Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

November je prinesel nove rekorde. Kapitalski trgi na krilih likvidnosti še naprej rastejo. Zasedanje FED-a je prineslo napoved zmanjšanja likvidnosti, tako da bo FED zdajšnje nakupe obveznic v višini 120 milijard mesečno zmanjševal po 15 milijard na mesec in tako poleti 2022 prenehal z nakupi. Verjetnost dviga obrestnih mer se je po tej objavi zmanjšala. Podobno komunicira tudi ECB, ki pa napoveduje, da v letu 2022 gotovo ne bo dviga obrestnih mer, odkupi in s tem spodbujanje likvidnosti pa zaenkrat ostajajo nedotaknjeni.

V ZDA so potrdili infrastrukturni zakon, ki zagotavlja novih več kot 1000 milijard za investicije. Dejansko je za infrastrukturo namenjenih le dobra polovica zneska, vse ostalo so manjši projekti iz različnih področij, ki so jih politiki pripeli na zakon, da so ga uspeli spraviti skozi kongres in senat. A ta sredstva so dala nov zagon trgu.

Tudi malo pozabljena pandemija v zadnjih tednih pridobiva na moči. Očitno cepivo že po nekaj mesecih oslabi in število okužb je v močnem porastu praktično povsod v zahodni Evropi. To sicer sovpada s tradicionalno sezono prehladov in gripe, kar negativno vpliva na bolnišnične kapacitete. Posledično vidimo, da se zapiranje javnega življenja vrača na mize politikov, ki bodo z zapiranjem gospodarstva zopet vplivali na ekonomske trende. V ospredje se pojavlja vprašanje, koliko likvidnosti lahko v takem okolju centralne banke sploh umaknejo.

Cene energentov in materialov ostajajo visoke, kar še naprej krepi inflacijska pričakovanja. Retorika centralnih bank se je spremenila v smeri, da pričakujejo povišano inflacijo skozi celotno naslednje leto, a v drugi polovici leta 2022 naj bi pritiski popustili in inflacija naj bi se umirila. A ker inflacija ostaja ena izmed najbolj nepredvidljivih ekonomskih kategorij, je ugibanje o drugi polovici leta 2022 nesmiselno. Nafta ostaja nad 80 dolarjev, saj OPEC+ ni okrepil črpanja, kar je zelo zanimivo in očitno so se po umiku ZDA iz Afganistana geostrateške pozicije nekoliko spremenile. Čeprav je Bidnova administracija močno pritiskala na povečanje črpanja so zalivske države ostale enotne in pokazale, da si želijo višjih cen – govori se o 100 dolarjih za sod. Tudi v Evropi cene plina in elektrike po popravku v zadnjih nekaj tednih nadaljujejo počasno pot navzgor. Še naprej omejene dobave plina iz Rusije in napovedano bolj mrzlo vreme vzbujata precejšnje nelagodje tako pri potrošnikih in tudi pri politikih.

Nakazana želja kitajskega predsednika Xi Jinpiga, da bi s spremembami zakonodaje rad postal novi Mao, dosmrtni predsednik, vzbuja nelagodje med zahodnimi vlagatelji. Plenarno partijsko zasedanje bo konec tedna postreglo z novimi usmeritvami za državo, a zaenkrat poteka srečanje za strogo zaprtimi vrati. Vlagatelji in posledično tudi kapitalski trg ostajajo previdni.

Kapitalski trgi so po že omenjenem zasedanju FED-a močno obrnili smer. Pridobile so tako delnice kot tudi obveznice. Zahtevani donosi ameriških obveznic so se zaradi znižanja pričakovanj o dvigu obrestnih mer precej znižali in ameriška 10-letna obveznica se trenutno giblje v rangu okoli 1,45 %, nemška pa okoli -0,26 %. To je precejšen premik v zadnjem tednu. Tudi dolar se je nekoliko okrepil in se nahaja na nivoju 1,15 dolarja za 1 evro. Na  delniški trgih so v ospredju ameriške in evropske delnice, medtem ko predvsem Azija zaostaja.

Rezultati 3. četrtletja, ki se počasi zaključujejo, še naprej skrbijo za boljši odziv v Evropi in ZDA. Presežena pričakovanja in izboljšane napovedi se najbolje poznajo v IT panogi, medtem ko so se precej znižala predvsem pri materialih, kjer naj bi Kitajska znižala porabo surovin. Rdeča nit objav rezultatov so tudi logistični izzivi, ki se bodo po pričakovanjih nadaljevali še vsaj do sredine naslednjega leta in močno vplivajo na nekatera podjetja. Še posebej je to očitno pri osnovnih potrošnih dobrinah, kamor spadajo največja »gospodinjska« podjetja, kot so npr. Nestle, Henkel ali P&G. Vsem je skupno, da cene vhodnih surovin rastejo hitreje kot končne cene, kar stiska njihove marže. Ko k temu dodamo še težave pri logistiki, je bil negativen odziv vlagateljev pričakovan. Na nivoju podjetij velja omeniti Alphabet (Google), ki je po dobrih rezultatih postal novo podjetje, vredno več kot 2.000 milijard. Meji 1.000 milijard pa se pospešeno približuje še eno tehnološko podjetje – Nvidia – njihova delnica je v zadnjem mesecu zrastla iz 200 na 300 dolarjev. Med vlagatelji še naprej poleg tehnoloških delnic ostajajo priljubljene tudi delnice Pfizerja, ki je z napovedjo uspešne nove tablete za boj s covid-19 povzročil dvig za dobrih 10 odstotkov. Na drugi strani so delnice ostalih proizvajalcev cepiv, kot sta Moderna in Biontech, upadle za 20 in več odstotkov. Če gre za daljši trend ali pa še naprej zgolj za velika nihanja v panogi, ki je bila nekoč znana po večji stabilnosti, bomo šele videli, a dejstvo ostaja, da so delnice velikih farmacevtskih podjetji še naprej poceni.

