Razlogi so seveda v močnem odboju gospodarstva po spomladanskem ponovnem odprtju ekonomij ter seveda zelo nizkih primerjalnih vrednostih iz lanskega spomladanskega obdobja, ko je pandemija udarila s polno močjo in je večina gospodarstev delovala v zelo omejenih pogojih. Zato se pojavljajo tudi primerjave z zadnjim predkoronskim letom 2019, kjer rasti niso več tako velike, ponekod so še precejšnji zaostanki, a situacija se je vseeno popravila precej hitreje, kot so pred meseci napovedovali taisti analitiki in ekonomisti.

Trgi, se zdi, so to rast že vračunali v cene delnic. Odziv je bil precej mlačen, usmeril se je predvsem na pričakovanja podjetij za prihajajoča četrtletja. Ta pa so bila v primerjavi z objavljenimi rezultati bolj previdna in odražajo negotovost, ki je prisotna v svetu. Tehnološka podjetja vidijo z odpiranjem gospodarstev umiritev rasti, a trendi rasti v e-trgovini, digitalizacija, avtomatizacija, razvoj umetne inteligence in še mnogo drugih ostajajo. Zato panoga kljub visokim vrednotenjem ostaja privlačna za vlagatelje.

Inflacija se zdi, da bo najbolj prizadela podjetja iz panoge osnovnih potrošnih dobrin, saj največje multinacionalke s področja prehrambnih in gospodinjskih izdelkov vse bolj opozarjajo, da pričakujejo upad marž. Cene vhodnih surovin rastejo hitreje kot njihove končne cene. Na drugem koncu so izdelki široke potrošnje oz. trajnih dobrin, kamor spadajo tudi luksuzne dobrine in avtomobili. Prihranjeni denar skozi pandemijo še naprej drvi v te izdelke, kar rezultira tudi v pomanjkanju polprevodnikov in drugih logističnih izzivih. Materiali, surovine in energija so po visoki rasti cen materialov uredili bilance in sredstva namesto za nove projekte namenjajo za visoke dividende ter odkupe lastnih delnic. To za zdaj drži cene materialov in energentov na visokih nivojih in s tem obljublja nadaljevanje dobrega poslovanja podjetij.

Industrijska podjetja, vsaj tista, ki imajo opraviti s »prehodi v zeleno«, ostajajo ljubljenci vlagateljev in bodo verjetno ostala še nekaj časa, saj se veliki infrastrukturni plani kot odgovor na pandemijo in okoljske izzive niti še niso dobro začeli. ZDA so tako ravno v finišu sprejemanja 1000 milijard težkega paketa revitalizacije. Na drugi strani je poslovanje družb iz segmenta oskrbe podobno zelo dobro in boljše od pričakovanj, a tu vlagatelji ostajajo zelo zadržani, kar ustvarja naložbene priložnosti.

Finančni sektor kljub dobrim rezultatom, dobri kapitalski strukturi v bilanci in lepim dividendam, ki jih končno lahko zopet izplačujejo brez omejitev, ostaja ujetnik ugibanja o bodočih obrestnih merah. Dokler bodo te ostale zelo nizke, bodo tudi delnice iz tega segmenta težko premagovale celoten trg. A bliža se konec avgusta, ko tradicionalen sestanek centralnih bankirjev v Jackson Hole v ZDA lahko morebiti prinese spremembe v retoriki centralnih bank. Pričakovanja so sicer zadržana, a presenečenja so vseeno mogoča. Pregled panog zaključujemo z zdravstvom, kjer so rezultati dobri, podobno tudi napovedi, a vlagatelji razen redkih izjem ostajajo zadržani, zaradi česar ta panoga ostaja med najbolj privlačnimi. Vrednotenja so med najnižjimi, demografski in socioekonomski trendi pa zelo naklonjeni.

Pregleda ne moremo zaključiti brez omembe Kitajske. Žal je centralna oblast močno načela zaupanje vlagateljev v kitajske delnice, zaradi česar so ti po odprodaji delnic kitajskih podjetij postali previdnejši. Položaj ostaja, opisan z moderno besedo, zelo fluiden, saj se dnevno spreminja komunikacija partije, oblasti in regulatorja iz negativne v pozitivno in nazaj. Žal se gospodarska vojna z neizvolitvijo Trumpa ni končala, ampak je postala le malo bolj subtilna. ZDA še naprej počnejo vse, da bi zamejile rastočo kitajsko moč, tragikomično pa jim pri tem pomagajo tudi kitajske oblasti same z zelo čudnim načinom sprejemanja odločitev. Za konec bi se vsem bralcem zahvalil za »potrpežljivost« pri branju mojih kolumn, saj sem v tem formatu z vami 100-tič, že od avgusta 2012. A brez skrbi, jaz in moji sodelavci bomo še naprej delili z vami pogled Generali Investments na dogajanja na kapitalskih trgih.

