupina Sberbank Europe AG, ki ima hčerinsko banko tudi v Sloveniji, prekine s poslovanjem. Za komitente slovenske Sberbank banke to pomeni, da se s ponedeljkom zjutraj do srede zjutraj poslovanje banke omeji zgolj na poslovanje s plačilnimi karticami. Ostale storitve začasno ne bodo na voljo, poslovalnice bodo zaprte. A z ministrstva za finance in Banke Slovenije mirijo, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države.

Nekaj upanja glede celotnega dogajanja prinaša začetek pogovorov med predstavniki obeh držav na ukrajinsko-beloruski meji, a neglede na razplet konflikta je jasno, da nas na vzhodu Evrope in širše čakajo tektonske spremembe.

Vojna v Ukrajini močno vpliva na vse trge, zato tudi v nadaljevanju lahko pričakujemo povečano nihanje delniških trgov. Pričakujemo lahko ukrepe zahodnih držav za stabilizacijo trgov zato je panika odveč. Pričakovana višja inflacija zaradi težav v logističnih verigah in rasti sen surovin ter materialov ponujata predvsem delniške naložbe kot eden izmed načinov, kako zmanjšati negativen vpliv inflacije na prihranke.

Pregled dogajanja:

 Vse bolj vroča inflacija v ZDA in strah pred skorajšnjim začetkom vojne v Ukrajini, sta bili glavni temi na kapitalskih trgih v preteklem tednu. H koncu se bliža še ena uspešna sezona objav četrtletnih rezultatov. Zaenkrat je 77 odstotkov podjetij v S&P 500 objavilo dobičke nad pričakovanji analitikov. Najbolj spremljani globalni indeksi se kljub solidnim rezultatom nahajajo v bližini območja tehnične korekcije in vse kaže, da odboj od lokalnega dna doseženega po januarskem zasedanju Fed, še ne pomeni vrnitve bika na borze. Med posameznimi segmenti trga so se minuli teden slabše odrezali sektorji občutljivi na obrestne mere, predvsem tehnološki Nasdaq, ki se nahaja 15 odstotkov od lokalnega vrha iz začetka januarja. V luči odpravljanja covidnih omejitev, pa so večinoma pridobivale delnice v panogi turizma in storitev ter seveda zaradi vse dražje nafte, energija. Zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je prvič po letu 2019 za kratek čas presegla 2 odstotka, a cene so nato nekoliko padle, saj so ob povečanih možnostih za vojno v Ukrajini vlagatelji varen pristan iskali v obveznicah.

7,5 odstotka je svež podatek za januarsko inflacijo v ZDA, ki pomeni še nekoliko večje možnosti za uresničitev tistih bolj ostrih napovedi v zvezi s tempom dvigovanja obrestnih mer čez lužo. Analitiki investicijskih bank vrstijo osvežene napovedi o 5-ih, 6-ih in celo 7 dvigih ključne obrestne mere letos, pri ameriški centralni banki pa že odkrito govorijo o možnosti dviga za 50 bazičnih točk na prihajajočem marčevskem zasedanju. Dvig ključne obrestne mere zviša stroške zadolževanja ter posledično spodbuja potrošnike k manjši porabi, kar na gospodarskem nivoju privede do upada presežnega povpraševanja. A ključen dejavnik za povišano inflacijo v zadnjem obdobju gre iskati na ponudbeni strani, predvsem zaradi logističnih težav, kjer pa se le nakazuje na umirjanje situacije – dobavni roki se počasi krajšajo in stroški špedicije umirjajo, kar kaže na to, da se ozka grla postopoma odpravljajo. Problem ostajajo visoke cene energije, kjer rešitev žal še ni na obzorju. Morebiten napad Rusije na Ukrajino bi cene energentov bržkone pognal v nove višave, zlasti je s tega vidika ranljiva Evropa, ki iz Rusije uvozi tretjino svoje porabe zemeljskega plina ter četrtino porabe nafte. Kljub grožnjam zahoda z »materjo vseh sankcij« v primeru napada, pa se zdi zmanjšanje ali celo prekinitev pretoka ruske nafte in plina v Evropo kot povračilni ukrep v tem trenutku malo verjetna – Rusija v Evropo izvaža kar polovico načrpane nafte, izpad prihodkov iz tega naslova bi zato bil bržkone prevelik. Evropski delniški trgi so sicer minuli teden zaključili nekoliko bolj uspešno od ZDA, rezultati poslovanja podjetij v zadnjem četrtletju 2021 so bili dobri, večja utež vrednostnih delnic iz cikličnih panog, predvsem financ in energije ter materialov, pa evropski trg dela bolj odporen na inflacijske pritiske in zaostrovanje monetarne politike. Več skrbi povzroča dvig zahtevanih donosnosti obveznic visoko zadolženih držav periferne Evrope, tudi zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice, ki je bila še konec januarja v negativnem območju, je splezala do 0,2 odstotkov. Nekoliko so bile znižane napovedi gospodarske rasti za evro območje v 2022, navzgor pa popravljene napovedi za inflacijo – Evropska komisija napoveduje, da bo ta v območju EU v 2022 znašala 3,5 odstotka ter se nato v 2023 stabilizirala malo pod ciljnih 2 odstotkih.