Sprejetje infrastrukturnega zakona v ZDA je prebudilo nekoliko zamrlo zanimanje za delnice industrijskih podjetij, a pot navzgor je tu selektivna in zaradi visokih vrednotenj v primerjavi s preteklostjo relativno omejena. Pozornost se tako ohranja na energijo, oskrbo in finance, kjer nižja vrednotenja in proti inflacijski igri ostajajo glavno gonilo interesa vlagateljev.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijo, mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj še celotno naslednje leto. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultati skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj in drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska oziroma trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Odlične napovedi tudi za konec leta

Ameriški delniški trgi so po podatkih od leta 1945 pridobili tudi v decembru, če so bili do novembra že v plusu od 10 do 15 odstotkov. Delnice v ZDA pa so trenutno v povprečju že višje za okoli 30 odstotkov, merjeno v evrih. Ti statistični podatki nakazujejo, da se tudi letos obeta močan zaključek na delniških trgih. Na roko bo šla tudi ameriška centralna banka, ki bo sicer nekoliko znižala nakupe na obvezniškem trgu, vseeno pa ne toliko, kot so bile nekatere nekoliko bolj pesimistične napovedi. Nakupi se bodo v novembru znižali za 15 milijard dolarjev s 120 milijard na mesečni ravni. Politika tako ostaja naklonjena bolj tveganim naložbam, kar pa se je v delniške tečaje v preteklem tednu že vračunalo. Poplava denarja se skratka nadaljuje in inflacija bo ostala še nekaj časa nadpovprečna. To sicer lahko privede do nepričakovanih inflacijskih pritiskov, vseeno pa centralne banke menijo, da bodo ti začasni in da imajo dovolj vzvodov, da jih umirijo, če bo treba.

Politike centralnih bank so privedle tudi do izredno nizke brezposelnosti. Močno poslovno okolje seveda vedno pripelje do povečanega povpraševanja po delovni sili. 4,6-odstotna stopnja brezposelnosti je ena izmed najnižjih v zgodovini. Število razpisanih delovnih mest pa tudi še nikoli ni bilo tako visoko. To posledično pomeni, da podjetja na trgu dela trenutno ne najdejo primernih delavcev, kar vodi v rast plač, ki je trenutno 4,9-odstotna na letni ravni. Gospodarska slika v ZDA je trenutno zelo dobra, posledično so zelo dobre rezultate za tretje četrtletje objavila tudi ameriška podjetja. Po do zdaj objavljenih podatkih jih je kar 80 odstotkov preseglo pričakovanja analitikov. Najboljši panogi sta bili farmacija, kjer je 93 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja, in informacijska tehnologija, kjer je napovedi preseglo 92 odstotkov vseh podjetij. Omenimo še rast prihodkov na letni ravni. Ta je znašala 17,3 odstotka, ta številka je najvišja od leta 2008. Tudi napovedi za zadnje četrtletje leta so zelo močne, pričakovana je namreč kar 20-odstotna rast dobička glede na prejšnje leto.

Vidimo, da se pozitivna slika na delniških trgih nadaljuje in da bo zelo verjetno pozitiven tudi zaključek leta. Vseeno pa so delniški trgi neprevedljivi, zato moramo biti vedno pripravljeni tudi na kakšno presenečenje.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Zadnji oktobrski teden je bil razburljiv z vidika političnega dogajanja, a vseeno se na trgih ni zgodilo prav dosti v smislu spremembe smeri. Vsekakor je bil glavni dogodek sestanek G20 v Rimu, ki mu je sledil okoljski vrh v Glasgowu. Medtem, ko se politiki na takšna srečanja prevažajo v privatnih letalih in pri tem pokurijo ogromno fosilnih goriv ter obenem ljudstvu pridigajo, da bo treba biti prizanesljivejši do okolja, pa se zdi, da ti vrhovi z imaginarnimi cilji nimajo več tako široke množice poslušalcev kot nekoč. Ljudi zanimajo bolj vsakdanji problemi kot so inflacija, dragi energenti in pomanjkanje določenega blaga v trgovinah. A poleg okoljskih dogovorov je bil eden izmed sklepov vrha v Rimu tudi potrditev globalnega korporativnega davka v višini 15%. Ali bo to kakorkoli spremenilo bilance ameriških tehnoloških podjetij bomo še videli, trg v tem zaenkrat ne vidi problema.

V Evropi se še naprej ukvarjajo z visokimi cenami energentov in kot posledica le tega se ustvarja nek nov razkol med tistimi, ki bi nuklearno energijo uvrstili med zelene, obnovljive vire, in tistimi, ki so strogo proti tej razvrstitvi. Med slednjimi so tudi pričakovani bodoči člani nemške vlade, ki je še kar naprej v nastajanju (in bo verjetno še nekaj tednov).

Vseeno delniških trgov na novih rekordnih vrednosti nič ne more ali ne zna ustaviti. Negotovost v gospodarstvih narašča, a rast delniških trgov to le še podžiga. Glavni dejavnik je politika centralnih bank in ugibanja, kdaj in kako bodo zmanjšali likvidnostno injekcijo ter dvignili obrestne mere.
Trenutna pričakovanja v ZDA gredo v smeri dveh dvigov v letu 2022, medtem ko Lagardova in ECB še naprej komunicirata, da pred letom 2023 dviga obrestnih mer v Evropi ne bo. Takšna še naprej ohlapna denarna politika, strma rast cen surovin – predvsem energentov – in težave v dobavnih verigah so dejavniki, ki dražijo tudi končne izdelke in podžigajo inflacijo. Rastoča inflacija in ohranjanje nizkih obrestnih mer centralnih bank vlagatelje silijo iz obvezniških in denarnih trgov v delnice. Krog je tako sklenjen in teče že nekaj časa. Kaj lahko prekine krogotok denarja ostaja odprto vprašanje, a zaenkrat nanj ni odgovora. FED bo verjetno prvi, ki bo omejil likvidnost in sredi naslednjega leta dvignil obrestne mere, a vse to je že vračunano v tečaje.

Največja neznanka ostaja inflacija, ki je dokončno izgubila pridevnik »prehodna«. Vse več modelov sedaj upošteva precej povišano, 4% inflacijo za celotno leto 2022. Močan dejavnik za povišano inflacijo so visoke cene energije, ki naj bi po napovedih vztrajale vsaj naslednjih šest mesecev. Očitno se bodo vlagatelji v obvezniških in predvsem denarnih naložbah morali navaditi, da bodo tudi v naslednjih mesecih predvsem izgubljali.

Ta dni je bilo zanimivo dogajanje na Japonskem, kjer so parlamentarne volitve na novo določile razmerja. Zmagovalka volitev, liberalna stranka, je dobila večino v parlamentu, s tem pa naj bi se nadaljevala ohlapna ekonomska politika s ciljno inflacijo postavljeno na 2%. Vlagatelji so to nagradili z močnejšim skokom japonskih delnic, ki pa od začetka leta ostajajo med manj donosnimi, še posebej v primerjavi z Evropo in ZDA.

