V uvodni misli pa se skriva nekaj odličnih iztočnic za ekonomsko in finančno razmišljanje. Začel bi z inflacijo, ob kateri marsikdo pomisli na dogodke izpred 30 let. V času, ko praznujemo 30 let suverene in neodvisne države Slovenije, je verjetno obujanje starih spominov povsem utemeljeno. Še posebno če je nekaj zvite vrvi na tleh podobne tisti kači s konca 80.let prejšnjega stoletja. Vsak dobri gospodar se zaveda, da je zapitek enkrat treba plačati. Kriza zaradi koronavirusa je prinesla velik odziv centralnih bank ter držav, saj so želeli preprečiti nepotrebno sesutje finančnega in bančnega sistema (ta bi družbene stroške zdravstvene krize dvignil v stratosfero, ekonomski standard ljudi pa bi se zelo znižal).

A vseeno marsikomu ni prijetno slišati o 1850 milijardah evrov svežih odkupov obveznic Evropske centralne banke in dodatne 750-milijardne finančne stimulacije EU v prihodnjih sedmih letih, na 1070 milijard evrov podlage. Sprašujemo pa se, od kod bo prišel denar in kam bo šel. Še več, koliko novih dobrin bo ustvarjenih, koliko se bodo podražile sedanje ter kaj se bo dogajalo s kratkoročnim in dolgoročnim povpraševanjem.

Najlažje je dobiti kratkoročni odgovor. Pričakovati je namreč inflacijski šok, saj smo Evropejci v zadnjem letu privarčevali okoli tisoč milijard evrov, ponudniki dobrin in storitev imajo zaradi zaprtja ekonomije kar nekaj težav in jih v kratkem času niso sposobni rešiti (naj gre za restavracije ali železarne). Vse vodi v »začasno« zvišanje cen.

Vprašanje pa je, ali se lahko zgodi, da bi ta »začasni dvig« postal trajen? Na tem mestu bi morale vse institucije vgraditi svoje začasne ukrepe v trajne in plače bi morale slediti (prehitevati) trendu zvišanja cen. Menim pa, da je ob staranju prebivalstva v Evropi in digitalizaciji ter robotizaciji, to zelo težko.

Zdi pa se, da se na tem terenu odpira kar nekaj front (recimo odprava dodatka v zdravstvu) med državami oziroma podjetji, ki si želi konkurenčno ekonomijo, podjetja in zaposlene. Zdi se celo, da bi po vroči zabavi in ob celovitem odpiranju ekonomije lahko doživeli tudi hladno zimo, ko bo prihrankov iz časa covid-19 zmanjkalo in bo potrebna prilagoditev cen navzdol.

Še težje pa je odgovorit smotrnosti porabe države. Jasno je, da je izposojanje denarja časovna arbitraža gospodarske rasti iz prihodnosti. V tem duhu bi si želeli, da bi bili evri porabljeni tako, da bomo v prihodnosti lahko ustvarili več in ne samo kupovali socialni mir. Ko gre za EU, bi na podlagi doseženega zelenega dogovora ugotovili, da bodo sredstva porabljena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja EU v upanju, da bodo obudila krhko gospodarsko rast v Evropi in ji dala zeleno podobo.

In kako je v Sloveniji? Evropska centralna banka še naprej denarno spodbuja ekonomijo in kljub zvišanju inflacije ohranja nizke stroške državnega zadolževanja. Kljub nekoliko zmedeni izjavi ameriške centralne banka Fed je pričakovati, da se obrestne mere ne bodo spremenile še kar nekaj časa. Po drugi strani pa je slovenska državna zakladnica napovedala izdajo serije obveznic, ki je povezana s trajnostnim gospodarjenjem. Tako imenovana Zelena obveznica je pritegnila velik interes vlagateljev, kar bo državi omogočilo prodati 10-letno obveznico po povsem tržnih pogojih.

Če nam ne bo nova različica virusa povzročala preveč težav, je v drugem delu leta mogoče pričakovati začetek normalizacije in s tem delovanje več tržnih sil. Tako bomo imeli spet priložnost aktivneje uravnavati svoj portfelj. Do takrat pa je najbolje svoje premoženje razpršiti v različne naložbene razrede in tičati samo v depozitih.

