Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Zadnji teden je bil bolj umirjen glede gospodarskih novic in vplivov na trge, kar so vlagatelji izkoristili za preurejanje in nekoliko varnejše pozicioniranje portfeljev. Trg dela v ZDA je nekoliko razočaral, saj je očitno da zaradi stimulusov in ostalih prejemkov s strani države podjetja težje najdejo zaposlene. Na drugi strani zadnji inflacijski podatki presegajo pričakovanja, saj cene vhodnih surovin in industrijskih proizvodov rastejo, to pa se na koncu preliva v maloprodajne cene. Kitajska je sicer ta teden z določenimi ukrepi nekoliko ohladila pregreto ozračje na področju materialov, predvsem železa in železove rude, a odprto ostaja vprašanje, koliko bodo države dejansko uspele zaustaviti rast cen surovin, saj se ohlapna monetarna in fiskalna politika povsod po svetu nadaljuje in še naprej ustvarja rekordno likvidnost. Tudi komentarji posameznih članov FED gredo v smer, da v kratkem ne smemo pričakovati obrata pri denarni politiki in obrestnih merah. Pandemija se nadaljuje v valovih, in čeprav trenutno stanje v Evropi in ZDA izgleda precej optimistično, se položaj še naprej slabša predvsem v Aziji, kjer močan skok primerov beležijo prej t.i. varne države kot so Tajska, Vietnam, Filipini itd. Pozornost v teh državah je za ekonomiste nujna, saj le-te predstavljajo pomemben člen v dobaviteljskih verigah, ki so že tako zelo napete oziroma natrgane in vsaka resnejša zaustavitev lahko močno vpliva na svetovno gospodarstvo.

V odnosih med ZDA, Evropo in Kitajsko ta teden ni bilo novih novic, je pa pozitiven dogovor med ZDA in Evropo, da novih zaostrovanj ter uveljavljanja carin do nadaljnjega ne bo. Države na obeh straneh Atlantika se bodo dogovorile, kako bo trgovina izgledala v prihodnje. To kaže da so ZDA in Evropa dosegle nek načelen dogovor o svojih odnosih, kratko lahko tu potegneta predvsem Kitajska in Iran, pa tudi bližnji vzhod izgleda kot neko novo žarišče napetosti. Zadnje ankete dajejo v prihajajočih jesenskih volitvah v Nemčiji prednost Zelenim, njihova kandidatka za novo kanclerko pa že napoveduje močnejšo podporo ogljični nevtralnosti, pa tudi določene spremembe v ostalih gospodarskih usmeritvah (podpora železnici, višji davki za letalski prevoz, sprememba stanovanjske politike, itd). Vsi ti ukrepi imajo lahko velik vpliv ne samo na nemško ampak na celotno evropsko gospodarstvo. A pod črto, večina podjetij ohranja optimizem za drugo polovico leta, zato kapitalski trgi ostajajo blizu rekordov.

Trgi so predelali podatke poslovanja za prvo četrtletje ter napovedi za naprej. Navkljub odličnim rezultatom in optimističnim napovedim, pa so vlagatelji v luči porajajočih se izzivov (geopolitične napetosti, inflacijska grožnja itd.) precenili, da so trenutni nivoji dovolj visoki in da nadaljnja rast zaenkrat ni upravičena. Nadaljuje se rotacija znotraj posameznih sektorjev. IT še naprej izgublja sredstva, ki jih vlagatelji selijo deloma v denar, deloma pa v naložbe z določeno inflacijsko zaščito oz. v sektorje z nižjimi vrednotenji. Še bolj so na udaru podjetja, ki so prišla na trg v zadnjih mesecih ali letu dni, ki razen zgodbe ali pa zelo visokih vrednotenj ne morejo pokazati drugega in so zaradi tega izgubila privlačnost. Investiranje na kapitalske trge ima kljub novi, informacijski, dobi še naprej enake zakonitosti. Naložba mora prinašati lastnikom donos v obliki denarnih tokov. V luči pričakovane višje inflacije in s tem višjih obrestnih mer so ti denarni tokovi, ki naj bi jih ta visoko vrednotena podjetja nekoč dosegla, danes vredni manj, kot so bili pred meseci in posledično se morajo cene delnic znižati. Kdo ima prav bo pokazal čas, a zaradi divje rasti v zadnjem letu so dobički, posebej znotraj tehnološkega sektorja, še vedno visoki, in s tem privlačnost za realizacijo velika. Naslednji tedni bodo postregli z nekoliko jasnejšo sliko o inflaciji, pandemija pa bo dala odgovor, kako bo izgledalo poletje in s tem bomo dobili odgovor, ali bo gospodarska aktivnost, ki je že vračunana v delniške trge oživela. Pot navzgor izgleda zaenkrat omejena, močnejši popravek pa razen ob izrednih okoliščinah tudi manj verjeten. Po močnejšem popravku od začetka leta se predvsem določene kitajske delnice že zdijo zrele za nakupe, seveda v skladu z investicijskimi cilji in razpršitvijo portfelja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Pandemija, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank ter geopolitika krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma tudi po zadnjih rezultatih ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja. A ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdni. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice ali denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer bo odpiranje ekonomij po pandemiji močno okrepilo ekonomsko dinamiko ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno ter oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna malo večja previdnost. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali. V teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti previdnost ni odveč. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, v primeru če bo inflacija presegla pričakovanja. Za malo bolj potrpežljive vlagatelje znotraj trgov v razvoju ostajajo privlačne kitajske delnice, ob že omenjenem povečanem geopolitičnem tveganju ter kitajskem discipliniranju tehnoloških podjetij. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Z lepšim vremenom prihaja tudi umirjanje pandemije v Evropi in ZDA. Čeprav so deli Azije, predvsem Indija, močno prizadeti, in so podatki ter številke, ki prihajajo od tam nezanesljivi, ostaja dejstvo, da se pandemija v Evropi in ZDA vsaj začasno umirja. To posledično vodi v pospešeno odpiranje javnega življenja in večji gospodarski optimizem. Zdi se, da bo poletje na stari celini bolj normalno kot pomlad, saj pospešeno cepljenje očitno močno zmanjšuje delež hudo bolnih, kar dovoljuje vladam, da sprostijo storitveni sektor, predvsem gostinstvo in turizem. Trgi to sprejemajo z odprtimi rokami a zdi se, da so ta scenarij že vračunali v obstoječe nivoje, saj se je dinamika rasti ustavila. Skrbi prinašajo predvsem rasti cen surovin in nadaljnje težave v nabavnih ter logističnih verigah. Na surovinskih trgih vidimo dnevno nove rekorde in to se bo moralo preliti v končne cene za porabnike. Trg dela v ZDA je bil v zadnjem mesecu šibkejši kot se je zdelo navzven, a razne stimulativne politike to zaenkrat uspešno blažijo. Ti ukrepi so v tem okolju odpiranja javnega življenja inflatorni in obseg inflacije v prihodnjih mesecih ostaja te dni najpogosteje ugibana številka. Ker Evropa z odpiranjem zaostaja za ZDA je vprašanje, kakšen pospešek inflaciji lahko da še odprtje Evrope.