Kitajske delnice ostajajo z vidika vlagateljev nadpovprečno tvegane in s tem manj privlačne za globalne vlagatelje, kar se odraža na delniških indeksih in na njihovem zaostajanju za ostalimi razvitimi trgi. Težave nepremičninskega trga se nadaljujejo. Gospodarska rast se upočasnjuje in nad vodo jo držijo storitve, a v luči najnovejših lokalnih omejitev se zdi, da bi kitajska lahko zdrsnila v tehnično recesijo.

Rezultati poslovanja so v zadnjem tednu večinoma pozitivno presenečali, še posebej v Evropi in v panogah oskrbe, energije, financ, materialov pa tudi zdravstva in industrije. Tudi tehnološka podjetja se držijo odlično, malo pa skrbi napoved Amazona, da bo višje stroške cen izdelkov in logistike pokril iz rezerv, kar naj bi negativno vplivalo na marže. Bomo videli. Prodajna rast Appla se umirja, nasprotno pa Tesla nezadržno raste in Musk je najbogatejši Zemljan. Tudi v prihajajočih tednih bistvene spremembe v dinamiki podjetij ne pričakujemo, zato bo pozornost usmerjena na centralne banke in njihove poteze glede umika likvidnosti. Še več pozornosti pa inflacijskim podatkom. Slednja je tudi faktor, ki lahko pošteno premeša karte. Obveznice, še posebej dolge z ročnostjo nad 10 let, ostajajo manj privlačne in v negativnem trendu, razmerje evro/dolar pa ostajata stabilna na razmerju 1,16 dolarja za evro.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijo, mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.

Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temeljijo na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačni, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni.

Negotovost v tehnološkem sektorju in azijskih trgih vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj in drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ, in sicer kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna.

Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska oziroma trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij.

Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj ohranja privlačnost naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Sredina oktobra, ki je pregovorno eden najslabših mesecev za investicije, je prinesla nove borzne rekorde. A disonanca med trgi in ekonomijo postaja vse večja. Analitiki in ekonomisti se pogovarjajo le še o naraščajočih cenah surovin, naraščajočih problemih v logistiki in posledično višji inflaciji. Centralni bankirji skušajo najti odgovor na te težave, zato je govor o omejevanju likvidnosti vse glasnejši, a trgov vse to ne zanima.

Dobri rezultati tretjega četrtletja in solidne napovedi za naprej vlagatelje spodbujajo, da presežno likvidnost usmerjajo na kapitalske trge. Za primerjavo, prihranki prebivalstva pri slovenskih bank so dosegli že skoraj 24 milijard evrov, podjetij pa še 8,4 milijarde. Obe številki sta rekordni in hitro naraščata. Banke imajo denarja na pretek, čeprav so obrestne mere negativne. To je bilo še pred nekaj leti nepojmljivo. Ljudje tudi ne trošijo, zadnje čase predvsem, ker se dobave podaljšujejo in blaga v nekaterih kategorijah ni, pa tudi podjetja ne najdejo pravih investicijskih idej. To znižuje pričakovano rast BDP.

V zadnjem tednu sta razočarali tako Kitajska kot tudi Južna Koreja, prav tako so se v Nemčiji napovedi precej znižale, a za razliko od azijskih konkurentov, so Nemci popravili pričakovanja za leto 2022 navzgor. Naslednje leto je precej v oblakih, a vseeno se sliši lepo, da bo v prihodnje bolje. Retorika centralnih bank se zadnje dni spreminja. Manjkrat se pojavlja besedna zveza, da je inflacija prehodna in vse bolj prihaja v ospredje spoznanje, da bo leto 2022 leto precej povišane inflacije. To s seboj prinaša izzive v plačni politiki, saj trg dela v ZDA in Evropi, ki se spopada s pomanjkanjem primerno usposobljenega kadra, lahko pričakuje še bolj zaostrene razmere.

Krepitev pričakovanj o zaostrovanju likvidnostne politike FED in ECB motijo nadaljnje slabšanje že prej omenjenih ekonomskih kazalcev, zato se uveljavlja opozorilo oziroma prepričanje, da FED in ECB obrestnih mer pretirano ne moreta dvigniti, brez da bi močno zavrla že tako upočasnjeno pokoronsko okrevanje. Skratka položaj ostaja izredno kompleksen in zdrs v stagflacijo ni izključen. Zdi se, da centralne banke v tej točki nimajo več dobrih odločitev, ampak izbirajo zgolj še samo med manj slabimi.

Kapitalski trgi v nasprotju s pričakovanji dosegajo nove rekorde. Povod so dobri poslovni rezultati, ki so boljši od pričakovanj, predvsem pa podjetja napovedujejo solidno rast tudi v prihodnje. Rast je široka in glavni akterji niso isti, kot v pomladansko-poletnem obdobju. Zadnje dni gre predvsem na račun financ, energije in selektivnih, bolj tehnološko usmerjenih, podjetij. Eno takih podjetij je Tesla, od katerega je model 3 prvič najbolj prodajan avto v Evropi, tudi v konkurenci motorjev z notranjim izgorevanjem. Delnica je tako skočila in podjetje preseglo magično mejo 1.000 milijard tržne kapitalizacije. In to zgolj v 11 letih. Tesla se uspešno izogiba pomanjkanju čipov, ki močno pestijo konkurenco, predvsem japonske pa tudi evropske in ameriške avtomobiliste.
Na drugi strani je Facebook, ki je objavil slabše rezultate, a se delnica drži solidno zaradi napovedanega rekordnega 50 milijard težkega odkupa lastnih delnic. Facebook predvsem pesti izguba mlajših uporabnikov, ki v manjšem številu odpirajo račune, obenem pa na njem preživijo še manj časa. Zaradi tega je sektor komunikacij potisnil v rdeče območje, kot edini negativni sektor v preteklem tednu.