Pregled dogajanja:
Pandemija še naprej narekuje tempo in smer trgov, a delta različica kljub rasti zaenkrat v Evropi ne prinaša strogega zaprtja kot v ZDA. Znižuje pa pričakovanja o okrevanju in gospodarski rasti. Pričakovanja za rast BDP v 2022 se nekoliko ohlajajo, a zaenkrat so pričakovanja še naprej relativno visoka in podpirajo optimizem na trgih. Epicenter pandemije je trenutno v Aziji, kjer so države kot so Indonezija ali Vietnam močno prizadete, kar je za seboj prineslo strogo zaprtje in omejitve javnega življenja.

Problem za Evropo in ZDA predstavlja predvsem dejstvo, da so azijske države zelo pomembne v dobaviteljskih verigah, saj so v zadnjem desetletju mnoge multinacionalke preselile dele proizvodnje in svoje tovarne v Azijo. Omejitve po sporočilih iz multinacionalk povzročajo zaprtje tovarn in vprašanje je, ali se lahko pojavijo pomanjkanja na trgu v določenih segmentih gospodarstva. To bi lahko pripeljalo do višjih cen in dodatnega pritiska na inflacijo, ki je zadnja dva tedna nekako izginila z naslovnic, saj je med analitiki prevladalo prepričanje, da je inflacija prehodnega značaja.

Azijo poleg pandemije vse bolj zaznamuje tudi spreminjanje poslovnega okolja in redefiniranje pravil kitajskih oblasti. V zadnjem tednu smo videli pospešek uvajanja nove zakonodaje in »discipliniranja« kitajskih tehnoloških podjetij. Privatno izobraževanje in on-line šole so bile praktično ukinjene kar čez vikend, saj lahko delujejo le še neprofitno. V ponedeljek je centralna oblast sporočila, da mora panoga dostave hrane bolje spoštovati delavske pravice in zaposlene plačevati v skladu z lokalnim okoljem. Spreminjanje pravil »čez noč« in zasledovanje nekih drugih ciljev, poleg ekonomskih, je vneslo precejšen nemir med globalne vlagatelje. Negativen sentiment se je razširil predvsem v Aziji, a tudi ostali trgi so pod vplivom dogajanja na Kitajskem. Rezultati poslovanja za drugo četrtletje so še naprej zelo dobri, še posebej v ZDA, kjer nas ta teden čaka največ objav, tako da lahko pričakujemo tudi bolj živahno trgovanje. V Evropi je stanje nekoliko bolj mešano, a vseeno se okrevanje nadaljuje.

