Energetska prihodnost

 

Kljub pozitivnim vidikom umetne inteligence je ena izmed ključnih pomanjkljivosti njena visoka poraba energije. Orodja umetne inteligence temeljijo na obsežnih jezikovnih modelih, ki na podlagi vnešenih parametrov samodejno sklepajo in izvajajo naloge. Ti modeli, vključno z dobro znanim ChatGPT, delujejo v podatkovnih centrih, ki so veliki porabniki energije. Po nekaterih zmernih ocenah naj bi poraba podatkovnih centrov v Združenih državah Amerike do leta 2030 dosegla raven 606 TWh, kar bi predstavljalo dvanajst odstotkov celotnega povpraševanja po električni energiji v ZDA.

Podatkovni centri so namreč pravi Goljat v porabi energije, saj temeljijo na neprekinjeni rabi električne energije 24 ur na dan, 7 dni v tednu, skozi vse leto. Kljub velikim investicijam v zeleni prehod, tako v EU kot v ZDA, obnovljivi viri energije verjetno ne bodo zadoščali za zadostitev naraščajočega povpraševanja po električni energiji. Pretekli teden smo lahko prebrali skrb zbujajoč podatek v 398-stranskem poročilu ameriškega Urada za energetiko (EIA), ki je povišal ocene svetovne potrošnje premoga za šest odstotkov do leta 2030. Čeprav se to zdi zanemarljivo, bi to povečanje pomenilo dodatek, enakovreden današnji celotni porabi premoga na Japonskem, ki je šesta največja porabnica premoga na svetu.

Povečanje povpraševanja po čisti energiji pozorno spremljajo tudi vodilna podjetja, ki intenzivno razvijajo orodja umetne inteligence. Microsoft je pred mesecem dni podpisal pogodbo za ponovni zagon jedrske elektrarne 3 Mile Island, ki jo upravlja Constellation Energy. Partnerstvo v vrednosti 800 milijonov dolarjev letno bo omogočilo, da bo obnovljeni reaktor letno proizvedel več kot 800 MWh brezogljične energije, ki bo v celoti namenjena podatkovnim centrom podjetja Microsoft. Nedavno je javnost zaznala tudi novico o partnerstvu med družbo Amazon in podjetjem X-Energy ter med družbo Alphabet in podjetjem Kairos Power. Obe podjetji, X-Energy in Kairos Power, sta zagonski družbi, ki razvijata inovativne tehnologije za vzpostavitev majhnih modularnih jedrskih reaktorjev, katerih uvedba je načrtovana že do leta 2028.

Jedrska energija je v zadnjih mesecih doživela pravo renesanso, kar opažamo tudi v Sloveniji. Vzpostavitev novih modularnih reaktorjev in ponovni zagon starih jedrskih elektrarn nista zgolj odgovor na povečano povpraševanje po električni energiji, temveč tudi na širšo potrebo po brezogljični energiji.

Ali je brezogljična jedrska energija, ki je na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu, res najboljša rešitev za trajnostno energetsko prihodnost, in če je, ali bomo nove kapacitete nuklearne energije zagotovili v pravem času?

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Vztrajna rast na delniških trgih se nadaljuje. Najpomembnejši borzni indeksi so še šesti teden zapored pridobivali. Po vmesnem obdobju unovčevanja dobičkov in menjavah v preostale sektorje, so v zadnjih tednih ponovni zagon dobile tehnološke delnice, ki so razporejene med več sektorjev. Tehnološki indeks Nasdaq se je tako povsem približal rekordu iz letošnjega julija in odprto je vprašanje, ali ga bodo prihajajoči rezultati za tretje četrtletje potisnili na nove rekordne nivoje.

 

Za obuditev optimizma med vlagatelji so poskrbeli ugodni obeti nadaljnjega sproščanja denarne politike

Za obuditev optimizma med vlagatelji v  t.i. rastoče delnice (growth stocks), delnice hitrorastočih podjetij, so poskrbeli ugodni obeti glede nadaljnjega sproščanja denarne politike. V zadnjem tednu smo spremljali tudi oživitev t.i. Trump trade-a, saj zadnji podatki več možnosti za zmago znova pripisujejo republikancem. V skladu s tem so denimo rasle delnice z manjšo tržno kapitalizacijo, ki naj bi prosperirale zaradi rahljanja regulacije in ohranjanja nizkih davkov pod Trumpovo administracijo. Ponovno so se nekoliko zvišale zahtevane donosnosti na ameriške državne obveznice, saj na trgu prevladuje mnenje, da bi Trumpov mandat zaradi poudarka na še ohlapnejši fiskalni politiki in protekcionističnih ukrepih v obliki carinskih vojn pomenil večje tveganje za ponovno obuditev inflacije in še večjo praznino v državni blagajni. A rezultati javnomnenjskih raziskav ostajajo tesni. Kakršnekoli napovedi pred volilnim 5. novembrom so zato nehvaležne. V primeru tesnega izida ali pravnih izzivov (npr. nepriznanje rezultatov s strani tabora poražencev) bi lahko bil nov predsednik znan celo kasneje, kar bi prineslo negativno razpoloženje na trg.

Podjetja so v tretjem četrtletju poslovala zelo uspešno in zadržala visoke stopnje rasti dobičkov

Vlagatelji so bili zadovoljni tudi z drugim tednom sezone objav četrtletnih rezultatov, ki zaenkrat potrjujejo napovedi o tem, da so podjetja v tretjem četrtletju znova poslovala zelo uspešno in zadržala visoke stopnje rasti dobičkov. Ob odličnih rezultatih tajvanskega proizvajalca mikročipov Taiwan Semiconductor, so ponovno cvetele delnice povezane z AI oziroma umetno inteligenco. Največja med njimi, Nvidia, je v celoti izničila septembrski popravek in v dobrem mescu dni pridobila več kot 25 % ter pretekli trgovalni teden zaključila na novi rekordni vrednosti. Zelo dobre rezultate so objavile ameriške banke, ki še naprej beležijo visoko rast prihodkov iz obresti, voda na mlin finančnih institucij je bila tudi strma rast na borzah. Med IT velikani je pretekli teden pozitivno presenetil tudi Netflix in pridobil več kot 10%, saj je rast uporabnikov hitrejša od pričakovanj.