 

Pregled dogajanja:
Priprave na poletje so povsod v polnem teku. Omejitve javnega življenja se v Evropi in ZDA povsod pospešeno umikajo, pandemija se (vsaj začasno) končuje. Kampanja cepljenja je bila uspešna in virus izgleda obvladan. Povsod ni tako lepo, saj se nekateri deli Azije in Latinske Amerike spopadajo z rekordnim številom okužb, a to globalne slike ne kvari bistveno. Zdi se, da je položaj dober, gospodarstvo teče na polnih obratih in storitveni sektor, predvsem turizem in gostinstvo, oživljata. Gospodarski podatki so posledično zelo dobri. PMI kazalci aktivnosti so večinoma v rdečem območju, kjer kažejo pregrevanje. ZDA, z mesecem ali dvema zamika, sledi še Evropa, zato lahko tudi v Evropi, gospodarsko gledano, pričakujemo odlično poletje. Odnosi med ZDA in Evropo se izboljšujejo zato so napetosti in mala carinska vojna iz obdobja Trumpove administracije preteklost. Po sedemnajstih letih bosta očitno obe trgovinski velesili zgladili tudi spor o nedovoljeni pomoči letalski industriji, ki je bil eden glavnih kamnov spotike v medsebojnih odnosih. Tudi politično je bil na srečanju G7 očitno dosežen sporazum, kdo je nov vir grožnje. NATO je prvič v zgodovini Kitajsko identificiral kot grožnjo. Evropa ponuja alternativo kitajski infrastrukturni svilni cesti in Italija resno razmišlja, da bi izstopila iz Kitajske pobude. Vse skupaj kaže na resne geopolitične premike, ki se dogajajo in ki lahko povečajo predvsem napetosti med ZDA in Evropo na eni ter Kitajsko na drugi strani. Zaenkrat se vse skupaj odvija na bolj retorični ravni, a morebitno povečanje napetosti bi lahko imelo zelo velik vpliv ne samo na kapitalske trge ampak tudi na gospodarsko aktivnost in svetovno trgovino.

Logistični izzivi, ki se pojavljajo zadnje mesece, se bodo tako verjetno nadaljevali, čeprav jeseni z umiritvijo gospodarske aktivnosti po pokoronskem odprtju pričakujemo omilitev pritiskov na nabavne verige. Trgi v razvoju so zaradi slabšega razvoja pandemije še naprej pod pritiskom, čeprav gospodarski podatki kažejo podobno kot na razvitih trgih, da se je obdobje okrevanja začelo. Večjo oviro pri hitrejšem okrevanju vse bolj predstavljajo lokalne politične zgodbe, ki skrbijo globalne vlagatelje in ustvarjajo napetosti znotraj posameznih držav. Inflacija ostaja na naslovnicah, saj so številke, še posebej v ZDA dosegle nivoje zadnjič videne v 1980-ih letih. Centralne banke in države še naprej ocenjujejo, da je ta pojav prehodne narave, a dejstvo je, da gre zgolj za ugibanje. Jesen bo še zelo zanimiva.

Delniški trgi se še naprej zadržujejo blizu rekordnih nivojev. Ohlapna monetarna in denarna politika, ki se bo nadaljevala čez poletje, še naprej zagotavlja izdatno likvidnost trgom. Trgi so še naprej pod vplivom reflacijskega trgovanja, čeprav so se delnice bank in ostalih finančnih družb po objavi 5 % ameriške inflacije pocenile, pridobile pa so tehnološke delnice in zanimivo, ameriške obveznice. To nakazuje, da so bila očitno pričakovanja o inflaciji še višja, na drugi strani pa so vlagatelji pobrali del dobičkov z mize in jih reinvestirali v naložbe, ki so zadnje tedne zaostale za celotnim trgom. Evropske delnice še naprej presenečajo, je pa Evropa s hitrim zmanjševanjem zaostanka za ZDA s cepljenjem ter posledično poletnim odpiranjem gospodarsko v dobrem položaju in vlagatelji to nagrajujejo s selitvijo dela naložb v evropske delnice. Pričakovanja o odboju kitajskih tehnoloških delnic se zaenkrat še niso uresničila, saj geopolitične napetosti skupaj s še vedno prisotnim strahom pred dodatnim vmešavanjem kitajske države v poslovanje vlagatelje ohranjajo pasivne. A vrednotenja ostajajo privlačna in potencial nad povprečne rasti ostaja.