V ospredju ostajajo oskrba, zaradi naraščajočih cen energije in zaradi dviga pričakovanj o omejevanju likvidnosti in s tem rasti obrestnih mer pa sektor finance. A zmagovalec minulega tedna je bila panoga zdravstva, ki je porastla za več kot tri odstotke, in sicer predvsem po zaslugi dobrih rezultatov poslovanja in privlačnih vrednotenj v panogi. Energija je tokrat ostala nekoliko zadaj, a nafta na nivoju 85 dolarjev za sod in pričakovanja, da jo bomo kmalu videli na 100 dolarjev za sod dvigujeta špekulativno naravo trgovanja z delnicami energetskih podjetij. Dejstvo ostaja, da so vrednotenja v panogi še naprej privlačna in morebitna rast cen nafte na 100 dolarjev bi to privlačnost le še povečala, zato te delnice ostajajo zelo privlačne. Nas pa v naslednjih dneh čaka poplava objav rezultatov poslovanja, tudi preostalih tehnoloških velikanov, kar bo trgu določilo smer. Kitajske napovedi o uvedbi davka na nepremičnine in ugibanje o davku na luksuz še naprej sporoča, da se razmere še niso stabilizirale. A vseeno se zdi, da je najhuje minilo za internetne velikane, zato so njihove delnice zopet našle kupce. Na trgih v razvoju se pozornost zadnje dni usmerja v Turčijo in Južno Ameriko. Turška lira je v prostem padu, saj vlagatelji nimajo več potrpljenja za vmešavanje politike v dnevne odločitve centralne banke in nižanju obrestnih mer ob skokoviti rasti inflacije, ki presega 20-odstotno letno. Podobna zgodba se odvija v Braziliji, tudi tam zgrešena ekonomska politika ne najde odgovora na pokoronske izzive in brazilski delniški trg se je znašel med najslabšimi letos, saj je po 20-odstotnem upadu padel v območje medvedjega trenda. In to navkljub močni zastopanosti naftnih in surovinskih podjetij v indeksih. Obvezniški trgi še naprej izgubljajo oziroma zahtevane donosnosti še naprej rastejo. Inflacijska pričakovanja se krepijo in so dosegla najvišje nivoje po letu 2013. Ameriška 10-letna obveznica se tako približuje 1,7% donosnosti, podobna nemška obveznica pa komaj še vztraja v negativnem območju. Problem obveznic je, da imajo zaradi visoke inflacije realno donosnost (minimalna popravljena za inflacijo) močno negativno kar močno pritiska predvsem na zavarovalnice in pokojninske sklade.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine.
Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti.

Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ – kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in z njo trgi v razvoju zaradi političnega tveganja (zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo je težko predvideti poslovanje podjetij ) ostajajo tvegani in zaradi tega manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje.

Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Surovine in energenti pod večletnimi vrhovi

 

Cena bakra se je spustila pod deset tisoč dolarjev na tono, z večletnega vrha se je spustila tudi cena surove nafte. Podoben trend smo zaznali tudi pri cenah pomembnejših industrijskih surovin. Rast cen surovin in energentov pa ne skrbi zgolj centralnih bankirjev, ampak tudi industrijska podjetja, ki so za prihodnje leto že začela napovedovati dviganje cen svojih proizvodov, s čimer bodo na končne uporabnike prenesli nekaj dviga cen vhodnih elementov.

Rast cen industrijskih materialov, predvsem železa in jekla, bi lahko povzročila tudi nadaljnjo rast cen že tako pregretega nepremičninskega trga, saj nepremičninski trg predstavlja tretjino celotnega povpraševanja po jeklu, kar pomeni, da njegova cena v veliki meri vpliva na strošek gradnje in posledično na prodajno ceno nepremičnine. Centralne banke so se zaradi vsega tega znašle v zelo kočljivi situaciji. Še vedno ni kristalno jasno, ali je za nedavno skokovito rast cen kriva pandemija covida-19 in se bo celotna situacija prihodnje leto umirila brez posega v denarno politiko ali pa da gre za “legitimni” inflacijski pritisk, ki bi brez intervencije centralnih bank vodil v vedno močnejšo rast cen, nočno moro vsakega centralnega bankirja. Dvig obrestnih mer bi v primeru, da gre za “tranzicijsko inflacijo”, lahko močneje zavrl globalno gospodarsko rast, saj svetovna ekonomija še vedno čuti negativne posledice pandemije. V primeru dejanskih inflacijskih pritiskov bi neaktivnost centralnih bank lahko vodila v strmo rast cen in inflacijo, ki bi jo bistveno težje odpravili, kot če bi to začeli že danes. Dogajanje na blagovnih borzah danes kaže, da (vsaj trenutno) investitorji ocenjujejo, da so šle cene surovin in energentov predaleč in da bi bilo za vse morda najbolje, da se ta trend ustavi, centralni bankirji pa bi zagotovo bili veseli tudi kake korekcije na trgu surovin in elementov.

 

Tečaji v Ljubljani so si vzeli čas za oddih

 

Sredi avgusta je SBI TOP, borzni indeks domačih blue chipov, dosegel in kratkotrajno tudi presegel psihološko vrednost 1200 točk, nato pa so se cene delnic obrnile navzdol. Eden od razlogov za to so vsekakor izplačane dividende za leto 2020, verjetno pomembnejši pa je bil negotov čas, v katerega smo vstopili zaradi razmišljanja svetovnih centralnih bank (predvsem ameriškega Fed) o postopnem umikanju močnih monetarnih stimulusov, ki so jih namenili trgom ob izbruhu pandemije.

Vendar odpiranje gospodarstev ne gre brez težav. Ker je v minulem letu in pol zaradi epidemioloških ukrepov gospodarstvo delalo bolj kot ne na pol, zdaj povečano povpraševanje po vseh izdelkih ustvarja težave predvsem v proizvodnji redkejših dobrin, kot so polprevodniki – in pa seveda logistiki. In to prav v času, ko so pred nami božično-novoletni prazniki, obdobje, ki je za trgovino najpomembnejši del leta. Z zahodne obale ZDA, kjer pristanišča okoli Los Angelesa ustvarijo kar 30 odstotkov prometa cele države, v teh dneh poročajo o rekordnih številkah ladij s kontejnerji, ki čakajo pred pristanišči. Zadeve so šle minuli teden celo tako daleč, da je moral posredovati in organizirati sestanek z luškimi upravami celo sam ameriški predsednik Biden.