Ekonomska stagnacija v Evropi kliče po nižjih obrestnih merah

Evropska centralna banka je za gostujoče srečanje, ki ga pri ECB občasno organizirajo v eni od držav članic evroobmočja, tokrat izbrala Slovenijo. Centralni bankirji so tako na Brdu pri Kranju, v skladu s pričakovanji trga, depozitno obrestno mero iz 3,5 % znižali na 3,25 %. To je bilo prvo znižanje obrestne mere na dveh zaporednih srečanjih po 13 letih. Vodilni pri ECB se, kljub upadu inflacije in ekonomski stagnaciji, niso zavezali k nadaljevanju rahljanja denarne politike na prihodnjih srečanjih, a vlagatelji se z njimi ne strinjajo, vrednotenja na terminskih trgih namreč odražajo precejšnjo verjetnost, da bo ECB decembra nadaljevanja niz nižanja obrestnih mer. Ekonomska stagnacija v Evropi kliče po nižjih obrestnih merah. Pretekli teden je tako razočaralo še največje evropsko tehnološko podjetje ASML, ki proizvaja stroje za izdelavo čipov in potrdilo, da je pri polprevodnikih vse kar ni povezano z umetno inteligenco in podatkovnimi centri trenutno v fazi stagnacije. Posledično je cena delnice upadla za več kot 15% in primat največjega tehnološkega podjetja v Evropi je sedaj prevzel SAP. A vprašanje za kako dolgo, saj ta teden tudi SAP razkriva rezultate poslovanja.

Nihajnost na kitajskih borzah ostaja izrazito povečana

Kitajski BDP se je v tretjem četrtletju povečal za 4,6 %, kar je bilo nekoliko nad pričakovanji, a še zmeraj pod plani kitajske komunistične partije. Letna inflacija na Kitajskem je bila septembra pri 0,6 % , jedrna komajda pozitivna pri 0,1 %. Indeks cen proizvajalcev pa je na letni ravni upadel za 2,8 %. Kitajsko gospodarstvo se torej, poleg ostalih težav, še naprej sooča z  zelo nizko inflacijo, ki je predvsem posledica pesimističnih domačih potrošnikov. Nihajnost na kitajskih borzah ostaja izrazito povečana, vlagatelji namreč burno reagirajo na različne napovedi in špekulacije glede obsega fiskalnega stimulusa. Zato kitajski trg ostaja zanimiv le za vlagatelje s tršo kožo in tiste, ki verjamejo v dolgoročen obrat na bolje.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s počasno rastjo oziroma stagnacijo. Zaradi močne Amerike in njenega propulzivnega gospodarstva svetovno gospodarstvo raste. Borzna rast v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem vroče tehnološke delnice ter delnice povezanimi z vročimi megatrendi, in čeprav  slednje še naprej ostajajo privlačna izbira za vlagatelje predvsem zaradi nadpovprečne rasti, se je zbudil tudi preostali del borznega trga. Pred nami so volatilni jesenski tedni, ki bodo po pričakovanjih trajali do ameriških volitev. Lahko pa tudi nekoliko dlje, če bomo doživeli povolilni kaos ob nepriznavanju rezultata volitev. Slednje ni vračunano v trge in lahko vlagatelje preseneti. Slednje lahko povzroči močnejše premike na trgih. Za male vlagatelje, ki redno prilagajajo svoj portfelj dogajanju na trgu, morebitni popravki predstavlja privlačno nakupno priložnost, saj lahko kupijo delnice dobrih podjetij s popustom. Megatrendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje korekcije in nihaji navzdol predstavljajo privlačno nakupno priložnost.

Še naprej so zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank privlačne dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja. S svetlo izjemo Indije. Zato ostajamo previdni do trgov v razvoju. Kitajske delnice so v zadnjem tednu prinesle to, kar smo napovedovali še od začetka leta. Hiter in močan skok tečajev zgodovinskih razsežnosti. Žal je tako špekulativno naložbo težko ujeti in zanjo je potrebno veliko potrpežljivosti in debelo kožo. Vsem, ki so zamudili priložnost, bi na tej točki odsvetovali pretirani tek za rastočim trgom. Ker sklad ponuja tudi indijske delnice ostaja dolgoročno privlačna, a nadpovprečno tvegana investicijska priložnost. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. A tudi v Indiji se zdi da je pred nami obdobje konsolidacije trga, saj je bila rast na delniških trgih v zadnjih nekaj letih mogoče nekoliko prehitra.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

V teh dneh minevata dve leti odkar so ameriški in globalni delniški indeksi dosegli dno zadnjega medvedjega trenda na borzah. Ob skoraj 10 % inflaciji v večini razvitih gospodarstev in začetku močnega višanja obrestnih mer, si takrat tudi največji optimisti ne bi upali napovedati, da bo ameriški indeks S&P 500 v naslednjih dveh letih pridobil dobrih 60 % in postavil 45 novih najvišjih rekordnih vrednosti. A razvoj umetne inteligence, nepričakovano odporna gospodarska rast (predvsem v ZDA) in umirjanje inflacije so dejavniki, ki so omogočili, da so se borzni medvedi hitro znova umaknili bikom.

Zgodovinsko gledano so delnice drage

Kljub temu, da so se vrednotenja v tem obdobju precej zvišala in so, zgodovinsko gledano, delnice drage, pa rast ni temeljila zgolj na optimističnih pričakovanjih o prihodnosti, temveč je bila podprta tudi z zelo robustno rastjo dobičkov. Na začetku novega bikovskega trenda je velik delež rasti nosila peščica največjih tehnoloških delnic, t.i. skupina izjemnih sedem, a v letošnjem letu so se prebudili tudi ostali segmenti trga. Ker so vrednotenja tehnoloških velikanov povezanih z umetno inteligenco po obdobju izjemne rasti visoka, bo v naslednjih mesecih veliko odvisno od tega, kako uspešno bo vlogo vlečnega konja nadomestilo preostalih 493 delnic znotraj indeksa S&P 500.

Dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500 v tretjem četrtletju večji za dobre 4 %

Rezultate tretjega četrtletja so prejšnji teden prve predstavile nekatere ameriške banke na čelu z največjo JPMorgan. Vlagatelji so bili nad doseženimi rezultati zadovoljni. Analitiki napovedujejo, da so se dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500 v tretjem četrtletju povečali za dobre 4 %. Pozitivni obeti glede sezone četrtletnih rezultatov so zasenčili tudi malenkost slabše podatke o inflaciji v ZDA, ki je bila septembra, merjeno s CPI, pri 2,4 %, a v nekaterih segmentih, na čelu s stroški bivanja, ostaja trdovratna in se nikakor noče spustiti proti želenima 2 %.