Z odobritvijo Alzeheimerjevega zdravila podjetja Biogen se je znova okrepilo zanimanje za farmacevtske delnice, čeprav poskok pri večini ni bil močan in vrednotenja ostajajo ugodna. Krepijo se predvsem cenovni pritiski v panogi osnovnih potrošnih dobrin in prehrane, ki sicer velja za zelo varno panogo, a rast cen surovin prehiteva rast cen artiklov v trgovinah in opozorila pred krčenjem marž se krepijo. Materiali, še posebej vse kar je povezano z infrastrukturo in gradbeništvom ostaja vroča zgodba, podobno je z industrijo in avtomobilisti. Dolar ostaja na nivojih izpred tedna in pogledi se vse bolj obračajo proti Fed-u. Ali lahko po rednem avgustovskem sestanku v Jackson Holu prinesejo večje spremembe na trge?

NASVET ZA VLAGATELJE:

Pandemija se pri diktiranju smeri in tempa na trgih vse bolj umika inflacijskim pričakovanjem in s tem pričakovanjem o nivoju obrestnih mer, krepi pa se tudi vpliv geopolitike. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdni. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska je po zadnji korekciji prišla v območje, ki je zanimivo za nakupe, a zaradi rastočih geopolitičnih napetosti previdnost ni odveč. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

Visoka inflacija naj bi bila ena izmed posledic pandemije koronavirusa, ki se že kaže, saj naraščajo cene raznih dobrin in storitev. Vljudno prosim, če lahko (kolikor se le da laično) pojasnite, zakaj tokrat prihaja do inflacije?

Koronavirus in s tem zaprtje ekonomij je zelo negativno vplivalo na dogajanje na finančnih in gospodarskih trgih in da ne bi bil šok prevelik, so centralne banke s paketi simulacije vplivale na to, da na finančnih trgih ne bi prišlo do pogroma, ki smo ga videli ob propadu Lehman Brothers, to je konec leta 2008 in 2009..

Po drugi strani pa, da ljudem ne bi bilo pretežko prebroditi stiske ob izgubi služb ob potencialnem propadu podjetij, so pomagale države s proračunskim trošenjem. Države, ki so si ta denar sposodile iz prihodnosti, in centralne banke so dale na trg veliko denarja. Na drugi strani so ljudje varčevali in dali na stran kar veliko denarja. Za Evropo se ocenjuje, da se je med koronakriozo privarčevalo okoli trilijon evrov.

Ko se gospodarstvo spet odpira, ljudje z več premoženja iščejo storitve in dobrine, je povpraševanja več kot v preteklem času. Ljudje imajo malce več denarja kot v času pred koronakrizo. Na drugi strani pa so se podrle proizvodne in dobavne verige v času trajanja krize.. Tako trenutno obstaja manjko izdelkov, polizdelkov npr. čipov. Zaradi tega se cene materiala in nedokončanih izdelkov dražijo. Hkrati države napovedujejo povečanje investicij; v Evropi imamo zeleni dogovor, v ZDA Bidenov infrastrukturni načrt. Vse to bo povečevalo povpraševanje po surovinah in energentih (železu, bakru in ostalih materialih), to draži tudi osnovne elemente, ki gredo v proizvodnjo.