Bolje od ameriških so se odrezali tudi trgi v razvoju. Vse več optimizma lahko vlagateljem vliva retorika vrha Kitajske komunistične partije. Kaže, da je proti monopolni boj proti domačim tehnološkim velikanom lani dosegel vrhunec, uradni Peking za letošnje leto napoveduje več stabilnosti, kot prioriteto pa izpostavlja ohranitev vsaj 5-odstotne gospodarske rasti. Predsednik Xi Jinping, ki bo v drugi polovici leta predvidoma dobil še tretji mandat, je nedavno poudaril pomembnost digitalne ekonomije za domače gospodarstvo. Bolj zaskrbljujoča in nejasna pa ostaja slika kitajskega nepremičninskega sektorja.

V skladu z razvitimi, so minuli teden v rdečem končali regionalni trgi, indeks SBITOP je ob geopolitičnih napetostih med Rusijo in zahodom izničil rast iz začetka letošnjega leta.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Glavna pozornost ostaja usmerjena v politiko centralnih bank in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Tudi ECB vse glasneje namiguje na likvidnostno zaviranje, saj se inflacija krepi. Cene energentov ostajajo zelo visoko. Donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Letos so v ospredju delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrne nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponujajo visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zaostrovanje v mednarodni politiki je še eden izmed faktorjev, ki veča privlačnost energetskih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta, ko se pričakuje umiritev pritiska na rast cen vhodnih surovin. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a regulatorno preoblikovanja kitajskega gospodarstva ter geopolitika ostajata glavna izziva. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.

Pregled dogajanja:

Preobrat na trgu je beseda, ki najenostavneje pojasni dogajanje zadnjega tedna. Ko je že kazalo, da se bo korekcija nadaljevala, so delniški trgi v končnih urah petkovega trgovanja močno popravili izkupiček divjega dogajanja v minulem tednu. Glavni ameriški indeksi so teden zaključili v zelenem, slabše so se odrezali Evropa, trgi v razvoju in naša domača regija. Odboj od lokalnega dna so vodile tehnološke delnice, ki so se od začetka leta tudi najslabše odrezale, na krilih visokih cen nafte in zemeljskega plina je še naprej pridobival tudi energetski sektor in materiali.

V ZDA je bil teden zaznamovan s sejo Feda. Guverner Powell je najbolj jasno do sedaj napovedal prvi dvig obrestnih mer v mesecu marcu, a če je bilo to že v veliki meri všteto v pričakovanja, so trg bolj razburili njegovi odzivi na novinarski konferenci, ki je sledila zasedanju. Tam je guverner jasno izrazil, da je glede na razmere na trgu dela ter močno gospodarsko rast, prostora za zaostrovanje denarne politike v bližnji prihodnosti veliko. Trenutne špekulacije za leto 2022 se gibajo v širokem razponu od treh pa vse do sedmih dvigov ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk (0,25 %). Izključen ni niti v ZDA redko viden dvig obrestne mere za 50 bazičnih točk (0,50 %) naenkrat, v enem izmed preostalih sedmih zasedanj letos. Vse torej kaže, da je januarsko dogajanje zgolj uvertura v divje leto na trgih. Na drugi strani so več optimizma vlagateljem vlili rezultati objav poslovnih rezultatov nekaterih ameriških korporacij. Na tem mestu zopet izpostavljamo Apple, kateremu zaenkrat še naprej ne more nič do živega. Največje podjetje na svetu je v zadnjih treh mesecih preteklega leta kljub krizi pomanjkanja polprevodnikov ter inflacijskim pritiskom, zabeležilo rekordne prihodke in dobiček. Na Applovo omrežje je po podatkih podjetja prijavljenih že 1,8 milijard naprav, številka pa še naprej strmo raste. Cena delnic podjetja je tako kljub nedavni razprodaji v tehnološkem sektorju še vedno blizu rekordnih vrednosti. Rezultate boljše od napovedi analitikov so za zadnje trimesečje lani predstavili tudi Microsoft, Visa in Tesla.

