Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Pandemija se z razmahom poletnega potovanja, turizma in druženja zopet krepi. Različica delta se širi in grozi z novim zapiranjem gospodarstev v jeseni, kar krha zaupanje tako vlagateljev kot gospodarstvenikov. Ekonomski kazalci se zaenkrat še ne poslabšujejo bistveno, čeprav se je rast umirila, se pa poslabšuje vidljivost in predvsem pričakovanja gospodarstvenikov.

Inflacija ostaja visoka, a tudi ta kaže določene znake umirjanja. Ostaja pa nepredvidljiva in možnost za njen pospešek se lahko pojavi jeseni, če se bodo nadaljevali izzivi v logističnih verigah, pomanjkanje določenih sestavnih delov, kot so npr. polprevodniki, ali pa rast cen vseh vrst surovin. Če so se pri slednjih cene kovin umirile, pa vidimo, da pri predvsem prehranskih vhodnih surovinah podjetja opažajo nadaljnjo rast cen, kar sicer pritiska na marže, a vseeno podjetja dvigujejo tudi cene končnih izdelkov.

Jesensko dogajanje je močno odvisno tudi od aktivnosti centralnih bank, ki naj bi na novo začrtale novo (ali pa ohranile staro) politiko konec meseca na sestanku v Jackson Hole v ZDA. Novih informacij o spremembah politike obrestnih mer ni, vseeno pa vlagatelji čakajo, kako bodo centralne banke komunicirale umik super sproščenih likvidnostnih ukrepov. Obvezniški trg postaja nekoliko nervozen in s tem bolj nihajen, saj obrestne mere ostajajo rekordno nizke. Do nemških volitev je še sedem tednov in situacija se je s slabim PR nastopom po volitvah zakomplicirala. Krščanski demokrati Angele Merkel in njenega naslednika, kandidata za novega kanclerja, Lascheta izgubljajo, pridobivajo pa socialdemokrati, zeleni in liberalci. Kombinacija slednjih verjetno ni slaba za trg in gospodarstvo, medtem ko bi le socialdemokrati in zeleni lahko prinesli pretres med evropska podjetja zaradi drugačnega pristopa zelenih k razvoju gospodarstva.

Kitajske oblasti so zadnji teden omilile retoriko in delujejo bolj spravljivo, kar so trgi nagradili s pozitivnim odzivom, a zaupanje vlagateljev ostaja skrhano in vlagatelji ocenjujemo, da presenečenj še ni konec. Gospodarska vojna med ZDA ter Evropo na eni strani in Kitajsko na drugi se bo nadaljevala, kar prinaša povečano nihajnost ter predvsem zmanjšanje zaupanja v kitajski delniški trg in podjetja sama.

Na valutnih trgih zadnji teden večjih sprememb ni bilo, smo pa videli malo večjo pocenitev surove nafte, saj je strah pred širitvijo pandemije in posledično manjšo porabo zaradi zapiranja zopet opravil svoje.

Delniški trgi ostajajo visoko, zelo blizu rekordnih ravni, predvsem zaradi nadaljevanja ohlapne denarne politike in dobrih rezultatov za 2. četrtletje 2021. Napovedi so sicer nekoliko previdne, a vlagatelji v pomanjkanju alternativ, ko so obveznice zelo drage in nosijo le majhen donos, nepremičnine pa so na rekordnih vrednostih in v obliki najemnin tudi ponujajo zelo malo, ostajajo v delniških naložbah.

Pretekli teden smo zaradi okrepljenih pričakovanj o spremembi denarne politike oziroma zaradi pričakovanj hitrejšega dviga obrestnih mer zopet videli rotacijo v finančne, predvsem bančne delnice. Nekaj večjih presenečenj pri rezultatih poslovanja je prineslo manjše spremembe na trg in ohranilo pozitivno dinamiko. Močno je tako presenetil danski farmacevt Novo Nordisk, ki je novo zdravilo za hujšanje v ZDA razprodal. Družba je že sedma največja v evropskem indeksu. Čisto po tiho se je na drugo mesto v istem indeksu prebilo nizozemsko tehnološko podjetje ASML, največji svetovni izdelovalec strojev za izdelavo polprevodnikov, in zdaj »grozi«, da bo prehitel Nestle, ki kraljuje na lestvici že vrsto let.