Delniški trgi v ZDA so beležili nove rekordne vrednosti, sledi tudi Evropa, medtem ko so kitajski delniški indeksi zaradi spreminjanja pravil in uvajanja nove zakonodaje močno v rdečih številkah. Kitajske delnice, predvsem velika tehnološka podjetja, so v enem tednu izgubila med 10 % in 20 %, medtem ko so najbolj izpostavljena podjetja, npr. iz panoge izobraževanja, izgubila skoraj vso vrednost. To je močno vplivalo ne samo na kitajske indekse ampak na celoten trg v razvoju, saj imajo kitajske delnice tu daleč največjo utež. Negativen sentiment se počasi širi tudi v ZDA in Evropo, čeprav se zdi malo verjetno, da bi to postal razlog za globalno korekcijo. Je pa zaskrbljujoče, da se očitno spreminja poslovni model kitajske gospodarske rasti, kar lahko vnese nemir na kitajske delniške trge za daljše obdobje. Kitajske delnice imajo približno 5 % utež tudi v globalnih indeksih, kar negativno vpliva na globalne sklade, a vseeno utež ni tako velika, da bi bistveno spremenila tok delniških trgov. Že dalj časa menimo, da korekcija do 10 % ne bi bilo nobeno presenečenje, saj so trgi visoko, letošnji donosi pa so še precej višji, in v takem okolju korekcije niso nekaj izrednega ali nenavadnega. Med panogami je tehnološka panoga ponovno v ospredju. Največja tehnološka podjetja iz skupine FAANG bodo večinoma objavila rezultate ta teden, a visoka pričakovanja potiskajo tečaje navzgor. Sledijo tudi ostala nekoliko manjša podjetja iz tega segmenta trga. Pod pritiskom so še naprej predvsem podjetja, ki so bila igra na inflacijo kot so finance, energija in deloma tudi materiali. Po ZDA je ta teden tudi ECB sprostila bankam izplačilo dividend in nakupe lastnih delnic, a to ni dvignilo nivojev, saj pričakovana nižja inflacija poslabšuje poslovne izglede. Presenečajo podjetja iz industrije, predvsem logistike, transporta in vse, kar je povezano z obnovo in gradbenimi materiali, saj so rezultati poslovanja še naprej odlični in posledično tečaji silijo višje. Presenečajo tudi rezultati proizvajalcev luksuznih dobrin, ki presegajo napovedi in zaenkrat upravičujejo zelo visoka vrednotenja. Razočaranje so prinesla podjetja s panoge osnovne potrošnje, predvsem prehrane, kjer kombinacija počasne rasti in upada marž zaradi rasti cen surovin pomenijo najslabšo možno kombinacijo in vlagatelji so se odzvali izrazito negativno. Dobro gre še naprej panogi zdravstva, kjer tudi zaradi ugodnih vrednotenj lahko pričakujemo povečan interes vlagateljev. Na trgu obveznic vidimo počasno rast obveznic in s tem padanje donosov. Nemška 10-letna obveznica je precej pod 0,4 %, medtem ko se ameriška še zadržuje okoli 1,2 %. A morebitno širjenje nezaupanja s kitajskega trga bi lahko te donose hitro potisnilo na nižje nivoje. Dolar še naprej ostaja nekaj pod 1,18 dolarja za evro, medtem ko se cene nafte po dogovoru OPEC+, ki bistveno ne spreminja ustroja naftnega trga, držijo nekaj na 70 dolarji za sodček.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Glavno vlogo pri diktiranju smeri trgov so prevzela pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato se je njihova privlačnost spet povečala. A ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovosti o bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Če k trenutnemu poslovnemu okolju dodamo še ohlapne politike centralnih bank, je edini logični zaključek, da so cene delnic višje. Na drugi strani pa se lahko v določenih segmentih, na račun poplave poceni denarja, začnejo tudi različne špekulacije, ki cene pripeljejo na nerazumne ravni. Pod površjem globalnih indeksov pa se v zadnjih tednih dogaja marsikaj. Nekaj tega dogajanja je tudi posledica ponovne rasti števila ljudi s covidom-19.

Okužbe trenutno naraščajo predvsem v Aziji, države, kot so Malezija, Indonezija, Vietnam, ponovno uvajajo ukrepe, ki omejujejo gospodarsko aktivnost. Tudi v Evropi smo priča novemu valu okužb, na srečo pa cepivo preprečuje višjo smrtnost. S časom, ko bo cepljenih vedno več, bomo imeli tudi vedno več okužb med cepljenimi. Njihovi simptomi so sicer blažji, a vseeno jih statistika zajame. Tako se zdi, da v državah, kjer je cepiva dovolj, kakšnih bolj strogih ukrepov ne bo več. Trge hitrejše naraščanje okuženih še vedno prestraši, vendar v zelo omejeni obliki. Po drugi strani pa vlagatelji gledajo na višje število okuženih tudi s pozitivnega zornega kota, saj to pomeni, da bodo politike centralnih bank dlje časa ostale stimulativne. Predvsem pa je to še toliko bolj pomembno za obvezniške trge, kar smo videli v zadnjih dveh mesecih, ko so evropske obveznice pridobile okoli dva odstotka.

Omeniti velja tudi dogajanje na borzi v Hongkongu, ki je že dalj časa pod hudim pritiskom. Politika se je očitno odločila, da bo preprečila nastanek globalnih superpodjetij, kot jih recimo poznamo v ZDA. Kazni, regulacija, inšpekcije, javno obračunavanje z večjimi lastniki, novi zakoni, nova pravila … so pripeljali do tega, da so cene določenih kitajskih podjetij izgubile tudi 30 in več odstotkov. V prihodnosti bo tako zelo zanimivo spremljati, v katero smer se bodo obrnili njihovi delniški trgi in kako bo partija sobivala z vedno bolj uspešnimi podjetji ter njihovimi zelo bogatimi lastniki.