Delnice Tesle pretekli teden močno upadle

Precej pozornosti je preteki teden požela tudi Tesla, katere delnice so, po ne najbolj prepričljivi predstavitvi samovozečih vozil in humanoidnih robotov, močno upadle. Cene delnic Tesle, predvsem po zaslugi visokoletečih napovedi in obljub alfe in omege podjetja Muska, že dolga leta trgujejo z visoko premijo v primerjavi s povprečjem avtomobilske industrije. A za razliko od ravno tako Muskovega SpaceX-a, ki je prav ta vikend dosegel nove preboje na področju vesoljske tehnologije, Tesla v zadnjem obdobju ni dohajala visokih pričakovanj javnosti in vlagateljev. Delnice podjetja zato trenutno trgujejo 47 % pod vrhom iz leta 2021 in so najšibkejši člen med podjetji znotraj indeksa S&P 500 v letošnjem letu. Po preteklih neizpolnjenih obljubah so vlagatelji pričakovali predvsem več konkretnih podatkov o časovnici in o tem, kako bodo nove tehnologije delovale v praksi. Poleg tega humanoidni roboti na predstavitvi še niso delovali povsem avtonomno oziroma brez vmešavanja človeka. Teslo tako ob precej manj medijskega pompa vztrajno dohitevajo konkurenti. Samovozeča vozila pospešeno razvijajo avtomobilska konkurenca kot tudi pri Googlu in Uberju, blizu so tudi nekatera kitajska podjetja, ki doma že ponujajo storitve avtonomnih taksijev in bodo, kot kaže kmalu zadovoljila tudi evropske in ameriške varnostne standarde.

Evropska centralna banka bo zelo verjetno še tretjič znižala nivo ključnih obrestnih mer

Na evropskih borzah bo ta teden pod drobnogledom zasedanje Evropske centralne banke, ki bo zelo verjetno še tretjič znižala nivo ključnih obrestnih mer. Predstavniki ECB so zadovoljni z nedavnimi podatki glede inflacije v evrskem območju, ki se je povsem približala vrednosti 2 %. Ob umirjanju rasti plač in anemični gospodarski rasti so vse glasnejši glasovi predstavnikov ECB, ki zagovarjajo hitrejše sproščanje denarne politike in svarijo pred nevarnostjo, da bi inflacija upadla pod želene vrednosti, kar bi dodatno negativno vplivalo na investicije in potrošnjo v evrskem območju.

Špekulacije gospodarskih ukrepov kitajske države so burkale dogajanje na trgih v razvoju

Napovedi in špekulacije glede gospodarskih ukrepov kitajske države so še naprej burkale dogajanje na trgih v razvoju. Evforija, ki jo je sprožila napoved obsežnih monetarnih in fiskalnih ukrepov za spodbudo gospodarstvu, se je pretekli teden nekoliko ohladila. Kitajska vlada namreč na težko pričakovani novinarski konferenci ni »uspela« razkriti novih, dovolj konkretnih informacij o obsegu fiskalne pomoči, ki bi vlagatelje prepričali, da je ohlajanje gospodarstva končano. Nasprotno, septembrski podatki o uvozi in izvozu blaga so razočarali, še posebej izvoz, ki se ga Kitajska oklepa kot ključni gradnik gospodarske rasti v prihodnjih letih.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, medtem ko se Evropa in Kitajska spopadata s počasno rastjo oziroma stagnacijo. Zaradi močne Amerike in njenega propulzivnega gospodarstva globalne recesije ni na vidiku. Borzna rast v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem vroče tehnološke delnice, in čeprav  slednje še naprej ostajajo privlačna izbira za vlagatelje predvsem zaradi nadpovprečne rasti, se je zbudil tudi preostali del borznega trga. Pred nami so volatilni jesenski tedni, ki bodo po pričakovanjih trajali do ameriških volitev. V tem obdobju lahko pričakujemo močnejše premike na delniških trgih. Za male vlagatelje, ki redno prilagajajo svoj portfelj dogajanju na trgu, morebitni popravki predstavlja privlačno nakupno priložnost, saj lahko kupijo delnice dobrih podjetij s popustom. Megatrendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija in AI ostajata glavna tehnološka razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje širi področja uporabe, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje korekcije in nihaji navzdol predstavljajo privlačno nakupno priložnost.

Še naprej so zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank privlačne dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja. S svetlo izjemo Indije. Zato ostajamo previdni do trgov v razvoju. Kitajske delnice so v zadnjem tednu prinesle to, kar smo napovedovali še od začetka leta. Hiter in močan skok tečajev zgodovinskih razsežnosti. Žal je tako špekulativno naložbo težko ujeti in zanjo je potrebno veliko potrpežljivosti in debelo kožo. Vsem, ki so zamudili priložnost, bi na tej točki odsvetovali pretirani tek za rastočim trgom. Ker sklad ponuja tudi indijske delnice ostaja dolgoročno privlačna, a nadpovprečno tvegana investicijska priložnost. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Kitajska pa ostaja velika a nepredvidljiva gospodarska velikanka, potrebna reform.

 

 

 

Pozitivno vzdušje se nadaljuje kljub negotovosti

 

V fokusu zadnjega četrtletja bodo volitve v ZDA in spremembe na geopolitičnem področju

Še manj kot mesec dni nas loči od enega najpomembnejših dogodkov letošnjega leta, ameriških predsedniških volitev. Glede na javnomnenjske raziskave je predsedniška tekma med trenutno podpredsednico Kamalo Harris ter nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom izjemno napeta. Kakršenkoli rezultat  je skrajno težko napovedati, saj bo o zmagi odločala peščica volivcev v zveznih državah z enakomerno razporejenimi demokratskimi in republikanskimi volivci.

V luči številnih razlik med programi obeh kandidatov in negotovosti glede izida se številni vlagatelji poslužujejo zavarovanj pred padci vrednosti delniških indeksov. Tako ščitijo oz. »zaklepajo« letošnje krepke donose (S&P 500 je pridobil več kot 20 odstotkov). Ne glede na negotovost se pod vplivom začetka cikla nižanja obrestnih mer ter še vedno večinoma spodbudnih podatkov glede stanja v ameriškem gospodarstvu nadaljuje rast ameriških delniških indeksov proti rekordnim vrednostim.

Bližnji vzhod povečuje napetosti

Dodatno negotovost na finančne trge prinaša novo povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu ob prvi obletnici Hamasovega napada na Izrael. Eskalacija vojaških operacij proti libanonskemu gibanje Hezbolah in številni izraelski uspehi se odražajo v vse bolj agresivni drži Izraela ter posledičnih skrbeh, da bi morebitna eskalacija lahko vodila v vsesplošno vojno z Iranom in njegovimi sateliti. Ob teh skrbeh so porasle cene nafte in posledično tudi ostalih energentov.

Ob burnem dogajanju na (geo)političnem parketu se je septembra Fed pridružil ECB pri nižanju ključnih obrestnih mer.  Tako sta zdaj obe najpomembnejši globalni centralni banki v ciklu nižanja obrestnih mer. Do konca leta tržni udeleženci pričakujejo še dve nižanji po 25 bazičnih točk v obeh centralnih bankah, kar pomeni, da bi lahko ECB ponovno znižala ključne obrestne mere že na gostujočem zasedanju na Brdu pri Kranju v tem tednu.