Tudi geopolitične težnje niso pozabljene. Nasprotno, obstaja občutek, da se situacija na relaciji Kitajska – ZDA in Evropa slabša. Evropa je očitno iz relativno nevtralne drže močneje stopila na stran ZDA. Kitajska je to pospremila z glasnimi opozorili, a zaenkrat se ukvarja predvsem z discipliniranjem svojih tehnoloških podjetij, kjer je očitno, da ne bo dopustila monopolnega pristopa iz ZDA, kjer bi korporacije diktirale politiko in trende. Ekonomski podatki po svetu so solidni, pričakovanja o rasti BDP za 2021 so se v zadnjih tednih nekoliko popravila, visoka so tudi pričakovanja za 2022. Sliko kot že omenjeno kazi strah pred inflacijo, ki postaja vse bolj oprijemljiv. Previsoka inflacija in predvsem rast cen osnovnih življenjskih potrebščin lahko močno okrepita geopolitične napetosti. Situacija postaja podobna 2011, ko je rast cen osnovnih dobrin rezultirala v napetostih na trgih v razvoju in pripeljala do cele vrste arabskih pomladi, krvavih revolucij in lokalnih vojn. Tokrat so v igri še višje stave, zato so zadnji teden centralne banke z okrepljeno retoriko mirile duhove, ohranjajo pa še naprej zelo sproščeno denarno politiko, ki ostaja branik pred likvidnostnimi težavami.

Trgi ostajajo blizu rekordnih vrednosti, a navkljub odličnim podatkom poslovanja v prvem četrtletju premika višje niso zmogli. Vtis je, da se je trend utrudil, da so vse dobre novice že vračunane v te nivoje in da so vrednotenja enostavno previsoka za nadaljnjo rast. Posamezne izbruhe vidimo le še na bolj lokaliziranih trgih, kjer je včasih prodaja megle lažja in manj nadzorovana. Strah pred inflacijo vlagatelje sili iz tehnoloških in visoko vrednotenih podjetij, ki imajo na drugi strani največje uteži v indeksih, zato smo v zadnjih dneh zabeležili manjši zdrs indeksov, čeprav določena ciklična podjetja, predvsem iz industrije, financ in materialov dosegajo nove rekordne vrednosti.

Tudi obvezniški trgi bolj ali manj stopicajo na mestu, slabši od pričakovanj so podatki iz ameriškega trga dela. Ohladila so se pričakovanja o rasti obrestnih mer v drugi polovici leta 2022 in posledično so zahtevane donosnosti ameriških obveznic nekoliko upadle, a na drugi strani rastoč strah pred inflacijo še naprej zmanjšujejo privlačnost dolgoročnih obveznic. Podjetja zato hitijo z iskanjem virov financiranja, ki so še naprej rekordno poceni. Tako bo Amazon, navkljub velikim presežnim likvidnim sredstvom na računih, izdal za 18,5 milijard dolarjev obveznic, namenjenih refinanciranju in nakupu lastnih delnic. Nasploh pričakujemo v naslednjih dveh mesecih okrepljene nakupe lastnih delnic korporacij, saj so rezultati prvega četrtletja pokazali zelo dobro finančno sliko, podjetja pa napovedala okrepljene nakupe lastnih delnic. To skupaj z ogromnimi prihranki prebivalstva ter relativno optimističnimi napovedmi podjetij omejuje močnejše popravke na trgih, saj vsak popravek takoj pritegne nove vlagatelje. Kar bi lahko močneje prevesilo tehnico je presenetljiv podatek, ki ga trg ne vračunava, kot je višja inflacija od pričakovanj ali pa npr. geopolitična zaostritev. Dolar zadnje dni nekoliko izgublja in se je premaknil na 1,21 dolarja za evro, a premiki niso tako veliki, da bi lahko rekli, da odstopajo od običajnega nihanja.

NASVET ZA VLAGATELJE

Pandemija, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank ter geopolitika krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma tudi po zadnjih rezultatih ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdnejši. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer bo odpiranje ekonomij po pandemiji močno okrepilo ekonomsko dinamiko ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno ter oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna malo večja previdnost. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti previdnost ni odveč. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, v primeru če bo inflacija presegla pričakovanja. Za malo bolj potrpežljive vlagatelje znotraj trgov v razvoju ostajajo privlačne kitajske delnice, ob že omenjenem povečanem geopolitičnem tveganju ter kitajskem discipliniranju tehnoloških podjetij. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Nafta in kibernetski napad

 

Dobava Coloniala sicer predstavlja okrog 45 odstotkov celotne potrošnje vzhodne obale ZDA in dnevno zagotavlja 2,5 milijona sodčkov iz rafinerij v Mehiškem zalivu. Takoj ko so novice o kibernetskem napadu prišle v javnost, so cene terminskih pogodb poskočile za 2 odstotka. Po poročanjih New York Timesa je Colonial celo zavrnil odgovor na vprašaje, kdaj bo ponovno odprl naftovod, kar vsekakor lahko predstavlja tveganje za krizo ponudbe na vzhodni obali. Analitiki sicer pričakujejo, da prekinjena dobava ne bi smela imeti večjega vpliva na ceno, razen v primeru, da bo dobava prekinjena za več kot tri dni.

Trenutno se cena surove nafte giblje okrog 65 dolarjev na sodček. V preteklem tednu so ameriške rafinerije obratovale na 86,5 odstotka celotne zmogljivosti, proizvodnja plina pa se je v preteklem tednu zmanjšala in je v povprečju znašala nekaj več kot devet milijonov sodčkov na dan. Zaloge surove nafte v ZDA so z nekoliko več kot 485 milijoni sodčkov dva odstotka pod povprečjem zadnjih petih let (v istem času v letu).