Precej vzpodbudni so sveži podatki gospodarske aktivnosti v nekaterih pomembnih državah članicah EU. Gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani je bila nad pričakovanji analitikov v Italiji in Španiji, kjer se krepita predvsem storitveni sektor in industrija, ter zlasti v Franciji, katere BDP je v letu 2021 na letni ravni zrasel za 7 odstotkov (največ v 52 letih). Močno okrevanje drugega največjega evropskega gospodarstva bi lahko dalo veter v jadra Emanuela Macrona ob morebitni kandidaturi na bližajočih se predsedniških volitvah. Manj svetle ostajajo napovedi za nemško gospodarstvo, ki bo zaradi občutljivosti na krizo oskrbovalnih verig predvidoma vsaj še nekaj mesecev zaostajalo za gospodarsko rastjo večine ostalih razvitih držav. Novega starega predsednika države pa so že dobili v Italiji, kjer je drugi mandat dobil Mattarella. Politični veteran se je še nedavno nameraval upokojiti, a si je nato ob podpori tako leve kot desne politične opcije naposled premislil in s tem bržkone zagotovil nekaj več stabilnosti na razdrobljenem italijanskem političnem parketu. V zvezi s covidom-19 se na stari celini daljša seznam držav, ki sproščajo ukrepe, kar vliva optimizem na področju turizma in storitvenega sektorja, na drugi strani pa bi skok povpraševanja v storitvenem sektorju lahko še dodatno podžgal inflacijo ter pritiske na rast plač zaradi pomanjkanja delovne sile.

Ostrejša denarna politika je pomemben faktor negotovosti za trge v razvoju. Pri nekaterih vlagateljih je še zmeraj živ spomin na leto 2013, ko je Fedova napoved zmanjšanja količine denarja v obtoku sprožila paniko, najbolj na udaru pa so bili prav ti trgi. Višje obrestne mere v razvitih gospodarstvih namreč sprožijo odtok kapitala in padec domačih valut, posledično se stroški odplačevanja dolgov povečajo. Tudi tokrat so po seji ameriške centralne banke trgi v razvoju doživeli občuten padec. A bilance večine držav v razvoju so danes v boljši formi, obvezne rezerve centralnih bank so višje, v tujih valutah denominiranega dolga pa je manj, zato se pretresov v slogu leta 2013 ne pričakuje. Vroča tema ostajajo napetosti na ukrajinsko-ruski meji. Poznavalci opominjajo, da je Rusija pod predsedovanjem Putina že dvakrat svojo vojaško ofenzivo začela v času olimpijskih iger (napad na Gruzijo 2008 ter okupacija Krima 2014), ko so bile oči sveta uprte v športno dogajanje. A kljub bližajočim se igram v Pekingu, se zaenkrat oborožen spopad ne zdi tako blizu.

Na pretrese na globalnih trgih tokrat niso ostale imune niti delnice domačih podjetji. Največje slovensko podjetje Krka, je sicer z 1,57 milijarde evrov prihodkov od prodaje ter 304,7 milijona evrov čistega dobička predstavila rekordne rezultate poslovanja v letu 2021, a domači indeks SBITOP je vseeno zabeležil prvi negativen teden letos, razloge pa lahko iščemo predvsem v korekciji na tujih trgih, saj domača podjetja tudi za letos napovedujejo zmerno rast poslovanja.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2022 ostaja nepredvidljivo in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija še naprej močno vpliva na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. Glavna pozornost je usmerjena v politiko centralnih bankah in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, pravzaprav so v tečaje vključeni že štirje 0,25% dvigi obrestnih mer, predvsem zaradi močno povišane inflacije. ECB zaenkrat ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo. Zato ostajajo donosi na bankah negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe kljub korekciji še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je močna korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a ker je pred nami v naslednjih tednih sezona objave rezultatov in predvsem napovedi za 2022, ki lahko ustavijo korekcijo ali pa jo ob razočaranju celo pospešijo, trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v večiih korakih. A navkljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Zadnje dni so v ospredju predvsem delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrne nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponujajo visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.