Ne glede na tržna pričakovanja pa centralni banki ohranjata naravnanosti denarnih politik na gospodarske podatke, kar pomeni, da bi se lahko zgodilo prevrednotenje pričakovanj vlagateljev. Največje preglavice centralnim bančnikom pri odločanju povzročata vztrajno visoka storitvena inflacija ter morebiten porast cen nafte in drugih energentov.

Kitajski preporod ali lažni preplah?

V zadnjem mesecu so bila sicer glavna zgodba na delniških trgih kitajske in hongkonške delnice, ki so v mesecu dni pridobile približno 30 odstotkov. Hitra in eksplozivna rast je bila posledica številnih napovedanih ukrepov kitajskih oblasti za spodbuditev gospodarske rasti po Fedovem znižanju ključne obrestne mere sredi septembra.

Začetek cikla nižanja obrestne mere Feda je namreč sprostil manevrski prostor za ekspanzivne fiskalne in monetarne ukrepe kitajskih oblasti z omejenimi posledicami na upad vrednosti kitajskega juana. S temi ukrepi naj bi podprli tudi nepremičninski sektor ter spodbudili domačo potrošnjo. Kljub vrsti napovedanih ukrepov pa med vlagatelji ostaja skepsa, ali bodo ti res vsi izpeljani in ali se bo posledično  rast kitajskih delnic nadaljevala. Že prvi znaki, da naj bi bil obseg ukrepov manjši od napovedanega, so namreč vodili v unovčevanje dobičkov.

 

 

 

 

Predvolilna evforija

 

Če je avgust 2024 še postregel z nihajem navzdol, pa je septembrsko prešerno razpoloženje vlagateljev prineslo, v nasprotju s pričakovanji, nove rekordne vrednost delnic, predvsem v ZDA, a tudi v Evropi. Ali to pomeni, da smo pogačo donosov pojedli že pred volitvami? Zgodovina namreč kaže, da pozitivne premike na delniških trgih vidimo šele v drugi polovici novembra in decembra, ko je znan rezultat volitev, in to ne glede na barvo izvoljenega predsednika.

Leto 2024 se zaenkrat kaže kot nadpovprečno donosno. Donos S&P 500 (v evrih) se od začetka leta približuje 20 odstotkom,  indeks trgov v razvoju po zaslugi neverjetne kitajske rasti v zadnjih dveh tednih 16 odstotkom, tudi Evropa pa s skoraj 9 odstotki presega zgodovinska povprečja. Vlagatelji se sprašujejo, ali si tudi tokrat lahko obetamo tako imenovano božično rast delnic, ki na vsaka štiri leta sovpade s povolilnim odzivom. Za odgovor na to vprašanje je treba pogledati globlje v drobovje in dinamiko v svetovnem gospodarstvu.

Eden glavnih razlogov za močno rast v septembru je rezanje obrestnih mer. Tako ECB kot Fed sta obrnila ploščo – zdaj je pred nami obdobje nižanja obrestnih mer. Z umirjanjem rasti plač in s tem pritiska na storitve se pospešeno umirja tudi inflacija. To omogoča centralnim bankam, da močneje zarežejo v obrestne mere. Trgi kažejo, da si lahko letos obetamo še rez 0,5 odstotne točke. Nadaljnji rezi sledijo v prihodnjem letu. Sredi prihodnjega leta naj bi se glavna obrestna mera ECB spustila na dva odstotka. To bo prineslo pocenitev posojil in povečalo gospodarsko aktivnost, ki vsaj v Evropi močno peša.

V ZDA je gospodarski položaj bistveno boljši, to se odraža tudi na borzah. Centralne banke trgov v razvoju prav tako sproščajo svojo denarno politiko. Kitajska gre zadnje dni še precej dlje in dodaja stimulus na finančne trge ter rahlja pogoje v nepremičninskem segmentu gospodarstva, ki je zadnja leta postal mlinski kamen okoli vratu kitajske gospodarske rasti. Kitajski delniški trgi so se po nekaj lažnih poizkusih odzvali z močno rastjo in delnice so v dobrem tednu dni pridobile med 15 do 50 odstotkov. A tega smo v zadnjih dvajsetih letih že vajeni. Zanimivo bo opazovati, ali se bo stimulus razširil tudi do kitajskih potrošnikov in obrnil njihovo razpoloženje v smer večje potrošnje. Slednje je zelo pomembno predvsem za evropska podjetja, ki so letos beležila stagnacijo ali precejšen upad prodaje na kitajskem trgu, posledično so drsele tudi cene njihovih delnic. V ospredju so velika in za evropsko gospodarstvo pomembna podjetja s področja luksuznih dobrin, osebne potrošnje, tudi zdravstva, in seveda avtomobilska industrija. Ameriški potrošnik je porabil vse prihranke, ustvarjene v pandemiji covida-19, in še naprej troši praktično celoten mesečni zaslužek, saj je stopnja varčevanja upadla na zgodovinsko nizke ravni. Nekoč bo to prineslo posledice, a trenutno ta potrošnja poganja ameriško ekonomijo dalje in ameriški BDP raste s 3-odstotno letno stopnjo. Trg dela se v postkovidnem obdobju normalizira: pomanjkanje delavcev predvsem zaradi priliva novih priseljencev ni več  tako skrb zbujajoče. Če ne bo pretiranega ohlajanja trga dela in s tem pritiska na potrošnjo, bodo ameriška podjetja zopet rasla. S tem bodo dajala oporo delniškemu trgu. Megatrendi v ekonomiji, ki so pomembni za ameriški delniški trg, kot so umetna inteligenca, podatkovni centri, robotizacija in avtomatizacija, pametna omrežja, energetska učinkovitost itn., bodo še naprej diktirali rast tehnoloških podjetij.

Če povzamemo zgoraj napisano, imamo v prihajajočih mesecih pred seboj kar nekaj »čejev«, a denarna politika bo naklonjena trgom, politična napetost se bo umirila, gospodarski položaj ZDA pa se zdi stabilen. V Evropi je nekaj več optimizma tudi zaradi pričakovanj, da je Kitajska končno začela razreševati nakopičene težave. Edino, kar kvari sliko, so visoka vrednotenja in posledično drage delnice, predvsem v ZDA, a slednje samo po sebi še ne pomeni, da je konec rasti. Delnice lahko ob solidni gospodarski rasti in s tem ob rasti dobičkov ostanejo drage. Varčevalce, predvsem tiste bolj konzervativne, lahko bolj skrbi, da rezi v obrestne mere znova prinašajo tudi precej nižje donose v bankah, ki so že tako nizki. Povprečni slovenski vlagatelj se mora na tej točki resno pogledati v ogledalo in se vprašati, ali je njegovo vztrajanje pri bančnih depozitih resnično najbolj optimalna rešitev za njegove finančne cilje. Žal smo Slovenci zaradi finančne konzervativnosti v zadnjem desetletju izgubili ne milijone, ampak milijarde, ki bi jih lahko namenili za zdravstvo, infrastrukturo itn. in s tem dvignili svoj življenjski standard. A to je že tema drugega članka.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Val nižanja obrestnih mer pomembnih svetovnih centralnih bank, nove pozitivne novice glede inflacije in gospodarske rasti v ZDA ter obsežen paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva na Kitajskem so dejavniki, ki so poskrbeli, da je v preteklem tednu na svetovnih borzah znova vladalo zelo prešerno vzdušje.