Kot kaže bo epidemija še nekaj časa krojila tako politike centralnih bank kot tudi življenje ljudi ter vsakodnevno poslovanje podjetij. A cepiva bo kmalu dovolj za vse, takrat pa se bo pojavilo vprašanje o smotrnosti ukrepov. Seveda ob predpostavki, da se virus ne spremeni toliko, da bi potrebovali novo cepivo. Rast okužb je tudi nekoliko umirila inflacijska pričakovanja, kar je nekoliko pomirilo kapitalske trge. Bosta pa poletje in zlasti jesen zanimiva tako z vidika epidemije kot z vidika kapitalskih trgov.

Pregled dogajanja:
Gospodarski položaj zadnje tedne ostaja zelo dober, a znaki, da smo dosegli vrh so vse bolj očitni. V ZDA se rast umirja in glavni ekonomski kazalci so se iz visokih nivojev pregretosti nekoliko znižali. Evropa za ZDA zaostaja za dva do tri mesece, zato bodo kazalci verjetno vrh dosegli v prihodnjih dveh mesecih. Precepljenost je blagodejno vplivala na odpiranje gospodarstev in s tem povezano rastjo storitvenega sektorja, predvsem gostinstva in turizma. A delta različica koronavirusa se širi in deli stare celine, predvsem južni del, se zopet nagibajo k zapiranju. Poletna sezona bo očitno krajša od pričakovanj. A v nasprotju z Azijo sezona vsaj bo. Azijsko pacifiške države krepijo omejitve zaradi širjenja delta različice virusa in celo prvič v zgodovini bodo olimpijske igre minile brez gledalcev. Omejitve se že vidijo na gospodarskih kazalcih, ki se v Aziji slabšajo. Negativizem še krepijo posredovanja kitajskih oblasti in partije proti tehnološkim podjetjem. V igri so ogromne količine podatkov o obnašanju uporabnikov, ki jih država želi zadržati v svoji ekskluzivni lasti in s tem odvzeti moč podjetjem. Kljub blažjim poizkusom podobne kontrole ameriških tehnoloških velikanov v preteklosti, je trenutni položaj v svetu zopet naklonjen tehnološkim podjetjem, saj je očitno edini negativni dogodek dogovor o globalnem davku, ki pa ga po preteklih izkušnjam podjetja pogosto prevalijo na potrošnika. Gospodarski odnosi med Evropo in njeno najpomembnejšo partnerico ZDA se še naprej izboljšujejo, saj je Evropa zamrznila idejo digitalnega davka v korist dogovora o globalnem davku. Inflacijska pričakovanja se zaradi vse več indicev o umiranju rasti cen umirjajo. Cene materialov so se ustalile, cene kovin so se nekoliko znižale in ostale na nižjih nivojih, cene npr. lesa, kot enega izmed najbolj podivjanih materialov v prvi polovici leta, so upadle že za 60 % z vrha in se vrnile na nivoje iz začetka leta. Še naprej je čutiti pritisk na rast cen hrane, najbolj nepredvidljiva pa ostajata nafta in plin, kjer rast in odpiranje ekonomij z rastjo porabe potiska cene navzgor, obenem pa nepripravljenost na nov odgovor OPEC+ ter potencialna vrnitev Irana na mednarodne trge (po dogovoru z ZDA) lahko precej povečata ponudbo in znižata cene. Z znižanjem inflacijskih pričakovanj ter s tem dinamiko dviga obrestnih mer so močno upadli tudi zahtevani donosi. Ameriška 10-letna obveznica je sedaj po 1,30 %, medtem ko nemška 10-letna na -0,30 %. Dolar ostaja relativno močan na nivoju med 1,18 in 1,19 dolarja za evro.