Pri Mednarodni agenciji za energijo (IEA) pričakujejo, da bo povpraševanje v letu 2021 doseglo 96,7 milijonov sodčkov na dan, kar predstavlja porast za 5,7 milijona sodčkov na dan glede na preteklo leto. Prvo četrtletje letošnjega leta je bilo nekoliko slabše od napovedi, predvsem zaradi ponovnih zapiranj gospodarstev. V zadnjem času se proizvodnja povečuje zlasti zaradi obetavnih makroekonomskih napovedi. Prav tako so članice združenja OPEC odločile, da bodo povečale količino načrpane nafte, saj pričakujejo povečano potrošnjo zaradi pričakovanj po uspešnem odpiranju gospodarstev.

Kljub temu, da se veliko gospodarstev po svetu odpira, k negotovosti zagotovo prispeva povečevanje števila okuženih v nekaterih državah, ki so glavne potrošnice nafte. Tu je mišljena predvsem Indija, kjer se število primerov okužb s covid-19 v zadnjih tednih znatno povečuje. Po drugi strani pa se gospodarstva v Evropi in Združenih državah Amerike počasi odpirajo, kar vsekakor vliva upanje po povečanju povpraševanja in se tudi že odraža na rasti cene nafte v zadnjih dveh tednih.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:
Prvomajski prazniki so za nami in vrača se tedenski povzetek dogajanja na trgih. Pandemija je še vedno glavna tema trgov, čeprav le-ta dobiva vse bolj raznoliko obliko. V ZDA in VB se zdi povsem omejena in cepljenje napreduje zelo uspešno. Zadnjih nekaj tednov je cepljenje pospešila tudi Evropa in posledično se javno življenje ter storitve pospešeno odpirajo. A v delih Azije in Južne Amerike pandemija dobiva nov zagon, zato so številke novo okuženih v svetu dosegle nove rekordne vrednosti. Na naslovnicah je predvsem Indija, a tudi nekaj drugih manj razvitih regij in držav ima velikanske probleme z obvladovanjem krize.

A kar zadnje dni zaposluje analitike in prognostike prihodnjega ekonomskega stanja je poleg pandemije še inflacija kot rezultat obilnega tiskanja denarja, zaostrovanje in tudi trganje nabavnih verig, krepitev političnih napetosti na relaciji Zahod – Kitajska ter spremembe v davčni politiki v ZDA ter globalno. ZDA so napovedale višje davke za bogatejše, dosežen pa je tudi nek načelen dogovor med ZDA in Evropo, da bodo globalne korporacije plačevale več kot v preteklosti. Implementacija vsega skupaj bo kompleksna, a očitno se obdobje uspešnega »izogibanja« plačila davkov, predvsem tehnoloških podjetij, končuje. Bolj zaskrbljujoča je rast napetosti v pacifiškem območju. Pritisk na Kitajsko se stopnjuje in trenutno se kot orožje uporabljajo kršitve človekovih pravic, naj bo to nad Ujiguri ali pa v Hong Kongu. Tudi Kitajska na te pritiske odgovarja vse bolj agresivno, zato se zadnje dni zdi, da je trg postal bolj previden in začel vračunavati v tečaje višje geopolitično tveganje. Zato tako ECB kot FED še naprej obljubljata nadaljevanje izdatne stimulativne pomoči, čeprav se na drugi strani krepijo pričakovanja o dvigu obrestnih mer v ZDA v drugi polovici 2021. To podpirajo tudi zelo raznolika inflacijska pričakovanja. Medtem, ko centralni bankirji zagotavljajo, da bo skok inflacije v prihodnjih tednih in mesecih zgolj prehoden, pa vidimo da cene materialov oziroma vhodnih surovin nezadržno rastejo, zaradi česar tudi podjetja dražijo izdelke. V zadnjih objavah rezultatov je bila dvigu cen zaradi rasti cen vhodnih surovin ter težavam v dobavnih verigah namenjena nadpovprečno velika pozornost, kar kaže da podjetja to vidijo kot nekaj, kar bo močno vplivalo na rezultate vsaj v poletnih mesecih.

Podatke iz prejšnje točke trgi interpretirajo tako, da predvsem delniški trgi ostajajo blizu rekordnih nivojev, a odlični rezultati prvega četrtletja, trga niso uspeli potisniti višje. Očitno postaja, da so vlagatelji bolj previdni, vsak manjši padec pa kupci takoj izkoristijo za dodatne nakupe, saj so deleži prostega denarja in likvidnost še naprej rekordna. Tudi stanje obvezniških trgov je umirjeno, saj so centralne banke zadnje dni pospešeno komunicirale in ohranjale status quo. Likvidnost je odlična in stimulusi se še naprej pretakajo navzdol po ekonomiji. Če pogledamo rezultate za prvo četrtletje ter napovedi podjetij za poletne mesece, je stanje zelo dobro, rast dobičkov pa rekordna, saj je bila lani ob tem času pandemija v polnem teku in njen vpliv na poslovanje podjetij izrazito negativen. Izstopajo zopet tehnološka podjetja, ki še naprej poslujejo odlično, čeprav je bil odziv s trgov zelo mlačen. Vlagatelji so očitno te rezultate že vračunali v obstoječe nivoje cen. Dobro gre avtomobilistom, prodaja avtomobilov v ZDA je v aprilu najvišja v zadnjih 15 letih, čeprav se ameriški in japonski, bolj kot evropski, proizvajalci spopadajo s pomanjkanjem polprevodnikov, kar postaja vse širši industrijski problem. Družbe iz panoge energije in materialov prav tako poslujejo odlično, saj cene obojih rastejo.