 

Volitve v ZDA se nezadržno bližajo

Kljub temu, da se 5. november in volitve v ZDA nezadržno bližajo, so bili trgi v zadnjih tednih bolj ali manj imuni na tekmo za predsedniški stolček. Zgodovinsko gledano se v tednih pred ameriškimi volitvami nihajnost na finančnih trgih občutno poveča, obdobje po volitvah pa nato največkrat zaznamuje rast. Tudi letos lahko pričakujemo, da bo vrhunec predsedniške kampanje prinesel negotovost in ugibanja o politični prihodnosti v ZDA, nejasnosti pa se praviloma rezultirajo v povečani nihajnosti na borzah. A ne glede na rezultat volitev ostajajo gospodarski obeti za ZDA vzpodbudni, volatilnost pa se običajno hitro po volitvah poleže. Kakršnikoli občutnejši predvolilni popravki bi zato ponujali dobro priložnost za vlagatelje. Poleg tega bo zelo verjetno razmerje moči v kongresu po volitvah ostalo precej uravnoteženo, kar bo onemogočalo implementacijo skrajnejših politik bodisi republikancev, bodisi demokratov.

Evropske centralne in investicijske banke napovedujejo upad obrestne mere sredi leta 2025 v EMU na 2 %

Po malenkost bolj vzpodbudnih spomladanskih in poletnih mesecih, nedavno objavljeni vodilni ekonomski indikatorji v evrskem območju znova kažejo slabšo sliko. Še naprej negativno izstopa Nemčija. Pozitivna plat ohlajanja gospodarske rasti v največjih evropskih gospodarstvih je umirjanje inflacije, ki se je, kot kažejo prvi podatki, v septembru znova znižala bolj od pričakovanj. To odpira možnost za več nižanj obrestnih mer na prihodnjih zasedanjih evropske centralne banke in investicijske banke napovedujejo, da bi obrestna mera sredi 2025 v EMU lahko upadla na 2 %. Pretekli teden sta obresti znižali še švedska in švicarska centralna banka.  V skladu s tem so zahtevane donosnosti referenčnih obveznic v evrskem območju upadle blizu najnižjih nivojev v zadnjem letu. Še zlasti izraziti so bili upadi donosnosti na kratkoročne obveznice, kar pomeni, da se krivulja donosnosti obveznic normalizira, s čimer bodo vlagatelji v obveznice z daljšo ročnostjo ustrezno nagrajeni za večje sprejeto tveganje.

Na Kitajskem deležni obsežnejšega ekonomskega stimulusa

Namigovanja o obsežnejšem ekonomskem stimulusu na Kitajskem so se uresničila. Kitajska centralna banka je znižala stopnjo obveznih rezerv komercialnih bank in različne referenčne obrestne mere, vključno z obrestmi na hipotekarne kredite. Kitajske oblasti so predstavile tudi nova orodja za spodbudo kapitalskih trgov. Borzno posredniške družbe, zavarovalnice in investicijski skladi si bodo sredstva za nakup delnic pri centralni banki lahko izposojala iz posebnega sklada, ki bo namenjen tudi odkupu lastnih delnic domačih borznih družb. Poleg tega bo kitajska vlada skušala trg nepremičnin in domačo potrošnjo obuditi s fiskalnimi ukrepi, za kar naj bi po navedbah Reutersa izdala obveznice v vrednosti dveh trilijonov kitajskih juanov (258 milijard evrov).

Kitajske delnice tekoči teden zaključile izrazito v zelenem

Ukrepi, ki so po obsegu tokrat celo presegli pričakovanja vlagateljev, so prinesli svež veter na kitajske borze. Delniški indeksi hongkonške in šanghajske borze so pretekli teden pridobili med 10 % in 15 %, optimizem se je prenesel tudi v tekoči teden, ki so ga kitajske delnice zaključile izrazito v zelenem. Rast v zadnjih petih dneh je dosegla 25 %. Obenem se na kitajskem začenjajo prazniki, ki bodo trajali do sredine naslednjega tedna in v tem času ne bo trgovanja na borzi v Šanghaju. Stimulus je tokrat dovolj obsežen, da bo na kratek rok gotovo pozitivno vplival na kitajsko gospodarstvo – po ocenah naj bi pridodal 0,4 % k letošnji letni rasti BDP. Za na daljši rok vzdržno obuditev kitajske rasti so še naprej potrebni tudi strukturni premiki, obuditev domače zasebne potrošnje ter podjetništva, ki je vse bolj pod okovi regulacij in vse nadzora vlade in partije. Prihodnost izvozno naravnanega kitajskega gospodarstva bo v veliki meri odvisna tudi od političnih oziroma trgovinskih odnosov z zahodom.

NASVET ZA VLAGATELJE

Ekonomska aktivnost v ZDA ostaja živahna, Evropa in Kitajska pa se spopadata s počasno rastjo. Zaradi močne Amerike globalne recesije kljub strahu ni na vidiku. Borzna rast v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem vroče tehnološke delnice, a slednje še naprej ostajajo privlačna izbira za vlagatelje predvsem zaradi nadpovprečne rasti. Pred nami so volatilni jesenski tedni, ki bodo po pričakovanjih trajali do ameriških volitev. V tem obdobju lahko pričakujemo večje premike na delniških trgih. Za male vlagatelje, ki redno prilagajajo svoj portfelj dogajanju na trgu, morebitni popravki predstavlja privlačno nakupno priložnost, saj lahko kupijo delnice dobrih podjetij s popustom. Glavni megatrendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija in AI ostajata glavna razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje svoj pohod, prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več in energetska učinkovitost prinaša milijardne prihranke. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje korekcije in nihaji navzdol predstavljajo privlačno nakupno priložnost.