Pregled dogajanja:

Podatki o inflaciji in odzivi ameriške centralne banke Fed so bili v preteklem tednu v središču pozornosti vlagateljev na globalnih trgih. Dvig cene košarice dobrin na letni ravni je decembra znašal sedem odstotkov. Tako visoke inflacije v ZDA niso zabeležili že slabih štirideset let. Turbulentno so se na gibanje obrestnih mer odzvale najbolj občutljive delnice IT sektorja. Indeks največjih tehnoloških podjetij Nasdaq je za kratek čas celo vstopil v območje tehnične korekcije (10-odstotni padec od lokalnega vrha). Zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic je ostala pri slabih 1,8 odstotkih, kar kaže na to, da so podatki o inflaciji ter zaslišanje guvernerja Fed, Jerome Powell, v senatu minili bolj ali manj v skladu s pričakovanji trga. V minulih dneh se je začela sezona objav četrtletnih rezultatov, kot prve izmed pomembnih igralcev v ZDA so poslovanje v zadnjem trimesečju lanskega leta predstavile nekatere banke. Kljub številkam nad ocenami analitikov, so cene delnic finančnega sektorja na objave reagirale negativno, zlasti to velja za vodilnega v industriji JPMorgan Chase. Vlagatelje skrbijo vse višji stroški dela in padec čistega dobička glede na predhodna četrtletja. V naslednjih dneh bo sezona objav rezultatov dobila pospešek, kar bo začrtalo smer gibanja trgov v bližnji prihodnosti. Tokrat bo ob ostalih ključnih postavkah posebej pod drobnogledom uspešnost podjetij pri soočanju z inflacijskimi pritiski.

Evropski delniški trg je bil v preteklem tednu močno pod vplivom dogajanja na drugi strani Atlantika. Večina glavnih indeksov je ob napovedi ostrejše denarne politike v ZDA izgubljala. Sveži podatki iz Nemčije kažejo na 2,7 odstotno rast BDP v 2021. Za razliko od večine ostalih pomembnih gospodarstev tako največja evropska ekonomija zaenkrat ostaja pod nivojem pred epidemijo. Okrevanje zavira predvsem pomanjkanje polprevodnikov v avtomobilski industriji ter vztrajanje pri precej strogih omejitvenih ukrepih. Rast bi bila še nekoliko nižja brez proizvajalca cepiv BioNTech, ki je prispeval kar 0,5 odstotka k letni rasti bruto domačega proizvoda v državi. Gospodarsko rast na stari celini še naprej upočasnjujejo tudi cene energentov, ki ostajajo zelo visoke. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko energetska kriza na območju EU poskrbela za do en odstotni padec BDP. Vpliv bo zlasti močan v manj razvitih državah članicah, kjer gospodinjstva za energijo porabijo relativno večji del svojega razpoložljivega dohodka. Nevšečnosti zaenkrat še povzroča covid-19. Zaradi velikega števila ljudi v karanteni in izolaciji, kadra primanjkuje v zdravstvu in šolstvu, letalske družbe odpovedujejo lete, moten je javni promet, ponekod se praznijo police živilskih trgovin. Število dnevno potrjenih primerov okuženih marsikje po svetu dosega rekordne številke, vendar delež pozitivnih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje ostaja precej nižji, kot v predhodnih valih. Epidemija se po mnenju strokovnjakov s trenutnim valom počasi bliža koncu, a še prej gospodarstvo in družbo čaka nekaj napornih tednov spopadanja s pomanjkanjem kadra na pomembnih področjih za nemoteno delovanje družbe.

Na kitajskem delniškem trgu je tudi v minulih dneh prevladovala rdeča barva. Za razliko od Zahoda se tam bolj, kot s povišano inflacijo, soočajo z upočasnjevanjem gospodarske rasti. Ničelna covid-19 politika in naraščajoča gospodarska negotovost ob krizi v nepremičninskem sektorju, slabijo potrošniško porabo. Kitajska centralna banka je že reagirala z znižanjem ključne obrestne mere. Na relaciji med Rusijo in Zahodom, kljub seriji srečanj visokih predstavnikov iz obeh strani, ni prišlo do napredka v odnosih. Rusija ostaja neomajna predvsem pri zahtevah po zaustavitvi širjenja zveze NATO na države bivše Sovjetske zveze. Konec tedna so se napetosti dodatno stopnjevale s kibernetskim napadom na spletne strani ukrajinske vlade. Odliv tujega kapitala iz obeh dotičnih trgov se je stopnjeval.

Svetla točka preteklega tedna je domači trg. Indeks SBITOP nadaljuje z bikovskim trendom. Rast so vodile delnice Telekoma in Luke Koper, obeti za Ljubljansko borzo v letu 2022 ostajajo optimistični.