Na drugi strani so razočarale predvsem delnice družb iz panoge osnovne potrošnje, kjer vhodne cene surovin rastejo hitreje kot prodajne, omejitve javnega življenja pa zmanjšujejo prodajo. S podobnimi težavami se spopada panoga zdravstva, kjer se osredotočajo na boj s pandemijo. Omejevanje stikov pa manjša porabo ostalih zdravil in preparatov ter posledično slabša rezultate podjetij. Najbolj vroče se trenutno zdijo industrijske delnice, kjer glavni učinek stimulusa šele pride v prihodnjih mesecih in predvsem letih. Dobre rezultate so prikazale tudi evropske finančne družbe, čeprav se nekatere ponovno spopadajo s škandali zaradi ohlapnega nadzora poslovanja ali pa preveč tveganih produktov. Regionalno gledano sta letos ZDA in Evropa poravnani z zelo podobnim donosom glavnih delniških indeksov, odstopajo pa trgi v razvoju, kjer kitajska država nadaljuje z »discipliniranjem« tehnoloških podjetij, deli Azije in Južne Amerike pa se spopadajo s slabo epidemiološko sliko in posledično donosi na borzah nekoliko zaostajajo za razvitimi trgi. Dolar ostaja na nivoju 1,20 dolarja za evro in bo ob odsotnosti večji geopolitičnih premikov verjetno še nekaj časa ostal v ozkem trgovalnem pasu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Pandemija, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank ter geopolitika kroji borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma tudi po zadnjih rezultatih ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih in krepitvi geopolitičnih trenj vlagatelji postajajo bolj previdni. Obveznice ostajajo drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, skupaj z negativni bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo, zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti previdnost ni odveč. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, v primeru če bo inflacija presegla pričakovanja. Za malo bolj potrpežljive vlagatelje je znotraj trgov v razvoju ostajajo privlačne kitajske delnice, ob že omenjenem povečanem geopolitičnem tveganju. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Prihaja sezona skupščin in delitve dividend

 

Letna poročila in bilance so bolj ali manj že znani, tako da velikih presenečenj, kar se tiče delitve dobička, ne bo. Za spremembo od lanskega leta bodo letos dividende spet izplačale banke in zavarovalnice, čeprav v omejen obsegu.

Zanje namreč še vedno veljajo priporočila Banke Slovenije in Agencije za zavarovalni nadzor, ki v času pandemije covid-19 omejujeta delitev presežka kapitala med delničarje. NLB bo tako kljub rekordnemu dobičku, v dobri meri ga je treba sicer pripisati tudi uspešnemu prevzemu srbske Komercialne banke, izplačala manj kot 10 odstotkov ustvarjenega dobička iz leta 2020. Slabih 25 milijonov evrov bodo izplačali v dveh obrokih: prvi obrok ali slabo polovico takoj po skupščini delničarjev, ki bo predvidoma 14. junija, ostalo pa po 30. septembru. Pod pogojem, da plačilo drugega obroka ne bo v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo pri Banki Slovenije.

Vendar pa cena delnice NLB na ljubljanski in londonski borzi vztraja pri razmeroma visoki ravni okoli 55 evrov, kar najverjetneje pomeni, da si delničarji v jeseni obetajo še dodaten kos pogače. Uprava NLB si namreč želi med delničarje razdeliti skupaj 92 milijonov evrov, ko bi razmere to dovoljevale oziroma bi to dopustile nadzorne institucije. V njenem primeru sta to seveda že prej omenjena Evropska centralna banka in Banka Slovenije.

Podobno je pri zavarovalnicah, čeprav jih nadzira drug regulator. Obe največji zavarovalnici, katerih delnice je mogoče kupiti na ljubljanski borzi, Zavarovalnica Triglav in Pozavarovalnica Sava, bosta med delničarje razdelili bilančni dobiček, prva dobrih 40 odstotkov, druga pa dobro polovico. Skupščini delničarjev, ki naj bi potrdili delitev dividend in ostale predloge uprave in nadzornega sveta, bosta letos očitno na isti dan in sicer 25. maja.

Ker je lani v že javno predlagano delitev dobička posegla Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), lahko upamo lahko da sta obe zavarovalnici tokrat z regulatorjem usklajeni ter bo skupščina potekala po dnevnem redu in brez negativnih presenečenj. Dividendna donosnost bi tako glede na tržne cene njunih delnic znašala pri Triglavu nekaj več kot pet odstotkov pri Pozavarovalnici Sava pa nekaj manj kot štiri odstotke. Govorimo o bruto donosnosti, saj morajo fizične osebe ob tem plačati še 25 odstotkov davka državi oziroma je ta že odtegnjen pri izplačilu.

Podobno dividendno donosnost ima letos tudi Petrolova delnica, saj jo je skupščina delničarjev že potrdila minuli teden. Kljub slabšemu poslovanju v lanskem letu, sta uprava in nadzorni svet delničarjem namenila enako dividendo, zato pa so porabili celoten bilančni dobiček. Pri 22 evrih bruto po delnici, donosnost znaša nekaj več kot pet odstotkov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Pandemija je po omejitvi februarja in marca, aprila dobila nov zagon in ta teden dosegla nov vrh. To je podrlo načrte nekaterih držav po odpiranju in nekoliko ohladilo trge. A ker so kljub vsemu ekonomski podatki solidni, v industriji in proizvodnih panogah pa celo odlični, se borze zadržujejo blizu rekordnih vrednosti in vse se zdi še naprej dobro in pod kontrolo. V zadnjem tednu bistvenih sprememb v globalnem ekonomskem in političnem okolju ni bilo. Odnosi na relaciji Zahod (ZDA in Evropa) – Rusija ter Zahod – Kitajska se ne izboljšujejo, nasprotno kažejo tendenco slabšanja. Trend razvoja političnih razmer kaže, da nas najkasneje do jeseni lahko zopet doleti kako »manjše« presenečenje, kar lahko ohladi pregrete kapitalske trge.

V Evropi oziroma Nemčiji je CDU izbrala svojega kanclerskega kandidata za jesenske volitve, te volitve pa bodo prinesle tudi novega kapitana celotne Unije. Brexit se je z ekonomskega vidika oz. posledic že pokazal kot precej manjši dogodek glede na predhodna opozorila in strašenje. Tudi zato se je politično ekonomska situacija v Evropi umirila, in če evropske države s cepivi nekako uspejo omejiti pandemijo do začetka počitnic, bi lahko Evropa in evropski trgi imeli pred sabo lepo poletje in jesen. Centralne banke bodo namreč še naprej skrbele za likvidnost in s tem ohranjale priliv denarja. Prihranki prebivalstva so rekordni v vseh pogledih, tempo naraščanja pa je nevzdržen, saj se kopiči hitreje kot ga gospodarstvo lahko reinvestira.