Še naprej so zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank privlačne dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Ameriška tehnološka podjetja še naprej ostajajo najbolj zanimiv del delniškega trga. Vrednotenja tehnoloških delnic so nadpovprečna kar narekuje več previdnosti v prihajajočih tednih. Popravki so možni in del vlagateljev seli del denarja iz tehnoloških v druge, v zadnjih letih zapostavljene delnice. A zaradi dobrega poslovanja in nadpovprečne rasti ostajajo tehnološke delnice privlačna dolgoročna naložba. Naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja. S svetlo izjemo Indije. Zato ostajamo previdni do trgov v razvoju. Kitajske delnice so v zadnjem tednu prinesle to, kar smo napovedovali še od začetka leta. 25 % v enem tednu. Žal je tako špekulativno naložbo težko ujeti in zanjo je potrebno veliko potrpežljivosti in debelo kožo. Vsem, ki so zamudili priložnost, bi na tej točki odsvetovali pretirani tek za zamujeno priložnost, a sklad sam ponuja tudi indijske delnice, zato ostaja dolgoročno privlačna, nadpovprečno tvegana investicijska priložnost. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, saj Indija živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, indijska podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov.

 

 

 

Bo pred ameriškimi volitvami borzo streslo?

 

Letošnja kampanja je sicer zanimiva, vendar ni veliko tem, ki bi vplivale na cene delnic. Demokratska stranka običajno govori o visokih cenah v zdravstvu in o tem, kako jih bodo znižali, ter o višji obdavčitvi bogatih. Tega trenutno ni v ospredju. Republikanci pa tradicionalno bolj podpirajo “stare” industrije in niso toliko naklonjeni podjetjem, ki so večinoma prisotna v Silicijevi dolini. Tudi tega tokrat ni na tapeti. Tako delnice doslej relativno mirne in niso pod vplivov predvolilne retorike. Ravno nasprotno – desni predstavnik Trump želi posamezne davke še znižati in uvesti nekatere carine, ki bi ameriška podjetja naredile še bolj konkurenčna. Leva stran pa prav tako želi, da so tehnološka podjetja še naprej globalno usmerjena in da rastejo. Poleg tega smo v času, ko bo Fed ponovno znižal obrestno mero. Trenutno je sicer najverjetneje, da bodo obrestno mero spustili za 25 bazičnih točk, na rang od 5 do 5,25 odstotka. Se je pa verjetnost, da dobimo rez za 0,5 odstotka, v zadnjih dneh povečala. Vseeno bi bilo to presenečenje, a dejstvo je, da člani ameriške centralne banke niso enotni glede tega, kakšen rez bi bil bolj primeren.

Inflacija ostaja nad ciljanima dvema odstotkoma, vseeno pa se deli gospodarstva ohlajajo oziroma posamezni indikatorji nakazujejo, da se bo določena ohladitev gospodarstva zgodila. V tem primeru je zelo pomembno vprašanje, kako močna bo ohladitev, kajti če dobimo recesijo, to pomeni, da nekatere delnice in sektorji strmo upadejo. V tem primeru je treba imeti naložbe v bolj varnih sektorjih, kot so zdravstvo in osnovne potrošne dobrine ali preskrba. Če recesije ne bo, pa bodo verjetno najbolj rasle tehnološke delnice in tudi nekatere delnice, ki so že doživele korekcijo. Trenutno sicer vsi makroekonomski kazalniki kažejo, da lahko v ZDA pričakujemo umirjanje gospodarstva, in ne recesije, kar bi pomenilo, da lahko delniški trgi še naprej rastejo. Vseeno pa je treba upoštevati, da smo v predvolilnem času in da ta še lahko postreže z bolj radikalnimi izjavami, ki bi vplivale na posamezne delnice. Vlagatelji tako lahko v naslednjem mesecu in pol še pričakujejo večjo nihajnost in mogoče tudi kakšno korekcijo. Dobra novica je, da je čas po volitvah doslej v zgodovini v povprečju prinesel višje tečaje. Ali bo tudi letos tako, pa bomo še videli.

 

 

 

Boljši časi za Cinkarno Celje

 

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi se tudi po izplačilu dividend dobro držijo, vrednost indeksa SBITOP pa se je kljub pretresu ali dveh na globalnih finančnih trgih ustalila nad 1600 točkami. Družbe, ki kotirajo na domači borzi, so namreč s polletnimi rezultati poslovanja in z optimizmom za drugo polovico leta več kot upravičile rast svojih delniških tečajev.

Vsa borzna podjetja po vrsti namreč tudi letos poslujejo izredno dobro in nikakor ne moremo trditi, da so njihove delnice postale predrage. Ravno nasprotno: delniška vrednotenja domačih blue chipov so, vsaj če za primerjavo vzamemo podobne družbe na globalnih borzah, še vedno razmeroma poceni, dividendna donosnost pa močno presega izplačila konkurenčnih družb iz tujine.

Znižanje obrestnih mer

Dodatno je za mirno in optimistično nadaljevanje na borzah v četrtek poskrbela Evropska centralna banka (ECB), ki je ključno obrestno mero že drugič to poletje znižala za 25 bazičnih točk in tako potrdila cikel nižanja obrestnih mer in zmago nad inflacijo. Nova obrestna mera ECB je tako po novem 3,5 odstotka, opazno pa se je v minulih mesecih znižal tudi euribor, saj je trimesečni še nekaj bazičnih točk nižje. To bo v prihodnjih mesecih blagodejno vplivalo na vse, ki imajo bančna posojila s spremenljivo obrestno mero, še bolj pa na tiste, ki bodo posojila jemali za nakupe, denimo novih stanovanj.

Če se vrnemo nazaj na Ljubljansko borzo, je to nekoliko slabša novica predvsem za zavarovalniške delnice, saj se bo donosnost njihovega naložbenega portfelja nekoliko znižala. A kljub temu obe kotirajoči na borzi – Zavarovalnica Triglav in Sava Re, letos odlično poslujeta. Celo tako dobro, da si lahko v primeru, da leto mine brez večjih katastrofalnih dogodkov, obetamo rekordne poslovne rezultate in znova dobro dividendo.

Nižanje obrestnih mer v Evropi (začetek ciklusa nižanja obrestnih mer pričakujemo ta teden tudi v ZDA), bo imelo vsekakor pozitiven vpliv na večino gospodarskih panog, med njimi lahko izpostavimo predvsem že omenjeni nepremičninski sektor in gradbeništvo, ki je zaradi visokih obrestnih mer v preteklih letih precej trpelo. Trg nepremičnin je namreč zelo povezan z višino obrestne mere, saj kupci nepremičnine tradicionalno kupujejo s hipotekarnimi posojili.

Vpliv zaščitnih carin

Ponovni zagon gradbeništva bo vsekakor dobro vplival na poslovanje Cinkarne Celje, ki za drugo polletje napoveduje močno izboljšanje rezultatov.  Ob predstavitvi rezultatov prvega polletja so namreč močno popravili celoletni plan dobička in EBITDA, prvi naj bi dosegel 18 milijonov evrov, EBITDA pa celo 35 milijonov evrov.