Morebitne podobne situacije v prihodnjih tednih niso izključene niti v Evropi, če vemo, da so ZDA s svojimi tradicionalnimi nakupovalnimi norostmi zahvalnega dne in črnega petka slab mesec pred evropskim božičem. K potencialni noriji v zadnjih mesecih leta bi lahko pripomogel začetek stavke delavcev italijanskih pristanišč, ki so jo zaradi zahtevanega pogoja PCT napovedali delavci pristanišča v Trstu za petek 15. oktobra. Kot vemo, je pristanišče v Trstu največji konkurent Luke Koper kot pristanišče v Benetkah, kamor bi se stavka po napovedih lahko razširila. V tem primeru bi ladjarji del tovora seveda morali dodatno preusmeriti v koprsko pristanišče.

Z veliko nestrpnostjo bomo zato pričakovali poslovne rezultate Luke Koper v drugi polovici leta, še posebno pa v zadnjem kvartalu. V Kopru, ki je že zdaj največje jadransko pristanišče po pretovoru kontejnerjev, so v prvi polovici leta zaključili kar nekaj velikih strateških naložb. Med njimi je najpomembnejše podaljšanje operativne obale prvega pomola za slabih sto metrov, kar jim je povečalo letne kapacitete pretovora zabojnikov za 50 odstotkov, na 1,5 milijona TEU. K temu sodijo tudi nove skladiščne površine, ki bodo končane prihodnje leto. Po letu 2022 sledi podobno povečanje zmogljivosti še na severni strani kontejnerskega terminala, tako da bodo v Luki Koper več kot pripravljeni na dokončanje drugega tira železniške proge Divača-Koper.

Dobre novice pa so minuli teden prišle tudi iz Petrola. Zaključili so namreč prevzem bivših bencinskih črpalk OMV na Hrvaškem, ki so v zadnjih letih poslovale pod blagovno znamko Crodux. Petrol je kupil 93 prodajnih mest (bencinskih črpalk), s katerimi je njihov tržni delež na Hrvaškem zrastel na 23 odstotkov. Za to so plačali 191 mio evrov in prevzeli še 19 milijonov evrov dolga. Glede na ocenjeni EBITDA Croduxa leta 2021 se ocenjena vrednost transakcije ocenjuje za precej ugodno.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Gospodarski položaj se zadnje tedne zaostruje in pretekli teden ni prinesel preobrata trenda. Pandemijo so na naslovnicah medijev zamenjali logistični izzivi, rast cen surovin in energentov in s tem povezana ugibanja o inflaciji ter seveda ugibanja, kako bodo na to odgovorile centralne banke in države. Kombinacija teh treh glavnih dejavnikov je ohladila gospodarska pričakovanja ter optimizem potrošnikov, ki se zrcali v nižjih napovedih za zadnji kvartal 2021 in predvsem znižanju pričakovanj za 2022. Najnovejše opozorilo prihaja s Kitajske. Kombinacija težav pri oskrbi z električno energijo ter višjih cenah surovin in materialov je prinesla »zgolj« 4,9 % rast BDP v tretjem kvartalu na letnem nivoju. Analitiki pa so tudi precej znižali napovedano rast za celotno leto 2021, ki naj bi po najnovejših podatkih znašala nekaj pod 8 %. Številka se zdi velika, a ne pozabimo, gre za leto, ko je bil odboj najmočnejši in ta isti pričakovani podatek za Slovenijo znaša med 6 % in 6,5 %. Upočasnjevanje kitajskega gospodarstva skrbi tudi večje ekonomije kot je ZDA in Evropska Unija, saj bi upad povpraševanja po izdelkih in storitvah evropskih in ameriških podjetij dodatno znižal gospodarska pričakovanja. Rast energentov in surovin oziroma materialov se je nekoliko umirila. Na posameznih segmentih smo videli celo nekaj pocenitev, a položaj je še vedno težak, saj so predvsem pri plinu in elektriki cene še vedno nekaj 100 % višje kot pred letom. Obenem vtisi s trga dajejo občutek, da se bo rast cen, čeprav počasneje, nadaljevala. To podžiga inflacijska pričakovanja in čeprav centralni bankirji še naprej prikazujejo ta skok kot začasen, se vse več analitikov strinja, da bo v 2022 inflacija (precej) višja kot v 2021. Problem namreč nastaja, ker se sedaj te višje cene prelivajo navzdol v izdelke in storitve ter tako še dodatno dvigajo inflacijska pričakovanja. Zato trgi razmišljajo, da bodo centralne banke morale ukrepati še letos. Nekatere centralne banke, kot so norveška ali poljska, so že nekoliko dvignile obrestne mere, a vse oči so uprte v Fed in ECB. A to je dvorezen meč. Dvig obrestnih mer in zaostritev likvidnosti bi še dodatno zavrla ohlajajoče se pokoronsko okrevanje, kar je v nasprotju s cilji tako centralnih bank kot tudi držav. Kako bodo razrešili ta gordijski vozel ostaja odprto vprašanje, a ne glede na rešitev bo to prineslo zaostritev gospodarskih in predvsem socialnih razmer. Pritiski na plače in »zima nezadovoljstva« bosta očitno zaznamovali konec 2021 in začetek 2022.