S podobnimi problemi se srečujejo tudi v ZDA. Celotno sliko pokvari dejstvo, da so ti prihranki zelo neenakomerno porazdeljeni, saj se v pandemiji neenakost močno povečuje. Tudi v luči tega lahko razumemo zadnje poteze kitajske države in partije, ko zahtevajo omejitev moči največjih tehnoloških podjetij in v zadnjem primeru izstop lastnika Alibabe iz lastništva njihove finančne roke Ant Financial. Skrb vzbujajoča je močna rast okužb v Aziji zadnje dni, predvsem v Indiji. Indija je drugo največje gospodarstvo v skupini trgov v razvoju, zato bi močne omejitve javnega življenja lahko imele precejšen vpliv na ekonomsko aktivnost, pa tudi na logistične verige, saj so indijska podjetja velik dobavitelj potrošniških dobrin ameriškim in evropskim podjetjem. Logistika je torej področje, kjer je potrebna dodatna pozornost vseh udeležencev kapitalskih trgov.

Delniški trgi ostajajo blizu rekordnih nivojev. Razmere na obvezniških trgih so se povsem umirile, likvidnost je odlična in ob odsotnosti večjih političnih premikov so zadnji teden motor trgov zopet postali rezultati poslovanja in pričakovanja do konca leta. Močno smo zakorakali v rezultate 1. četrtletja in zaenkrat lahko rečemo da gre vse kot po maslu. Podjetja močno presegajo optimistične napovedi, res pa da so bila pričakovanja postavljena zelo nizko. Ameriške banke so presenetile z visokimi dobički in maržami, čeprav nekoliko razočarale s pričakovanji. Coca Cola, Pepsi in Heiniken so del industrije pijač, ki je prav tako močno presegla pričakovanja, a po drugi strani izrazila zelo previdne napovedi za 2. četrtletje, saj omejitve javnega življenja, ki se nadaljujejo in npr. v Aziji krepijo, slabšajo pričakovanja. Močno so presenetili evropski avtomobilisti. Odlični prodajni rezultati in močna rast marž sta povsem spremenili pogled na panogo in kar naenkrat ima Tesla zelo močno konkurenco na vseh področjih. Edino senca pomanjkanja polprevodnikov hladi močno rast tečajev avtomobilistov. A težko kategorniki borze šele pridejo. Smer trga bodo določila največja tehnološka podjetja, predvsem njihov komentar dogajanja ter pogled v nadaljevanje leta 2021. Polprevodniki bodo še naprej vroča zgodba, zanimiv bo predvsem komentar obnašanja potrošnikov in potrošniških trendov, ki so definirali vzpon največjih IT podjetij. Dolar še naprej vztraja okoli 1,20 dolarja za evro, kar ustreza vsem glavnim odločevalcem in obenem nima prevelikega vpliva na napovedi podjetij oziroma njihovo poslovanje.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. A za novo rast bodo potrebni boljši rezultati poslovanja. Obveznice ostajajo drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo, zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo se omenjata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Za malo bolj potrpežljive vlagatelje je znotraj trgov v razvoju zopet privlačnejša Kitajska. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Čas za evropske delnice?

 

Z vidika globalnega, predvsem ameriškega vlagatelja so evropske delnice zatavale v temen predor brez izhoda kmalu po letu 2010. Dodobra so jih prestrašile zgodbe o razpadu EU in evra – dokler ni Velika Britanija odšla iz Unije. A ker se žabo kuha počasi, so se vlagatelji na težavno usklajevanje med evropskimi državami počasi navadili, zato temu pripisujejo manjšo težo. Po drugi strani pa je del evropskega gospodarstva pridobil težo, pomen in propulzivnost. Zato se je interes vlagateljev povečal.

Trgi in indeksi so kot živa bitja. Rastejo in se razvijajo, a ne vsi enakomerno. Delež delnic iz ZDA je zato od leta 2010 v največjem globalnem indeksu MSCI World AC zrasel iz 42 odstotkov na današnjih 54 odstotkov. Po drugi strani je delež Evrope skupaj z VB upadel s 25 odstotkov na manj kot pod 20 odstotkov. Ti premiki gredo predvsem na račun tehnoloških in IT-podjetij. Čeprav zadnje desetletje Evropa močno zaostaja z njihovem razvojem, pa se skozi pandemijo vendarle kaže luč na koncu tunela.

Delež tehnoloških podjetij v evropskem indeksu se je v zadnjih dveh letih potrojil. Tudi v drugih panogah prodirajo bolj propulzivna podjetja, ki skupaj predstavljajo vse večji delež trga. Še vedno je zaostanek za ZDA velik, a se zmanjšuje. Hitro rastoča podjetja rastejo hitreje in to v okolju nizkih obrestnih mer in »neskončne« likvidnosti kljub višjemu tveganju privlači vlagatelje. Tako ameriški in globalni vlagatelji znova odkrivajo Evropo. Tokovi sredstev so še naprej sramežljivi, a pomembno je, da po dolgih letih niso več negativni. Zato zadnje mesece evropski trg povsem drži korak z ZDA, na trenutke pa ga celo prehiteva. Razlogi za okrevanje so poleg že naštetih zelo raznoliki.

Pandemija in zelene politike so pospešile renesanso avtomobilske industrije, kjer so zadnji rezultati evropskih avtomobilističnih podjetij odlični. Prodaja električnih vozil strmo narašča, profitne marže so odlične. Tesla kar naenkrat resno občuti grožnjo svoji borzni prevladi. Panoga oskrbe s pomočjo investicij v bolj zelene vire energije prav tako doživlja renesanso. Obe panogi imata v Evropi precej večjo težo kot isti panogi v ZDA. Pravkar objavljeni rezultati LVMH, največjega proizvajalca luksuznih dobrin na svetu, kažejo, da je svet lačen evropskega luksuza. Pa naj bodo to francoski šampanjci, švicarske ure ali italijanska dizajnerska oblačila. Svet je zaradi prehoda na delo na daljavo in digitalizacije vsega prizadelo pomanjkanje polprevodnikov. Intel in tajvanski TSMC kot največja proizvajalca polprevodnikov sta napovedala ogromne naložbe v širitev proizvodnje. To je dokončno izstrelilo nizozemski ASML med eno od največjih evropskih podjetij po tržni kapitalizaciji.

Vsa ta hitreje rastoča podjetja ali pa podjetja, ki so se prenovila, so dosegla kritično maso na evropskih trgih, ki evropskim delnicam omogočajo, da ne bi več zaostajale za ameriškimi, če le ne bodo evropski politiki počeli prevelikih neumnosti. Žal pa je svet po zadnjih ameriških volitvah v nasprotju s pričakovanji postal še bolj kompleksen.