Ne samo zaradi potencialnega popravka v segmentu gradbeništva, ampak predvsem zaradi carin, ki jih je evropska komisija konec prvega polletja sprejela za kitajske proizvajalce titanovega dioksida (TiO2),  glavnega izdelka Cinkarne Celje. Kitajska konkurenca je v minulih letih z dampinškimi cenami TiO2 preplavila trg EU in tako močno načela profitne marže evropskih proizvajalcev. Tega bo zdaj konec, saj so carine za uvoz kitajskega TiO2 od minulega julija  tudi do 35-odstotne. O podobnem ukrepu razmišljajo tudi druge večje države izven EU, podobno pa so že pred časom sprejele tudi ZDA.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Glavni delniški indeksi se v začetku preteklega tedna niso povzpeli na nove rekordne vrednosti in niso presegli vrednosti iz letošnjega julija. To je bil, vsaj kratkoročno, tehnično negativen signal, zato so vajeti trga zopet prevzeli borzni medvedje. Ameriški S&P 500 je zabeležil največji tedenski upad v zadnjih 18 mesecih. Največ so izgubljali tehnološki velikani in delnice z manjšo tržno kapitalizacijo, a tudi ostalim sektorjem in naložbenim razredom, s svetlo izjemo obveznic, ni bilo prizaneseno.

 

Nvidie od objave četrtletnih rezultatov do konca preteklega tedna izgubila 430 milijard dolarjev tržne vrednosti

Na začetku tedna so bile ameriške borze še povsem pod vtisom Nvidie, ki je od objave četrtletnih rezultatov do konca preteklega tedna izgubila 430 milijard dolarjev tržne vrednosti, kar je za primerjavo, skoraj 10-kratnik trenutne tržne vrednosti nemškega BMW-ja. Poleg malenkost počasnejše rasti četrtletnih poslovnih rezultatov, so vročico okrog prvega imena umetne inteligence borznega razcveta ohladile še govorice o tem, da bi podjetje lahko bilo predmet protimonopolne preiskave ameriškega ministrstva za pravosodje.  Z delnicami Nvidie se tako trguje slabih 25 % pod avgustovskimi vrhovi, a še zmeraj kar 120 % višje kot pred enim letom. Nvidia je za seboj potegnila tudi ostala podjetja povezana z umetno inteligenco in s tem delniške indekse. Če se je preostali del trga na začetku tedna držal solidno, se je nato ob nekoliko slabših ekonomskih podatkih od napovedi, negativno razpoloženje razširilo tudi na širši trg.

Ameriški trg dela se postopoma ohlaja

Pod drobnogledom so bili predvsem avgustovski podatki iz ameriškega trga dela, ki so potrdili, da se ta postopoma ohlaja. A čeprav je bilo avgusta v ZDA ustvarjenih 142.000 novih delovnih mest, kar je občutno manj od povprečja v zadnjih treh letih, pa so številke bolj ali manj v skladu s povprečji v obdobju pred pandemijo. Podobno je tudi stopnja brezposelnosti pri 4,2 % nad najnižjimi lanskimi vrednostmi, a občutno pod dolgoletnim povprečjem v ZDA, ki znaša 5,7 %. Trg dela v ZDA torej jasno kaže znake ohlajanja, a vsaj zaenkrat niti približno ne recesije.

BDP v evrskem območju se je v drugem četrtletju povečal za 0,2 %

Gre že za sedmo četrtletje, ko je bila gospodarska rast pod 0,5 % in enajsto zaporedno četrtletje pod 1 %. Rast v skladu z dolgoročnimi trendi je evrsko gospodarstvo nazadnje beležilo leta 2021, a takrat je šlo bolj kot ne za anomalijo v obdobju gospodarskega odboja po pandemiji. Če gremo v obdobje pred pandemijo, je povprečna letna gospodarska rast evrskega območja v letih 2018 in 2019 znašala 0,3 %, podobna oziroma zgolj za spoznanje višja je bila rast skozi večino obdobja po evropski dolžniški krizi. Povprečna rast BDP skozi primerljivo obdobje v ZDA, je bila višja od 2 %. Počasno gospodarsko rast na stari celini torej ne moremo pripisati samo nedavnim zgrešenim odločitvam povezanim z energetskim prehodom, višjim cenam energentov in posledicam vojne v Ukrajini. Za obuditev evropske produktivnosti in gospodarske rasti bodo zato potrebne strukturne spremembe, ki jih je v včeraj objavljenem odmevnem 400 strani dolgem dokumentu o konkurenčnosti EU obravnaval bivši predsednik ECB Mario Draghi. Dokument med drugim zajema predloge, ki zadevajo lajšanje evropske regulative in administracije, privabljanje zasebnih investicij predvsem v tehnologijo, zeleno energijo in digitalizacijo, reforme na trgu dela, večjo vključenost v poklicno izobraževanje in digitalne veščine, povečanje obrambne neodvisnosti ter neodvisnosti na področju energije in ključnih materialov. Draghi ocenjuje, da EU za izpolnitev predlogov potrebuje naložbe v višini med 750 in 800 milijard evrov letno oziroma kar 5 % BDP. Dokument naj bi bil pomemben temelj za bodoče ukrepe in politike v EU, a za uspešno implementacijo predlogov bo potrebno predvsem poenotenje in več pragmatičnosti na razdrobljenem in krhkem evropskem političnem parketu.

Fed bo ostal pri običajnem, 0,25 %, rezu

Zahtevana donosnost na ameriško 10-letno državno obveznico, ki je najbolj spremljan dolžniški vrednotni papir, in zaradi statusa ne tvegane obrestne mere merilo pri vrednotenju tako rekoč vseh vrednostnih papirjev, je upadla na 3,7 % kar je najnižje v letošnjem letu. V luči nekoliko slabših ekonomskih podatkov v ZDA, so postale glasnejše špekulacije o tem, ali so pri Fed preveč odlašali s prvim znižanjem obrestnih mer. Posledično se je povečala možnost za »jumbo« 0,5 % znižanje na prihajajočem septembrskem zasedanju. Bržkone bodo imeli pomemben vpliv na odločitev Fed podatki o ameriškem indeksu cen CPI, ki bodo objavljeni v sredo. Kaže, da bodo pri Fed vseeno ostali pri običajnem, 0,25 % rezu.