Kapitalski trgi zaradi nadaljevanja ohlapne denarne politike ostajajo dobro likvidni, delnice pa preferenčna izbira. V okolju morebitnega zaostrovanja politike centralnih bank obveznice, predvsem tiste z daljšo ročnostjo, niso najbolj priljubljena izbira. Obrestni donosi obveznic z manjšimi nihanji ostajajo najvišji letos. Ameriška 10-letna obveznica ostaja nekaj pod 1,6 %, nemška pa okoli -0,10. Višja inflacija bo te nivoje porinila še višje, zato so v tem okolju zmagovalne inflacijske obveznice. Na drugi strani so delniški trgi, ki ohranjajo stabilnost oziroma so se vrnili na rekordne vrednosti, saj velika likvidnost sili denar nazaj v delniške naložbe. Obenem je dober začetek sezone objav rezultatov, predvsem pri največjih ameriških bankah povrnil zaupanje v trg, ki ga je predhodno skrhal strah pred višjimi obrestnimi merami. Ta teden so tako v zelenem prav vse panoge globalnih delniških indeksov. Najboljši rezultat beležijo tehnološke delnice, kar pomeni IT panoga ter široka potrošnja, zaradi višjih inflacijskih pričakovanj pa tudi materiali in energija ter finance. Posledično zaostajajo zdravstvo in ožja potrošnja. Zaradi hitrejše rasti vhodnih cen surovin od rasti cen končnih izdelkov v prehrambni industriji in industriji pijač, še naprej upada marža. Zdravstvo, kot defenzivna panoga v takem okolju ni najbolj priljubljeno, obeti reforme zdravstvenega sistema v ZDA pa še naprej potiskajo delnice iz panoge v območje negativnega sentimenta. Ključen dejavnik za kratkoročno gibanje delniškega trga bodo poleg že naštetih makroekonomskih dogajanj tudi rezultati največjih podjetij, ki bodo sledila v prihajajočih dveh do treh tednih. A bolj kot sami rezultati za tretji kvartal, ki so optimistični, bodo vlagatelje zanimale ocene in napovedi za zadnji kvartal ter prvo polovico leta 2022. Kot vidimo na primer pri avtomobilistih so le ti pohiteli z objavami, da težave v logističnih verigah zaustavljajo proizvodno i znižujejo prodajo, a so marže poskočile, tako da dobički vseeno niso ogroženi. Vlagatelji sicer želijo poleg dobičkov videti tudi rast poslovanja, zato delnice v takem okolju težko zrastejo, a na drugi strani tudi težko upadejo. Zato, če ne bo presenečenja iz centralnih bank, lahko pričakujemo relativno stabilno vzdrževanje nivojev naslednjih nekaj tednov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Stanje na trgih se je umirilo. Po korekciji v začetku oktobra je pretekli teden prinesel olajšanje. Trgi so se zopet okrepili in vlagatelji umirili. Položaj se sicer bistveno ni spremenil, a zmanjšan pritok slabih novic je deloval blagodejno. Še naprej je glavna tema politika centralnih bank in njen odziv na rastočo inflacijo na eni strani ter slabšanje makroekonomskih podatkov na drugi. Petkov podatek s trga dela v ZDA, ko je število novo zaposlenih namesto pričakovanih 500.000 doseglo le 194.000 je sicer presenetil vlagatelje, a obenem je upad nezaposlenosti nakazal, da ljudje v trenutnem okolju aktivno ne iščejo zaposlitve in s tem ohranjajo pritisk na rast plač, saj ostaja pomanjkanje pravih kadrov še naprej ena največjih težav podjetjih. Rast plač bi lahko okrepila inflacijske pritiske, ki jih analitiki in centralni bankirji še naprej označujejo za začasne. A močna rast cene energije in nekaterih surovin nakazuje, da se bo višja inflacija vlekla vsaj do pomladi, lahko pa še precej dlje v 2022.
Višje cene energentov in materialov bodo sedaj podjetja začela počasi vgrajevati v cene svojih izdelkov in storitev. Prav tako ostajajo odprti izzivi v logističnih verigah, kjer se nadaljuje pomanjkanje nekaterih sestavnih delov, največkrat se izpostavlja polprevodnike, a manjkajo tudi nekateri bolj preprosti sestavni deli. Cene energentov so se v Evropi umirile in znižale po izjavi Putina, da bo Rusija Evropi zagotovila zadostne količine plina, a ostajajo zelo volatilne, pa se zima ni niti začela. Evropske vlade se deloma zatekajo k omejevanju rasti cen, deloma k prepričevanju prebivalcev, da je to zgolj začasne narave, a vse skupaj ne vzbuja velikega zaupanja. Energetske težave se v večjem obsegu kot Evropi nadaljujejo na Kitajskem.
Centralna oblast je vladam posameznih pokrajin naročila, naj povečajo izkop premoga in proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah, obenem pa omejila nekatere energijsko zelo potratne dele industrije. Zato se je npr. močno podražil aluminij. Skratka v tem povezanem oziroma globaliziranem svetu so aktivnosti povezane in ena poteza lahko povzroča težave na drugem koncu. Kako hitro bomo splezali iz luknje, ki je nastala po koronskem odprtju gospodarstev ter posledično pomanjkanju zaradi skoka porabe, ostaja odprto vprašanje.
Ameriški senat je uspel vprašanje omejitve zadolževanja prestaviti na december, podobno se je zamaknilo tudi vprašanje 3.500 milijard težkega paketa oživljanja ekonomije, kjer politične volje po sprejemu zaenkrat ni. Če k temu dodamo še željo po reformi zdravstvenega sistema ter bližino vmesnih ameriških volitev v kongres in senat, ki po anketah lahko premeša razmerja moči, potem bo letos Božiček res zelo zaposlen.

Kapitalski trgi so pretekli teden okrevali. Upad obvezniških trgov in s tem rast obrestnih mer dolgih obveznic se je umiril, prav tako rast dolarja, oboje kot posledica bolj umirjenih pričakovanj o zategovanju likvidnosti ter nižji bodoči inflaciji. Ali imajo ta pričakovanja tudi realno osnovo bomo videli v prihajajočih tednih, a njihov namen je zaenkrat uspel. Energetski trgi ostajajo nervozni in pozornost se je zadnje dni usmerila bolj na nafto, ki je po napovedi OPEC+, da ne bo spreminjal napovedane proizvodnje, nafto potisnila nad 80 dolarjev za sod. Energetski sektor tako ostaja najbolj donosen del globalnega indeksa z rastjo nekaj pod 3 %, sledita pa mu finance in široka potrošnja. Finance ostajajo glavni izbor vlagateljev kot panoga, ki nudi zaščito pred inflacijo in nadpovprečne donose v primeru dviga obrestnih mer. Tehnologija je tokrat v zlati sredini v zelenem območju rasti. Tu je potrebno narediti razliki med tehnološkimi giganti FAANG in manjšimi tehnološkimi podjetji, ki bi bila resnično bolj prizadeta ob dvigu obrestnih mer, saj bi vlagatelji zahtevali višje bodoče donose, medtem ko bi tehnološki velikani dvig previharili kot vsako drugo podjetje. Edini rdeči panogi pretekli teden ostajata oskrba ter nepremičnine. Izpostavimo lahko še zdravstvo, kjer vlagatelji še naprej ocenjujejo verjetnost uspeha zdravstvene reforme, vse skupaj pa krepi negativen sentiment v panogi. Na kitajskem trgu smo videli močan odboj delniškega trga, predvsem tehnoloških delnic, ki so bile najbolj prizadete v zadnjih mesecih. Na eni strani je bila kazen za tehnološko podjetje Meituan v višini 550 milijonov nižja od pričakovanj, kar so vlagatelji sprejeli kot popuščanje kitajskih oblasti, na drugi strani so nekatere delnice postale res poceni, kar je privabilo vlagatelje, ki iščejo cenejše a bolj tvegane naložbe. Odboj je bil silovit, ali bo tudi vzdržen pa ostaja odprto vprašanje. Splošna ocena je, da regulatoren pritisk kitajskih oblasti še ni končan, tako da lahko še naprej pričakujemo močno nihanje kitajskih delnic. A za potrpežljivega in dolgoročno naravnanega vlagatelja se tu odpirajo nakupne priložnosti. Na obvezniškem trgu donosi obveznic še naprej počasi rastejo. Ameriška 10-letna obveznica je tako prebila nivo 1,6 % letnega donosa, enaka nemška pa se je z -0,10 % negativnim donosom povsem približala ničli. Donose še naprej poganjajo ugibanja o inflaciji in časovnih rokih morebitnega dviga obrestnih mer, zato lahko še naprej  pričakujemo precejšnja nihanja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredje zadnje tedne stopajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Energetska kriza in naši portfelji