To je bila prva storitvena recesija v bližnji zgodovini. Z odpiranjem lokalov, restavracij in hotelov so povezani tudi stroški same storitve; kaj morajo zaposleni imeti (sredstva za razkuževanje in podobno). Hkrati želijo tudi ponudniki teh storitev zaslužiti za nazaj in cene nekoliko dvigniti, da kompenzirajo izgube, ki so jih imeli v preteklosti. Če si frizer ne moreš striči več kot enega človeka naenkrat. Če si bil zaprt pol leta, eno leto, v tistem času nisi mogel striči in sedaj ne moreš nadoknaditi za nazaj tako, da bi strigel več strank naenkrat, lahko pa več zaračunaš. Tudi ljudje, ki niso bili najbolj pod udarom krize so mogoče pripravljeni plačati za lepo pričesko več, kot pred koronakrizo.

Cene se višajo, hkrati je pa to iskanje nekega novega ravnotežja med tistimi, ki povprašujejo po storitvah, dobrinah in tistimi, ki jih ponujajo. Mogoče bodo cene prehitro zrasle in se bodo potem nazaj znižale.

Trenutno inflacijo vidim kot šok inflacijo, kar pomeni, da se bodo cene dvigale, potrošniki in ponudniki bomo dobili neko novo ravnotežje. Potem pa se bo rast cene umirila in ne bo tako visoka kot v tem letu. Razlogov je več; ker imamo tudi veliko trendov, ki kažejo, da bi bile cene lahko nižje kot višje npr. zaradi tehnološkega napredka, ko se zamenjuje človeško delo s strojnim delom, imajo zaposleni manjšo pogajalsko moč za višje plače, kar zavira inflacijsko rast, kot bi bila, če bi plače rasle hitreje. Druga stvar je demografija; smo v starajočem se svetu, kjer je to samo po sebi deflacijski trend, ki znižuje cene.

Skratka, imamo dolgoročne trende, ki ustavljajo inflacijo, in kratkoročne trende, ki jo zvišujejo (presežek varčevanja koronakrize, svež denar, ki je bil ustvarjen za boj proti covidkrizi, da ni bilo večjih šokov v ekonomiji in na finančnih trgih, tretji pa je, da se dvigajo cene nafte, energentov in nedokončanih izdelkov).

Menite, da bo inflacija dolgotrajna?
Ne vidim prostora, da bi bila lahko dolgotrajna. Inflacija je letna sprememba cen. Da bi naslednje leto dosegli enako letno inflacijo, , bi morali imeti naslednje leto enako okolje, da bi se cene spet enako dvignile. Ne pričakujem, da bi plače tako hitro rasle ali da bi rasle hitreje, kakor se pričakuje. Ne vidim nekega resnega vzroka, da bi se cene naslednje leto spet tako povečale kot letos.
Menim, da se bo inflacija začela naslednje leto umirjati, razen če bo prišlo do kakšnega tretjega, četrtega, ali petega vala, kjer bodo morale države še izdatno pomagati na isti način kot v letošnjem in lanskem letu.

Nekateri se še spominjajo inflacije iz konca 80. let prejšnjega stoletja v nekdanji Jugoslaviji. Verjetno tokrat ne gre pričakovati takšne inflacije?
Ko govorimo o Jugoslaviji, se vsi dobro spomnijo te jugoslovanske hiperinflacije. Ta inflacija, ki jo sedaj vidimo, je bistveno nižja kot tista inflacija v Jugoslaviji. Trenutno ne vidim prostora za jugoslovansko hiperinflacijo, ampak za visoko povečano inflacijo.
Zaenkrat ni okolje, da bi ta spomin na jugoslovansko inflacijo obudili. Centralna banka je še vedno neodvisna. Edini mandat Evropspke centralne banke je stabilnost cen in imajo škarje in platno da to dosežejo. To pomeni, da dokler je neodvisna, bo to lahko dosegla.

Če gledamo zadnjih 10 let, so cene življenjskih potrebščin v Evropi v povprečju prenizke za 7 do 8 odstotnih točk. Centralna banka je v zadnjih 10 letih imela manjši vpliv na cene, kot bi si želela. Tudi če se zgodi šok inflacija, to ni noben problem, ker cene bi morale biti že sedaj za osem odstotnih točk višje glede na cilj centralne banke.