Kitajski ekonomski podatki nakazujejo krepitev kitajskih ekonomskih težav

Deflacija se krepi, saj se poleg dolgotrajnega krčenja cen industrijskih izdelkov sedaj krepi še krčenje širšega nabora potrošnih dobrin. Edino cene hrane še delujejo inflacijsko, a tudi tu se cene ohlajajo. Obenem podatki o potrošnji kažejo, da zaradi pričakovanih upadov cen izdelkov kitajski potrošniki trošijo vse manj in čakajo z nakupi, kar dodatno slabša stanje v ekonomiji. Posledice čutijo tudi tuji, tokrat predvsem evropski proizvajalci dobrin. V zadnjih dneh so v ospredju avtomobilski proizvajalci ter proizvajalci luksuznih dobrin, ki močno znižujejo pričakovanja o poslovanju na kitajskem trgu za obdobje do konca leta ter tudi že za 2025. In če so bile delnice proizvajalcev luksuznih dobrin v 2022 in 2023 zvezde evropskih delniških trgov, pogosto pa se jih je omenjalo kot protiutež ameriškim tehnološkim zvezdam, se je pokazalo, da tudi ta podjetja ne zmorejo borbe z ameriškimi giganti. Pokazalo se je da, tudi v industriji luksuznih izdelkov veljajo zakonitosti ciklične industrije in koronski razcvet, ko so bili ljudje doma in si iz »tolažbe« kupovali drage izdelke na dolgi rok ni vzdržen. Sedaj prihaja račun za zapitek in letošnji popravek pri delnicah luksuznih proizvajalcev je med 10 in 50 %.

NASVET ZA VLAGATELJE

Zadnje tedne se pozornost vlagateljev od politike obrestnih mer vse bolj osredotoča na ekonomsko aktivnost. Vlagatelji ocenjujejo možnost recesije. Obrestne mere upadajo, tempo upada ostaja nepredvidljiv. Recesije kljub strahu zaenkrat ni na vidiku in ekonomski podatki ne odstopajo bistveno od zgodovinskih povprečij. Borzna rast v zadnjem letu in pol je pregrela predvsem tehnološke delnice, a slednje ostajajo privlačna izbira za vlagatelje zaradi profila nadpovprečne rasti. Pred nami so volatilni jesenski tedni, ki bodo po pričakovanjih trajali do ameriških volitev. V tem obdobju lahko pričakujemo testiranje dna iz avgusta in večje premike na delniških trgih. Za male vlagatelje, ki redno prilagajajo svoj portfelj dogajanju na trgu, korekcije predstavlja privlačno nakupno priložnost, saj lahko kupijo delnice dobrih podjetij s popustom. Dejstvo je, da kljub zmernemu upočasnjevanju ameriškega in svetovnega gospodarstva to še naprej raste. Glavni trendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija in AI ostajata glavna razvojna faktorja. Zdravilo za debelost nadaljuje svoj pohod in prebivalstvo trgov v razvoju želi trošiti več. Posledično za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje korekcije in nihaji navzdol predstavljajo privlačno nakupno priložnost.

Trenutno so zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank privlačne dolgoročne obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Po pričakovanjih sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos. Ameriška tehnološka podjetja še naprej ostajajo gonilna sila delniških trgov. Vrednotenja tehnoloških delnic so še vedno nadpovprečna kar narekuje več previdnosti v prihajajočih tednih in popravki navzdol so možni. A zaradi dobrega poslovanja in nadpovprečne rasti ostajajo tehnološke delnice tudi kot del globalnih trgov privlačna dolgoročna naložba. Naslednje mesece ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost.

Trgi v razvoju ostajajo pod pritiskom slabšega političnega in ekonomskega položaja. S svetlo izjemo Indije. Zato ostajamo previdni do trgov v razvoju. Špekulativno so kitajske delnice poceni, a kitajska država se izogiba ukrepom in reformam, zato se zdi da v obdobju do novega leta ne bo bistvenega izboljšanja položaja. Obenem Indija nadaljuje rast in živi življenje, nekoliko odmaknjeno od preostalega sveta, a po močni rasti v zadnjih letih in mesecih bi lahko tudi indijske delnice vzele kratek predah. Korekcije v Indiji ne pričakujemo, bi pa lahko videli nekaj mesečno stagnacijo tečajev, še posebej, če bo na ostalih velikih globalnih trgih v vmesnem obdobju povečana nihajnost.

 

 

 

Potresni sunek, bar in polprevodniki

 

Vlagatelji na Wall Streetu so svoje stave umikali, saj so bili zaradi nadaljnjega padca v tečaju dolar – jen primorani prodati preostale finančne instrumente, kar je na trgu porušilo ravnovesje. Prekaljeni vlagatelji so nihajnost na trgu pospremili z visoko mero optimizma. Nekoč dragi delniški trgi so se pocenili in tako znova ponudili ugodne donose. Nekajodstotni padec so vlagatelji izkoristili za vnovične nakupe in s tem zapolnili vrzeli po potresnem sunku. Večjemu upadu na delniških trgih smo se tokrat izognili, saj se razpoke na stavbah močnega gospodarstva in nižje inflacije niso pokazale.

Po potresnem sunku so delniški trgi pridobili izgubljeno. Ameriški S&P 500 je v tem obdobju pridobil 6,3 odstotka, evropski MSCI Europe je pridobil 6,7 odstotka, svetovni indeks MSCI World pa je v istem obdobju zabeležil 7-odstotno rast. Pozitiven sentiment na trgu so konec prejšnjega tedna potrdili tudi pri ameriški centralni banki Fed, ko je predsednik Powell na konferenci v Jackson Holu predpostavil rez temeljne obrestne mere v septembru. Centralni bankirji namreč opažajo zmerno ohlajanje trga dela, ki dolgoročno pozitivno vpliva na nadaljnje ohlajanje inflacije.

Da bi delniški trgi znova dosegli najvišje tržne vrednosti je Wall Street včeraj potreboval zgolj eno, in sicer objavo ugodnih finančnih rezultatov vodilne družbe na področju umetne inteligence Nvidie. Mali vlagatelji so rezultate nestrpno pričakali v barih po ZDA. Nvidia, ki je od začetka leta 2023 pridobila kar 778 odstotkov, je po včerajšnjem zaprtju ameriških delniških trgov znova postregla z odličnim rezultatom. Prodaja polprevodnikov v višini 30 milijard dolarjev je bila za 1,2 milijarde dolarjev višja od pričakovanih 28,8 milijarde dolarjev. Vodstvo družbe je bilo osredotočeno na nadaljnjo rast bruto marže, ki ostaja na 75,7 odstotka prodaje, prav tako so v vodstvu oznanili nov načrt odkupovanja lastnih delnic, ki znaša 50 milijard ameriških dolarjev.

Tržna norija umetne inteligence, ki sledi visokotehnološkim delnicam že vse od začetka prejšnjega leta, se kljub pozitivnemu rezultatu vodilne družbe Nvidia nekoliko ohlaja, saj so biki pričakovali še boljše napovedi za prihodnje leto. Začetni padec cene delnice lahko pripišemo tudi slabemu sezonskemu delniškemu trendu, ki v zadnjih 30 letih narekuje najslabše donose prav septembra.