Gospodarska vojna med ZDA in Kitajsko ter tudi Rusijo se zaostruje in se bo nadaljevala. Evropa je vse bolj prisiljena izbirati stran. Čeprav so jo v preteklosti marsikdaj najbolje odnesli tisti, ki so sedeli na obeh stolih (primer Švice), pa trenutno bruseljska elita ne vzbuja zaupanja. Zato globalni investitorji evropske delnice še naprej gledajo sumničavo. A če se ne uresniči najslabši scenarij, potem se lahko tudi evropska podjetja bolj množično vrnejo v globalne portfelje. In ne pozabimo. Povprečen evropski varčevalec v nasprotju z ameriškim skoraj nima delnic. Če se tu zgodi le mali premik, je prihodnost lahko zelo »zelena«.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Stanje v svetu je še naprej kompleksno. Na eni strani se prebuja upanje, da bo program cepljenja uspešen in s tem pandemija obvladana. Rezultati cepljenja kažejo solidne znake napredka predvsem v bolj razvitih državah, stanje se najbolj izboljšuje v ZDA in VB. Na drugi strani imamo razvite države, predvsem v Evropi, kjer se omejitve življenja nadaljujejo, saj cepljenje poteka prepočasi in covid-19 nadaljuje svoje širjenje. Tretja kategorija pa so predvsem države s trgov v razvoju, tukaj ciljamo predvsem na Latinsko Ameriko in Azijo, pa tudi Afriko, ki se je pri cepljenju naslonila na cenejše, tudi zaradi širjenja političnega vpliva, lažje dostopno kitajsko cepivo, ki pa sedaj kaže zelo nizko oz. omejeno učinkovitost. Zato se je tu v zadnjem času pandemija začela hitro širiti (Brazilija, Indija, Indonezija, itd.). Centralne banke in države še naprej skrbijo za zelo sproščeno denarno politiko. Ravno ta teden je FED dejal, da dviga obrestnih mer letos ne bo, zato je optimizem, merjen skozi ekonomske kazalce, na precej visokih nivojih in posledično občutljiv za morebiten korak ali dva nazaj v boju s pandemijo in posledično ekonomsko recesijo. Inflacija ostaja še naprej neznanka, cene pri proizvajalcih še naprej kažejo znake rasti, materiali so bistveno višje kot pred letom ali dvema, zato lahko pričakujemo, da se bo vsaj del tega prelil v končne cene za potrošnike. Kako močno in koliko časa bo trajalo to prelivanje ostaja odprto vprašanje. Trgi so vračunali sunek v spomladansko poletnem obdobju, morebitno nadaljevanje v jesen pa lahko prinese pretres na borze v smislu hitrega prehoda med posameznimi panogami. Še najbolj skrbi počasna krepitev napetosti v odnosih med ZDA in Kitajsko, nekaj kar so analitiki napačno predvidevali, da bo odšlo na smetišče zgodovin po Bidnovi izvolitvi. Tudi pomankanje čipov in polprevodnikov, ki naj bi se sedaj nadaljevalo v leto 2022 je deloma posledica teh napetosti. V ZDA so uspešno razdelili stimulus med prebivalce, sedaj lahko pričakujemo še začetek infrastrukturnega stimulusa, v ospredje pa prihaja debata, kako vse to financirati. Postalo je jasno, da bo potrebno dvigniti davke in debata okoli tega bo dolga ter napeta, imela pa bo velik vpliv na kapitalske trge. A če v ZDA debatirajo, kako financirati stimulus, se v Evropi ukvarjajo z bolj »življenjskimi« temami, kot je ali so vsi sedeli na pravih sedežih pri obisku v Turčiji, medtem ko se vsi infrastrukturni in ostali projekti vlečejo s polžjo hitrostjo proti točki implementacije. Čeprav je pred meseci kazalo nekoliko bolje, je očitno izvedba še naprej rak rana bruseljske birokracije. Povzetek trenutnega stanja v svetu bi zato bil, da je položaj kompleksen in da je v razplet vračunan optimističen scenarij, zaradi česar so udeleženci na kapitalskih trgih zadnje tedne nekoliko na trnih. Nadaljnja poplava poceni denarja, ki išče kakršenkoli pozitiven donos, ne glede na tveganje, skrbi, da se trgi zlagoma pomikajo višje.

Zadnji teden ni prinesel presenečenj. Trgi zaradi prej omenjene likvidnosti silijo višje in so na rekordnih vrednostih. Vlagatelji čakajo signale okoli inflacije, rezultate 1. četrtletja 2021 ter za razplet pandemije ključna naslednja dva meseca. Najhitreje se bo razpletlo z rezultati. V roku enega meseca bo jasno kako in kaj, kaže pa da znajo podjetja v seštevku pozitivno presenetiti. Za inflacijo bo potrebno počakati na pozno jesen, pandemija pa bo kmalu pokazala, ali je vsaj delno obvladana in bo v ZDA in Evropi pred poletnimi počitnicami sprostila storitveni sektor (turizem, gostinstvo itd.). Zato so zadnje tedne vlagatelji previdni pri investiranju v panoge in segmente trga, povezane s sproščanjem ukrepov. Nekoliko več pozornosti je ponovno usmerjenega v IT sektor, saj so delnice največjih družb po mesecih konsolidacije spet nekoliko oživele in kažejo željo po premiku navzgor. Tudi končanje preiskave proti Alibabi in kazen zgolj 2,8 milijarde, kot enemu največjih tehnoloških podjetij na svetu, je dojeto kot pozitivno. S tem podpira naš osnovni scenarij, da bo letošnje leto negotovo do kitajskih tehnoloških gigantov. Malo so jih dobili po prstih, da država pokaže, da je nad njimi in ne obratno, a za dolgoročne vlagatelje delnice le-teh ostajajo zanimiva naložba. Še naprej je najbolj zanimiv industrijski sektor, ki bo deležen največ denarja iz naslova infrastrukturnega stimulusa, poleg tega pa oživlja tudi investicijski ciklus pri industrijskih podjetjih (npr. velike investicije v panogi polprevodnikov, itd.). Po enomesečni močni korekciji oživlja tudi interes za podjetja iz sektorja oskrbe, saj sproščanje nekaterih pandemičnih ukrepov prinaša večjo porabe energije, začenja pa se tudi investicijski cikel podprt z državnim denarjem. Veliko interesa pritegne tudi panoga široke potrošnje, še posebej avtomobili, kjer evropski avtomobilisti kažejo vse več interesa povrniti izgubljeno v zadnjih 5 letih. Mercedes predstavlja ta teden novi električni sedan, ki po napovedih analitikov predstavlja najresnejšo grožnjo Tesli do sedaj. Na obvezniških trgih večjih premikov ni. Donosi ameriške 10-letne obveznice ostajajo okoli nivoja 1,70%, za večji premik bo potrebna višja inflacija, saj FED ne kaže nikakršne želje po komuniciranju o tem, kdaj lahko pričakujemo dvig obrestnih mer (razen da tega ne bo v 2021). Podobno je tudi v Evropi, kjer je želja po nizkih obrestnih merah še močneje izražena. Tudi dolar zato vztraja nekaj pod 1,20 dolarja za evro, kar trenutno prav tako ustreza vsem vpletenim. Večje valutne premike zadnje mesece spremljamo na trgih v razvoju, kjer večina valut izgublja, a to je bilo že večkrat videno on vlagatelji se morajo zavedati tveganja teh držav, če se le te zadolžujejo v tujih valutah.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Panoga se je stabilizirala in za novo rast bodo potrebni boljši rezultati poslovanja. Kljub rasti donosnosti obveznice ostajajo drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja še naprej mizerni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo, zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo so omenjata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Za malo bolj potrpežljive vlagatelje je znotraj trgov v razvoju zopet privlačnejša Kitajska. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Pandemija še naprej ostaja ena glavnih zgodb kapitalskih trgov. Krepi se razkorak med državami, ki pospešeno in uspešno cepijo in kjer pandemija izgublja zalet, ter državami, ki so pri cepljenju v zaostanku in s tem neuspešne ter zaradi tega ostajajo močne omejitve javnega življenja . V prvi skupini držav so ZDA, VB, tudi Izrael kot vzorčni model. Hitrejše odpiranje prinaša večji optimizem in boljše gospodarske kazalce. V Evropi in Latinski Ameriki, kjer pandemija ne pojenja, pa je zaradi zaprtja še naprej najbolj na udaru storitveni sektor, kjer omejitvam še ni videti konca, cepljenje pa se, ob vse bolj intenzivnem prerekanju med državami, nadaljuje počasneje od želenega.