 

Zadnja leta je bila energija, če ni bila zelena, zelo zapostavljena. Utež vseh energetskih podjetij, tako tistih s področja nafte in plina, kot tudi tistih s področja oskrbe z električno energijo, je v zadnjih desetih letih do korone upadla na dobrih pet odstotkov svetovnega gospodarstva. Marsikatero IT-podjetje za prevoz ali razvoz hrane je postalo vrednejše od večine energetskih podjetij. Ta se hkrati ubadajo z nepriljubljenostjo, saj predstavljajo tistega, ki onesnažuje okolje, pa čeprav vsa IT-podjetja uporabljajo elektriko in naftne derivate, proizvedene v teh energetskih podjetjih. A to je ta krasni novi svet, kjer je vse v marketingu in percepciji. Do neke točke.

Leta smo zanemarjali in premalo investirali v nove vire in vzdrževanje starih. Hitro zapiranje nukleark v Nemčiji, pa težave, ki nastanejo, ko sonce ne sveti dovolj in veter ne piha takrat, ko ga potrebujemo, ali ko spremembe v dežnih režimih, tudi zaradi podnebnih sprememb, prinesejo dež tja, kjer ga ne potrebujemo ne pa tja, kjer imamo hidroelektrarne, ki so letos povzročile pomanjkanje energije.

Sistem je bil že pred korono nevzdržen, odpiranje po koroni ga je samo hitreje potisnilo na rob. Hitra rast porabe v Aziji, predvsem na Kitajskem, je ob sočasnem precejšnjem omejevanju »umazanih« virom pomenila močno rast cen elektrike in plina kot čistejšega vira. Zato so redukcije in omejevanje porabe v nekaterih delih Kitajske prisotni že nekaj časa. Partija vsem udeležencem sporoča, da morajo za vsako cene zagotoviti vire energije. Ker je svet v globalizaciji povezan, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo to pljusknilo v Evropo. Zima oz. strah pred zimo to še pospešuje. Cena elektrike na nemški borzi za dobavo v novembru je prvič prebila 200 evrov za megavatno uro (MWh). Cena je v zadnjem letu zrastla za približno 500 odstotkov.

Podobno je s plinom, saj je cena v zadnjem letu poskočila za podobno številko. Pred desetimi dnevi, ko smo se v okviru borzne konference z nemškimi podjetji pogovarjali z nemškim energetskim gigantom E.On, so bili ti zelo zadržani pri komentiranju prihodnosti. Kakršno koli predvidevanje je nemogoče, je bilo slišati. Ko gre za elektriko in plin, je zelo pomembna zanesljivost dobave. Pred ceno. Ko eno največjih energetskih podjetij pove, da ne morejo razmer predvideti niti za šest mesecev, veš, da je nekaj šlo močno narobe. Zeleni viri so super, a so nepredvidljivi. To nedeljo je cena elektrike v Nemčiji za dobavo v istem dnevu nihala med 153 evri in -2,10 evra za MHw. Da, -2,10 evra, kajti v nedeljo dopoldne je prehodno močno zapihalo in vetrne elektrarne so ustvarile presežek na dan, ko industrija počiva. To dogajanje kaže, da smo še naprej močno odvisni od fosilnih virov energije in da je zelena energija prihodnost, a te prihodnost še ne bo to zimo. To zimo se bomo še naprej greli večinoma s fosilno energijo. Upajmo da je bo dovolj.

V luči zgoraj povedanega gledamo tudi dogajanje na kapitalskih trgih. Globalni vlagatelji so zanemarili energetske delnice in delnice elektropodjetij iz panoge oskrbe. Čeprav so seveda te delnice v zadnjih tednih že nekoliko poskočile, pa ocenjujem, da so še vedno privlačne za posameznega vlagatelja, saj poleg nizkih vrednotenj, gledano skozi prizmo zadnjih 15 let, prinašajo nadpovprečne dividendne donose. Obenem nam ponujajo nekaj zaščite, če se uresničijo črni scenariji in cene energije ostanejo na visokih ravneh tudi v letih 2022 in 2023. Obe panogi ponujata tudi solidno zaščito pred inflacijo, za katero zdaj centralni bankirji pravijo, da bo povišana dlje, kot smo pričakovali poleti. Pravijo da postaja »lepljiva«. A glej ga zlomka, na drugi strani še naprej množično »tiskajo« denar. Že v Jugoslaviji smo izkusili, kaj pomeni, če ustvarjaš vedno več denarja in ga potiskaš v omejeno količino dobrin. Drugega kot inflacije ne moreš dobiti. Zato zadnje dni vse pogosteje slišimo besedo stagflacija.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Naslovna fotografija za komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Septembra je konec in prišel je oktober. Oba meseca pa sta pri vlagateljih nepriljubljena, saj po končanem poletnem zatišju prinašata volatilnost in popravek. Letos ni nič drugače, je pa skrb vlagateljev zaradi kopice neravnovesij v svetovni ekonomiji tokrat večja.