Cene življenjskih potrebščin naj bi rasle nekje za dva odstotka na leto. Od 2014 naprej pa se niso bili sposobni približati temu cilju. Nabralo se je kar nekaj tega zaostanka, zato je zdaj mogoče dober moment, da se ta zaostanek nadoknadi.

Koga je oz. bo tokratna inflacija najbolj prizadela? Kako bo vplivala na življenja »navadnih« državljanov Slovenije?
Ljudem se bodo cene določenih življenjskih potrebščin povečale. Nekdo, ki je že sedaj težko prišel čez mesec, bo mogoče zaradi tega še težje. Po drugi strani pa so skoraj vsi socialni transferji v Sloveniji vezani na inflacijo, zato se zdi, da se bo to nekako kompenziralo. Ne vidim neke velike spremembe, gotovo pa ne bodo vsi na boljšem. vedno je nekdo, ki mora to plačati. Države so si sposojale sredstva na trgu in enkrat bo treba to vrniti( da je bila naša gospodarska rast okrnjena le toliko v zadnjem času, si izposojamo gospodarsko rast iz prihodnosti.)Gospodarska rast bo nižja v prihodnosti, ker bomo morali vračati glavnice, ki smo jih v preteklem letu porabili.

Po nekaterih napovedih bi se inflacija lahko zajedla v prihranke. Kaj bi svetovali posameznikom, ki imajo morebiti na bankah svoje prihranke (ali v obliki depozitov ali pa samo na svojih tekočih računih), da se ne bodo ti zaradi inflacije zmanjšali? Morda vlaganje v zlato, kriptovalute, nepremičnine ali kaj podobnega?
Centralna banka kot najvišji urad si želi, da ljudje ne bi tičali samo v depozitih in da bi začeli svoje prihranke trošiti in s tem pomagali ekonomiji…, po drugi strani pa da bi razmišljali, da obstajajo tudi drugi naložbeni razredi.

Nikoli ne želim staviti na samo enega konja, primerne so tudi druge oblike naložb. Sam zagovarjam obveznice in delnice. Nepremičnine ja, a se mora vsak vprašati, ali niso morda cene zrasle že preveč?

Kriptovalute, ki niso valute, ampak pravilneje kripto imejta, so zame bolj srečke ali pa stavnice in ne naložbeni razred. Nekje do pet procentov premoženja bi bilo smiselno imeti v fizičnem zlatu.

Vse ostalo pa je dobro imeti razpršen portfelj med delnicami, obveznicami in depoziti. Ta portfelj je razpršen, da dosegamo svoje cilje. Če imam prihranke zato, da si bomo jutri, pojutrišnjem nekaj kupili, nima smisla investirati v bolj tvegane naložbe. Če pa čez 10, 15 let, je pa delnica morda najboljša oblika nalaganja, ker znajo podjetja cene prevaliti na končnega potrošnika in so lahko dobičkonosna tudi v kakršni koli obliki – inflacijski ali deflacijski. Na delnice vplivajo tudi dogajanja na finančnih trgih, kjer lahko cene rastejo ali padajo. Ampak če imamo 10, 15 let prostora za nalagati, so kratkoročni vmesni padci nebistveni, ne smejo nas prizadeti, ker sledimo zastavljeni strategiji. Na padce ne smemo čustveno reagirati, dolgoročni grafi nas vedno učijo, da trgi nihajo in da Lahko investiramo tako, da lahko tudi padec cene preživimo. V zadnjih letih so nekatere delnice padle tudi 40 odstotkov, pa imajo zdaj 20 odstotkov nad starimi vrhovi.

Ali bo tako tudi v prihodnosti, je nemogoče napovedati, a včasih je treba zaupati, da cene na borzi nihajo, a če imamo veliko časa, pa lahko to tudi zelo dobro prebrodimo.

V tem trenutku, ko se vse zdi vse drago, je v druge naložbene razrede, (npr na kapitalske trge) priporočljivo vstopati iz depozitov na po korakih. To pomeni, da ne vstopimo naenkrat z vsem, kar imamo.