Ameriški stimulus je prišel do večine gospodinjstev. Pozornost se zdaj usmerja na infrastrukturni del, kjer je prejšnji teden ameriška administracija predstavila plan financiranja infrastrukturne in zelene »renesanse« ZDA. Najbolj bode v oči dvig korporativnih davkov iz nivoja 21 % na 28 %. To bi znižalo dobiček na delnico podjetje iz S&P za osem odstotkov v 2022, kar gotovo ni vračunano v cene. Poleg tega ameriška finančna ministrica nakazuje željo po minimalni obdavčitvi globalnih korporacij. Premik pri slednjemu bi bil dobrodošel, saj imajo ravno velike korporacije najmanjši delež svojih dobičkov v obliki davka, bo pa ta ukrep naletel na velik lobistični pritisk, zato je njegovo morebitno sprejetje oddaljeno vsaj v 2022. A oba ukrepa nakazujeta to, kar trg kaže že nekaj časa. Marže multinacionalk, še posebej s področja tehnologije, bodo težko šle višje, kar lahko nekoliko zavre rast trgov.

Trgi v razvoju so marca beležili v primerjavi z razvitimi trgi, predvsem na račun Kitajske, zelo slab mesec. V donosnosti so zaostali za dobrih šest odstotnih točk. Kitajske oblasti še naprej kažejo željo po zmanjšanju likvidnosti in zaostrovanju pogojev najemanja kreditov, zaradi česar lahko pričakujemo počasnejšo rast na borzah, saj so vlagatelji postali bolj previdni in z nižjimi pričakovanji.

Pretekli teden ni postregel z novimi premiki na obvezniških trgih. Ameriška 10-letna obveznica ostaja na nivoju 1,7 % letnega donosa, nemška 10-letna pa na nivoju okoli -0,3 % donosa. Večjih premikov v naslednjih tednih ne pričakujemo, bodo pa za nadaljnje dogajanje pomembni tako inflacijski kot tudi makroekonomski podatki v naslednjih mesecih, saj so prvi vlagatelji že začeli špekulirati o morebitnem prvem dvigu obrestnih mer konec leta 2022.

Kapitalski trgi so se po pretresu v zvezi s Archegos Capital management umirili. Največjo luknjo so našli pri banki Credit Suisse, izpuhtelo je približno pet milijard. A trga pretirano to ni zanimalo, saj so pretekli teden znova prišla v ospredje tehnološka podjetja, ki so bila najuspešnejša panoga znotraj globalnega indeksa. Tehnološka podjetja so uspela potisniti ameriški indeks S&P nad nivo 4000 točk, kar je nov zgodovinski mejnik. Na drugi strani palice, v rdečem polju negativne donosnosti, so se znašle panoge osnovne potrošnje, zaradi strahu pred upadom marž kot posledica rasti cen vhodnih surovin ter bivše reflacijske zgodbe, predvsem energija in tudi finance, čeprav obe panogi ostajata letos z naskokom najdonosnejši.

Razkritje podrobnosti ameriškega infrastrukturnega stimulusa še naprej krepi interes za delnice podjetij iz področja industrije in tudi oskrbe, a obenem hiter pregled borznih kazalcev omenjenih panog pokaže, da je precej pozitivnih novic že vračunanih v cene, zato pot navzgor ni zagotovljena vsem.

Veseli nadaljnja krepitev tečajev delnic evropskih avtomobilistov, saj je panoga zelo pomembna, ne samo za evropski delniški trg, ampak tudi za evropsko in slovensko gospodarstvo. Tudi zadnji prodajni podatki za prvo trimesečje so razveseljivi. Prodaja raste, na primer Volkswagen v ZDA celo več kot 20 %. Najhitreje raste prodaja hibridov in električnih vozil, kjer se marža hitro izboljšuje. Zdaj podjetja sama napovedujejo, da bodo električna vozila prav tako donosna kot tista z bencinskimi/dizelskimi motorji, kar je bilo še pred pol leta le utvara v modelih analitikov. To povečuje negativen pritisk na cene nafte, ki se je stabilizirala nekaj pod 60 dolarjev za sod. Verjamemo, da bistvenih premikov v naslednjih tednih ne bo.