Delniški trgi so dosegli nove rekordne vrednosti. Ohranjanje ohlapne denarne politike in padec zahtevanih donosov državnih obveznic so pozitivno delovali na trg. Bližajo se tudi rezultati drugega četrtletja, ki bodo po pričakovanjih odlični in vlivajo dodatni optimizem na trge. Prva podjetja že objavljajo dvig napovedi, saj ugodno gospodarsko okolje in trošenje prebivalstva kreira rast poslovanja in dobičkov. Umirjanje inflacijskih pričakovanj je ustavilo t.i. inflacijsko trgovanje, se pravi rotacijo v delnice, ki bi močneje zrastle ob višji inflaciji. Delnice podjetij za proizvodnjo materialov in finančnih družb so se nekoliko znižale, a večjih premikov vseeno ni bilo. Skok smo videli pri tehnoloških podjetjih, še posebej ko je Pentagon razveljavil izbor za »storitve v oblaku«, s čimer naj bi po pričakovanjih novo, 10 milijard dolarjev vredno pogodbo podpisal Amazon. Na drugi strani so kitajska tehnološka podjetja še naprej pod močnim pritiskom centralne vlade in partije. Najnovejše zaostrovanje je dodatno presenetilo vlagatelje in hongkonški delniški indeks, v katerem imajo največjo težo velika tehnološka podjetja in je v zadnjem tednu zabeležil 3,5 % upad, kar je največ med razvitimi trgi. Verjetno se bodo pritiski nadaljevali, zato navkljub zelo ugodnim vrednotenjem in skoraj rekordnim zaostankom v rasti kitajskih delnic za globalnimi trgi te naložbe ostajajo nadpovprečno tvegane. Regionalno gledano so v preteklem tednu ameriške delnice zopet prehitele evropske, a optimizem v Evropi ostaja na visokih nivojih, zato ostaja interes globalnih vlagateljev za evropske delnice povečan. V ZDA tehnološke delnice ostajajo nadpovprečno drage in po najnovejšem skoku lahko močnejše premike povzročijo šele objave rezultatov poslovanja. Obvezniški trgi se bodo po močnem premiku v naslednjih dneh stabilizirali, premiki lahko pridejo šele po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Hole konec avgusta.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Glavno vlogo pri diktiranju smeri trgov so prevzela (vsaj začasno) pričakovanja o nivoju obrestnih mer. Inflacijska pričakovanja se umirjajo, geopolitika pa še vedno dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato se njihova privlačnost po mesecih konsolidacije povečuje. A ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdni. Negotovost dodatno vnaša tudi vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska je po zadnji korekciji prišla v območje, ki je zanimivo za nakupe, a zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo previdnost ni odveč. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Spomnimo se “cenovne vojne” med Savdsko Arabijo in ZDA, ki je povzročila prvi večji popravek cene surove nafte. Olje na ogenj je prilil prvi val pandemije, ki je skoraj čez noč zaustavil socialno življenje in na glavo postavil pričakovanja analitikov glede prihodnjega agregatnega povpraševanja po “črnem zlatu”, oboje pa se je končalo tako, da smo prvič v zgodovini videli negativno vrednost terminskih pogodb na surovo nafto. Dobro leto pozneje se ponovno srečujemo z ugibanji, kdaj bo cena surove nafte ponovno presegla mejo 100 dolarjev na sod, škarje in platno pa sta očitno ponovno v rokah OPEC-a (in Rusije), zaradi česar so oči svetovne investicijske srenje usmerjene v četrtkovo srečanje predstavnikov držav članic največjega naftnega kartela, kjer se bo odločalo o nadaljevanju omejevanja proizvodnje v bodočih mesecih in morebitnem podaljšanju dogovora o sodelovanju na področju uravnavanja ponudbe med največjimi svetovnimi proizvajalci, sklenjenega zaradi nastopa pandemije covid-19, ki poteče aprila prihodnje leto.

OPEC in Rusija sta se maja lani, zaradi drastičnega upada povpraševanja z namenom stabilizacije tržne cene, dogovorili o drastičnem znižanju proizvodnje. V skladu s tem dogovorom, so se podpisniki strinjali, da bodo do aprila 2022 za 10 milijonov sodov znižali dnevno proizvodnjo surove nafte in na ta način ponovno vzpostavili tržno ravnovesje, kar jim je sodeč po gibanju cene surove nafte več kot očitno uspelo. V zadnjem obdobju makroekonomski podatki kažejo na okrevanje globalne gospodarske aktivnosti, kar se bo nenazadnje odrazilo (in se že odraža) na rasti agregatnega povpraševanja po surovi nafti. Ključno vprašanje med vlagatelji zdaj postaja, kdaj in v kolikšni meri bo OPEC (skupaj z Rusijo) s povečevanjem proizvodnje, kar je v tem še vedno negotovem okolju (delta različica covid-19 in potencialni novi vali pandemije) predstavlja največjo nevarnost krhkemu ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem po surovi nafti na blagovnih borzah. Presenečenje ali prevelik premik na eno ali drugo stran bi lahko imel, v prihodnjih tednih, velik vpliv na gibanje cen terminskih pogodb na surovo nafto.