Vstopa naj se v razpršene globalne delniške sklade, ne pa staviti samo na eno regijo. Ne vseh jajc v samo eno košaro, tudi ni smiselno, da se naenkrat kupi vsa jajca.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

Zadnji majski dnevi na trge niso prinesli večjih sprememb. Pomanjkanje večjih novic, ki bi premaknili trge, je očitno. Pandemija kaže znake umirjanja in cepljenje je v razvitem delu sveta precej uspešno, tako da se obetajo bolj normalne počitnice. Optimizem ostaja na visokem nivoju, a na obzorju je nekaj temnih oblakov. Največjega predstavljajo inflacijski strahovi. 10. junija sledi objava majske inflacije v ZDA, ki bo dala že zelo dobro sliko o trenutnih inflacijskih pritiskih v ameriškem gospodarstvu. Določeni artikli so se v zadnjem letu krepko podražili, tako da lahko pričakujemo precej visoko številko. A pojavljajo se prvi znaki, da se stanje vsaj začasno umirja. Povečuje se dotok novih nepremičnin na trgu, kar bo verjetno umirilo rast cen nepremičnin. Kitajsko posredovanje na finančnih trgih je umirilo rast cen surovin in energentov. Sentiment vlagateljev niha med pričakovanji po prvem dvigu obrestnih mer v drugi polovici 2022 do tega, da bodo obrestne mere ostale na obstoječih nivojih še nekaj let. To postaja glavno gonilo trga, saj vrednotenja ostajajo visoka in vlagatelji niso prepričani, da so v danih okoliščinah še višja vrednotenja upravičena. Zato grele globalni trg le počasi višje, na nove rekordne vrednosti. Iz trgov v razvoju zadnje dni prihajajo nekoliko slabši ekonomski podatki. Indijsko gospodarsko aktivnost in rast BDP je korona v zadnjem valu močneje prizadela, tudi kitajski ekonomski podatki v določenih segmentih nakazujejo nekaj šibkosti. To bi lahko kazalo na umirjanje divjega pokoronskega potrošniškega povpraševanja v največjih zahodnih ekonomijah. Kitajsko bremeni še upad novih rojstev, ki zadnja leta dobiva pospešek. Zato so spremenili politiko dveh otrok in omejitev dvignili na 3 otroke, a podobne izkušnje iz drugih držav kažejo na le majhen vpliv teh politik na število novorojenih otrok. Večji vpliv na trge ima nadaljevanje trenj v odnosih med ZDA in Kitajsko, ki nikakor ne pojenjajo.

Ohlapno politiko centralnih bank vse bolj nadomeščajo države, tako najnovejši predlog proračuna ZDA predvideva skoraj 2 trilijona primanjkljaja oz. več kot 30 % primanjkljaj. Zakaj so pred nekaj leti Italijo skoraj potisnili iz EU zaradi le nekaj %? Šibkejši dolar ostaja na nivoju okoli 1,22 dolarja za evro in kakršen koli premik proti 1,25 bo imel negativen vpliv na evropsko gospodarstvo, zato lahko pričakujemo ukrepanje ECB in Evropske komisije. Obveznice so zaradi manjšega strahu pred inflacijo nekoliko pridobile, a za kakršen koli močnejši skok obveznic bo potreben dokaz, da je inflacija dejansko le prehoden pojav.