Glavni igralec na trgih ostajajo centralne banke s svojo zelo ohlapno denarno politiko. Skrbijo, da je likvidnost dobra in da se poplava denarja nadaljuje ter posledično ohranja nizke obrestne mere. Čeprav smo po zadnjem sestanku videli manjši skok obrestnih met predvsem pri obveznicah daljše ročnosti, pa obresti skozi prizmo zadnjih 20 let ostajajo ekstremno nizke. Vidimo, da inflacija tudi iz ust centralnih bankirjev postaja vse bolj »lepljiva«, kar pomeni, da bo očitno ostala povišana tudi v letu 2022. Beseda prehodno tako dobiva novo časovno dimenzijo, saj očitno prehodno postaja celotno leto 2022. Ocene, da bi se lahko inflacija v naslednjem letu gibala med 3,5 % in 5 % na letnem nivoju za razvite ekonomije, se v luči zadnjih izzivov zdi nizka.

Namreč cene energentov v Evropi in na Kitajskem rastejo še naprej. To s seboj prinaša rast cen industrijskih izdelkov, kar se na koncu prelije v višje cene za končne potrošnike. Cene energentov v Evropi so po rasti v zadnjem tednu dosegle nove rekorde in Bloombergov surovinski indeks, ki meri 23 najpogosteje uporabljenih energentov in surovin, je v ponedeljek dosegel najvišji nivo v zgodovini in presegel ekscesne vrednosti iz 2008 in 2011. Rast plina se seli še čez Atlantik, v ZDA. Svetovno gospodarstvo je globalizirano do te mere, da samotnih otokov ni več. Sprememba v Evropi ali Aziji ima posledice tudi v ZDA in obratno. Letošnja zima bo velik izziv tako za potrošnike kot tudi za industrijo. Države se problema lotevajo na različne načine, a vsi bi nekako nadzirali cene. A problem je, ker dobrin, v tem primeru plina in elektrike, ni dovolj. Cene lahko zamrznemo, a če plina in elektrike ni, ju pač ni. Potiskanje vedno večje količine denarja v omejeno količino dobrin do drugačnega rezultata kot je inflacija cen dobrin ne more pripeljati. Že v Jugoslaviji smo ugotovili, da to ne deluje, a zgodovinski spomin zahodnih držav te lekcije držav izza železne zavese ni vzel.

Pri energiji gre še za strateške napake pri prehodu na zeleno. Prestop bi moral biti postopen, a ker se hiti z izpolnjevanjem podnebnih ciljev in posledično zapiranjem vsega, kar temelji na fosilnih gorivih, bomo ceno plačali vsi skupaj v prihajajočem obdobju. Zaradi višjih cen energentov podjetja se znižujejo pričakovanja, kar slabša zaupanje gospodarstvenikov in napovedi prihodnje gospodarske rasti.

Dodatne težave še naprej povzroča trganje logističnih verig. V Združenem kraljestvu še naprej vlada veliko pomanjkanje voznikov tovornjakov. Vojska je začasno zapolnila vrzel in omilila krizo, a blago še naprej stoji na ladjah, v pristaniščih in skladiščih, kar vse bolj ogroža božično-novoletno sezono, ki je za trgovce z naskokom najbolj pomembna. To ni problem samo Velike Britanije. To je globalni problem. To je problem centralnih bank, ki so ustvarile toliko denarja iz nič. Zakaj bi nekdo vozil tovornjak, če lahko rudari Bitcoine, igra spletne igrice ali je vplivnež (ang. influencer) in pri tem zasluži več. Pri prehodu v digitalno družbo smo očitno pozabili, da v življenju še vedno večinoma potrebujemo otipljive stvari, ki jih nekdo izdela in potem dostavi.

Trgi so se odzvali na izzive omenjene v prejšnjem odstavku s padcem. Dolgo pričakovana korekcija je tu. Enostavno se je nabralo preveč tveganj, da bi trg lahko nadaljeval z rastjo. Evergrande in kitajski nepremičninski sektor še naprej vnašata nemir na svetovne trge, saj ni jasno, kako bo propad Evergranda vplival na ostale igralce na trgu ter tudi globalno. Določeni lokalni igralci prav tako ne zmorejo odplačevati obveznosti in pomanjkljiva komunikacija kitajskih oblasti problem lahko potencira.

Izzivi v logističnih verigah in visoka vrednotenja so začela pritiskati tudi na največja tehnološka podjetja, ki tokrat očitno ne bodo zadržala trga na rekordnih vrednostnih. Facebookov izpad sistema v ponedeljek je pokazal krhkost IT sistemov in odvisnost ekonomije od digitalnih orodij. Padec FB je bil s 5 % sicer velik, a nič dramatičnega v luči rasti v zadnjih 12 mesecih. A IT panoga je v zadnjem tednu daleč najslabša panoga z več kot 5 % upadom. Sledijo ji še panoge široke potrošnje in komunikacij s 3,5 % upadom, v obeh panogah pa so močni igralci s področja e-trgovine, digitalizacije in IT na splošno. Edina panoga v zelenih številkah s 3 % rastjo je energija, kar je posledica rasti cen energentov. Rahlo negativen donos so sicer pridelale panoge financ, oskrbe in nepremičnine, vsem pa je skupno, da veljajo za panoge nadpovprečno odporne na inflacijo. Inflacija tako postaja eden glavnih dejavnikov na trgu in očitno se bo selitev kapitala iz tehnološkega sektorja v energijo, finance in oskrbe nadaljevala, saj so vse tri panoge še naprej podpovprečno zastopane v portfeljih vlagateljev. Trend, ki je bil začet poleti se bo tako po našem mnenju nadaljeval, saj visoke cene energentov sploh še niso vračunane v cene delnic podjetij iz panog energije in oskrbe. Obenem so vrednotenja v obeh panogah zmerna in dividende privlačne.

Kljub naraščajoči nihajnosti obvezniškega trga pa so obrestne mere gledano dolgoročneje še zmeraj nizke in tudi zadnji teden ni prinesel velikih sprememb. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je 1,5 %, podobne nemške pa okoli -0,21 %. V prihajajočih tednih lahko pričakujemo počasno rast donosnosti, predvsem zaradi višje inflacije. Realni donosi bodo še naprej močno negativni. Dolar je nekoliko pridobil in se premaknil na nivo 1,16 dolarja za evro. Močan dolar nekoliko preseneča, a zdi se da je dosegel nivo, kjer bo na podlagi trgovanja preteklih dveh let le stežka še kaj pridobil, razen če se na trgu razvije močna korekcija in se bodo vlagatelji umikali v varnejše ameriške zakladne menice.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temeljo na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačni, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik.

Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni in trgi drsijo v korekcijo. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga.

Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine.

Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredje zadnje tedne stopajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zadnji teden zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in z njo trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.