Sezona rezultatov za 1. četrtletje se hitro približuje in že tradicionalno smo videli nekaj pred objav, ki so pozitivno presenetile. A iz tega še ne smemo vleči pretiranih zaključkov, saj tradicionalno pred objavijo predvsem podjetja, ki bodo pozitivno presenetila. Dolar ostaja na nivoju nekaj pod 1,20 dolarja za evro in pretiranih premikov v naslednjih dveh tednih ni za pričakovati. Oči bodo naslednje tedne uprte v inflacijske kazalce in morebitno preseganje pričakovanj bi zopet lahko okrepilo reflacijsko trgovanje.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so previdni. Panoga se je stabilizirala in za novo rast bodo potrebni boljši rezultati poslovanja. Kljub rasti donosnosti obveznice ostajajo drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja še naprej mizerni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe.

Razpršitev portfelja je nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo se omenjata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Še vedno pa ostajata kot zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Pandemija počasi dobiva različno dinamiko. Stanje v Aziji je dobro. V ZDA, kot tudi v VB, tudi kaže zelo dobro, latinska Amerika in Evropa pa izgledata skoraj katastrofalno. Posledično so omejitve najhujše na stari celini, kar zelo negativno vpliva na gospodarstvo in vse bolj tudi na razpoloženje med ljudmi. Prvomajske počitnice so izgubljene, tudi junijski začetek poletne sezone zaenkrat ni obetaven. Storitveni sektor, ki je zelo pomemben še posebej za južnejše države Evrope, bo tako še naprej trpel in postavlja se vprašanje, kako dolgo lahko še vzdrži, kljub izdatni pomoči držav. Glede na stanje pandemije lahko vidimo povezavo med cepljenjem in razvojem pandemije, kjer je delež precepljenosti večji, tam se pandemija umirja, zato je ključno, da Evropa končno pospeši program cepljenja. Vse to bo ob uradniško-birokratski logiki, ki jo imajo odločevalci v Bruslju, zelo težko, zato se vse več držav loteva programa cepljenja samoiniciativno. Stanje v industriji je zelo dobro, naročila so visoka in gospodarski kazalci dobri. Tako industrija in del storitvenega sektorja, ki podpira delo od doma, drži skupne gospodarske kazalce na solidnih nivojih, kar podpira trge, da se zadržujejo na rekordnih nivojih. Ameriški stimulus se pretaka navzdol na trge in to se bo očitno dogajalo še nekaj tednov. Retorika med republikanci in demokrati se zadnje tedne umirja in napetosti se vsaj začasno umirjajo, zato pa se nekoliko krepi napetost na relaciji Kitajska –ZDA in Evropa. Najnovejšo napetost povzročajo kitajske kršitve človekovih pravic, zato se zdi krepitev napetosti, ki se bo odrazila tudi v gospodarstvih in na borzah neizogibna. Premiki na obvezniških trgih so se stabilizirali, in čeprav je 10-letna ameriška obveznica nekaj nad 1,70 odstotka, to trenutno trgov ne skrbi preveč. Ob rastočih obvezniških donosih, rekordnih vrednostnih na delniških trgih ter močnem dolarju, ki se zadržuje na območju 1,17 dolarja za evro, mora nekaj popustiti. To so v zadnjem času plemenite kovine, ki so nekoliko izgubile lesk. Tudi nafta se je ustalila nekaj nižje, na nivoju okoli 60 dolarjev, in to se zdi nivo, ki ustreza vsem.

Glavna zgodba kapitalski trgov zadnje dni je ponovno problem z enim izmed hedge skladov. Archegos Capital management je očitno svoj velikanski portfelj gradil s sposojenim denarjem, ki ga ni uspel vrniti, zato so bile banke prisiljene v razprodajo portfelja konec prejšnjega tedna. Nekatere manjše delnice, ki so bile zvezde zaradi svoje rasti v letošnjem letu so močno padle. Nekaj velikih svetovnih bank, kot so Goldman, JP Morgan, Credit Suisse in Nomura bodo vknjižile milijardne izgube, kar zopet opozarja vlagatelje, da se zaradi nizkih obrestni mer in posledično nebrzdanega špekuliranja nekaterih udeležencev, trga na trgu skrivajo mine. Izogniti se jim je zelo težko, izdatno pomaga le razpršitev portfelja. V nekaj dneh se zaključuje prvi kvartal in podjetja se že pripravljajo na prve objave, ki jih lahko pričakujemo v aprilu. Rezultati bodo lakmusov papir stanja v ekonomiji, še posebej v Evropi zaradi novih in najmočnejših omejitev javnega življenja do seda (predvsem zaradi Nemčije). Rezultati bodo tudi na novo določili dinamiko trga. Dosedanji zmagovalci krize, tehnološka podjetja, industrija in podjetja, ki servisirajo delo od doma in e-trgovino, rabijo za vnovičen zagon potrditev, da močna rast v prejšnjem letu ni muha enodnevnica ampak trend ki ostaja. Ta teden bo Bidnova administracija razkrila več podatkov velikanskega ameriškega infrastrukturnega stimulusa, kar krepi interes za panogi industrije in tudi materialov. Še posebej lahko vidimo večje premike v Evropi, kjer industrija predstavlja precej večjo utež v indeksih kot v ZDA. Kitajske delnice so, če odštejemo padce na nekaj delnicah zaradi težav prej omenjenega hedge sklada, zopet našle oporo, čeprav skrbi ponovno zaostrovanje v odnosih z ZDA in grožnja z umikom iz borz v ZDA. Zato ostajajo še nekaj časa nadpovprečno špekulativna naložba. Med med panogami velja omeniti še široko potrošnjo, ki v določenih segmentih (luksuzni izdelki, avtomobilisti, itd) kaže lepo rast zato segmentirano ostaja privlačna. Zadnji teden se je povsem popustila ideja reflacijskega trgovanja, tudi rotacija v finančne in delnice materialov se je umirila, čeprav zadnje ostajajo privlačne zaradi infrastrukturnih projektov. Nejasen razvoj pandemije še naprej ustvarja veliko negotovost v letalski industriji, gostinstvu in hotelirstvu oz. nasploh v storitvenemu sektorju. Ker odpiranje javnega življenja ostaja močno vračunano v trenutne nivoje, previdnost v teh segmentih trga ni odveč.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime in rotacije med naložbami silijo višje. V ospredju ostaja vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj previdni. Panoga se je stabilizirala, a za novo rast bodo potrebni boljši rezultati poslovanja. Kljub rasti donosnosti obveznice ostajajo drage, skupaj z negativnimi bančnimi donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe. Razpršitev portfelja je še naprej nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo, zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Še vedno pa ostaja kot zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.