Delnice proizvajalcev luksuznih dobrin iz Evrope so novi Nasdaq. Te delnice so eden izmed zmagovalcev pandemije in optimistična pričakovanja so potisnila skupino LVMH in ostale konkurente na nivoje, ko so višje vrednotene od Nasdaqa. To odpira množico vprašanj oziroma nova tveganja, saj rast zelo verjetno ni vzdržna. Ostaja pa ta podsektor eden najboljših na evropskem trgu in eden redkih, ki drži korak z ZDA. Tehnološke delnice ostajajo ujetnik trgovanja z inflacijskimi pričakovanji, podobno na nasprotni strani delnice finančnih družb in materialov. Španski tednik je objavil, da vlada po zadnji močni rasti cen elektrike na borzah razmišlja, da bi uvedla poseben davek v višini 10 eur na Mwh za jedrsko in hidroenergije, kar bi praktično izničilo vse, kar so delnice proizvajalcev te elektrike letos pridobile. To kaže, da države, ki so se vse o vrsti v pandemiji močno zadolžile postajajo kreativne pri iskanju novih proračunskih virov in da morajo vlagatelji vse bolj pričakovati nepričakovano. Morda 15 % globalna davčna stopnja ni zadnja, saj tudi ZDA vse bolj iščejo načine, kako napolniti proračun s dodatnimi viri. V regionalnem pogledu se evropske delnice držijo odlično, italijanski indeks je najvišje po 2008, francoski pa po letu 2000. Na splošno je borzno okolje trenutno bolj naklonjeno evropskim kot ameriškim delnicam, zaradi večjih uteži delnic energije, materialov, financ in cikličnih podjetij v indeksih. Odpiranje Evrope in normalizacija poletne turistične sezone prav tako ponuja nekatere priložnosti za izboljšanje donosa evropskih delnic. Kitajske delnice kljub bolj zanimivim vrednotenjem ostajajo trenutno nekoliko ob strani, saj intervencije kitajskih oblasti zahtevajo višji nivo preudarnosti in previdnosti. Kar za slovenske vlagatelje ostaja zanimivo so domače delnice, ki nudijo nadpovprečne dividendne donose ob relativno dobrih donosih, a depoziti (žal, zaradi negativne donosnosti) ostajajo z naskokom največja utež v portfeljih domačih varčevalcev.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Pandemija se pri diktiranju smeri in tempa na trgih vse bolj umika inflacijskim pričakovanjem in s tem pričakovanjem o nivoju obrestnih mer, krepi pa se tudi vpliv geopolitike. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdni. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska, ki je po zadnji korekciji prišla v območje, ki je zanimivo za nakupe. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti previdnost ni odveč. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

Podjetja so večinoma objavila rezultate za prvi kvartal letošnjega leta in ti so bili zelo dobri. V prvi vrsti je pozitivno presenetila Evropa: podjetja so objavila boljše rezultate, kot so jih pričakovali analitiki. Posledično so tudi evropske delnice pridelale nekaj odstotnih točk višji donos kot ameriške in trgi v razvoju. Pod površino pa je bilo letos vseeno nekoliko bolj razburljivo. Višje donosnosti obveznic so prinesle konkretno znižanje vrednotenj hitro rastočih podjetij. Njihovi denarni tokovi so namreč nekoliko daljše ročnosti in njihovo diskontiranje z višjimi obrestnimi merami prinese nižjo trenutno vrednost. Cene delnic hitro rastočih podjetij so tako upadle tudi za 50 odstotkov in več. Po stabilizaciji obvezniških trgov prek luže pa so se visoke izgube nekoliko zmanjšale. Razburljivo je bilo tudi na trgu surovin. Cene bakra, železa, aluminija, lesa in pa tudi koruze, pšenice itd. so v letošnjem letu doživele visoke rasti. Za visoko rast je delno kriva velika količina denarja, ki se je stekla tudi v različne sklade. Ti pa so nato kupovali terminske pogodbe na trgu in dvigovali ceno. Poleg tega pa so proizvajalci različnih surovin pričakovali počasnejše okrevanje realne ekonomije. Ta pa okreva izredno hitro; pojavila so se ozka grla na proizvodni strani. Šok je verjetno bolj kratkoročne narave, vseeno pa lahko pričakujemo višje ravni cen surovin, kot so bile cene pred covidom.

Za vlagatelje, ki imajo razpršeno premoženje, je trenutna situacija pozitivna, saj delniški trgi na zmerno inflacijo ne odzovejo negativno. Kakšni večji šoki pa bi lahko razmere spremenili. Ekonomije se še naprej odpirajo, cepljenje se nadaljuje in zdi se, da bo poletje epidemiološko razmeroma mirno. Med dnevne novice pa se vračajo težave, ki jih je svet imel pred tem, kar delno že vidimo tako na Bližnjem vzhodu kot tudi v Belorusiji.