Na surovinskem trgu se je ob padcu vrednosti ameriškega dolarja nadaljevala rast cene nafte. Za 159-litrski sodček je potrebno odšteti že okrog 85 dolarjev. Zaostreni odnosi med Rusijo in Ukrajino še naprej držijo visoko ceno zemeljskega plina. Obe državi sta tudi pomembni izvoznici žit, morebitno stopnjevanje v oborožen konflikt med državama, bi zato bržkone dodatno dvignil cene kmetijskih surovin.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Leto 2022 ostaja nepredvidljivo in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija še naprej močno vpliva na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. Glavna pozornost je usmerjena v politiko centralnih bank in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, pravzaprav so v tečaje vključeni že štirje 0,25 % dvigi obrestnih mer, predvsem zaradi močno povišane inflacije. ECB zaenkrat ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo. Zato ostajajo donosi na bankah negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek znotraj tega je na razvitih trgih, kjer v zadnjih dneh vstopajo v ospredje evropske delnice, saj so ameriške zaradi korekcije v IT sektorju pod pritiskom. Vseeno za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Zadnje dni so v ospredju predvsem delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrne nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponujajo visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo priložnost. In predvsem vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči, da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.

Leto 2021 se je na Ljubljanski borzi končalo več kot uspešno in tako leto bo po donosu praktično nemogoče ponoviti. Večjo rast je indeks SBITOP v zgodovini beležil le v letih pred finančno krizo (2006. in 2007.), nato pa so bile donosnosti indeksa bolj kot ne mizerne. Lanska se je tako ustavila malenkost pod 40 odstotki, posamezne delnice pa so se podražile še nekaj več. O razlogih za to smo na tem mestu pisali že večkrat, naj ponovimo le najpomembnejše. Nizke obrestne mere za depozite, za tiste nad 100.000 evri celo negativne, visoka gospodarska rast po brutalnem padcu BDP leta 2020 in posledično odlični rezultati družb tako v minulem letu kot tudi pričakovanja za letos. Ker so se domača podjetja v zadnjih 10 letih po finančni krizi močno razdolžila, so visoke tudi dividende, in tako je prvič po res dolgem času zaželeno biti delničar slovenskih družb. To vedo tudi hrvaški pokojninski in vzajemni skladi, prek nakupov ETF-sklada na domači borzni indeks pa to čedalje bolj spoznavajo tudi hrvaški mali vlagatelji.

Privlačne banke in zavarovalnice

Božični nakupi večjih paketov delnic Petrola hrvaških pokojninskih skladov so sprožili dodatne nakupe domačih in hrvaških vlagateljev, ceno delnice pa so v pičlih 14 dneh pognali s 470 eur na 530 eur. Podobno oziroma nekaj manj je zrasla cena delnice NLB, ki je malo pred božičem izplačala zadnji (večji) del dividende za leto 2019.

Evropska centralna banka v letu 2020 zaradi izbruha pandemije ni dovolila izplačil kapitala bančnemu sektorju, te zadržke pa je nato sprostila minulo jesen. Podobno se je zgodilo tudi v zavarovalniškem sektorju, saj sta Zavarovalnica Triglav in Pozavarovalnica Sava v letu 2020 morali zadržati izplačilo dividend. Vse to se seveda zdaj močno pozna pri trgovanju z omenjenimi delnicami, saj so med vlagatelji zrasla pričakovanja o debelih dividendah v prihodnjih letih. Seveda pod pogojem, da se bo gospodarska rast obdržala, s tem pa bodo rastli dobički družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.

Z inflacijo do višjih obrestnih mer

Kljub temu pa je treba biti previden, saj močna gospodarska rast, predvsem pa zdesetkana proizvodnja v pandemiji, zaradi navala povpraševanja prinaša inflacijske pritiske. V zadnjih mesecih je inflacija že močno poskočila. Cene surovin in energentov so šle v nebo, najbolj na severni polobli, kjer je zima in nizke temperature. Kombinacija vseh dejavnikov ustvarja razmere za popolno nevihto, perfect storm, kot radi rečejo Američani, in zato se je bojazen po dolgoročnejši inflaciji močno zalezla pod kožo centralnim bančnikom po vsem svetu. Pričakovati ni samo predčasnega konca monetarnih spodbud gospodarstvu, ki so v večji ali manjši meri veljale v zadnjem desetletju ali več, temveč tudi predčasni začetek dviga obrestnih mer.

Tu seveda kot vedno eno od glavnih vlog igra Fed, od katere mnogi pričakujejo kar štiri dvige v letošnjem letu. Prvi naj bi bil že marca. Kako se bo na omenjene razmere odzvala evropska ECB, pa bodo sporočili v začetku februarja. Obrestne mere naj sicer še ne bi dvignili, bodo pa verjetno pokazali načrt konca odkupovanja obveznic, iz katerega bo lahko razvidna časovna komponenta prvega dviga ključne obrestne mere.