Tudi v ZDA je zadnji teden prinesel pozitiven donos predvsem velikim tehnološkim podjetjem, ki za vlagatelje ostajajo še naprej zelo privlačna. Kitajska tehnološka podjetja so po omiljeni retoriki regulatorjev in centralne oblasti lažje zadihala in povrnila del izgubljenega, a gre le za manjši obliž na rane, saj je zaupanje močno skrhano in vlagatelji so še naprej previdni, saj vlada prepričanje, da nas čakajo nova »presenečenja« v režiji partije in centralne oblasti.

Velja omeniti tudi dogajanje v regiji, še posebej v Sloveniji, kjer počasen, a konstanten dotok denarja na borzo zaradi negativnih obrestnih mer v bankah skrbi, da cene delnic rastejo. Tečaji najprometnejših delnic so praktično že dosegli nivoje pred izplačilom dividend, kar pomeni, da so vlagatelji v le mesecu ali dveh dosegli odličen pet in več odstoten donos.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovostjo o bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in te delnice volatilne. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.

Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje, čeprav moramo biti previdni pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka.

Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Dobri rezultati

Razlogi so seveda v močnem odboju gospodarstva po spomladanskem ponovnem odprtju ekonomij ter seveda zelo nizkih primerjalnih vrednostih iz lanskega spomladanskega obdobja, ko je pandemija udarila s polno močjo in je večina gospodarstev delovala v zelo omejenih pogojih. Zato se pojavljajo tudi primerjave z zadnjim predkoronskim letom 2019, kjer rasti niso več tako velike, ponekod so še precejšnji zaostanki, a situacija se je vseeno popravila precej hitreje, kot so pred meseci napovedovali taisti analitiki in ekonomisti.

Trgi, se zdi, so to rast že vračunali v cene delnic. Odziv je bil precej mlačen, usmeril se je predvsem na pričakovanja podjetij za prihajajoča četrtletja. Ta pa so bila v primerjavi z objavljenimi rezultati bolj previdna in odražajo negotovost, ki je prisotna v svetu. Tehnološka podjetja vidijo z odpiranjem gospodarstev umiritev rasti, a trendi rasti v e-trgovini, digitalizacija, avtomatizacija, razvoj umetne inteligence in še mnogo drugih ostajajo. Zato panoga kljub visokim vrednotenjem ostaja privlačna za vlagatelje.

Inflacija se zdi, da bo najbolj prizadela podjetja iz panoge osnovnih potrošnih dobrin, saj največje multinacionalke s področja prehrambnih in gospodinjskih izdelkov vse bolj opozarjajo, da pričakujejo upad marž. Cene vhodnih surovin rastejo hitreje kot njihove končne cene. Na drugem koncu so izdelki široke potrošnje oz. trajnih dobrin, kamor spadajo tudi luksuzne dobrine in avtomobili. Prihranjeni denar skozi pandemijo še naprej drvi v te izdelke, kar rezultira tudi v pomanjkanju polprevodnikov in drugih logističnih izzivih. Materiali, surovine in energija so po visoki rasti cen materialov uredili bilance in sredstva namesto za nove projekte namenjajo za visoke dividende ter odkupe lastnih delnic. To za zdaj drži cene materialov in energentov na visokih nivojih in s tem obljublja nadaljevanje dobrega poslovanja podjetij.

Industrijska podjetja, vsaj tista, ki imajo opraviti s »prehodi v zeleno«, ostajajo ljubljenci vlagateljev in bodo verjetno ostala še nekaj časa, saj se veliki infrastrukturni plani kot odgovor na pandemijo in okoljske izzive niti še niso dobro začeli. ZDA so tako ravno v finišu sprejemanja 1000 milijard težkega paketa revitalizacije. Na drugi strani je poslovanje družb iz segmenta oskrbe podobno zelo dobro in boljše od pričakovanj, a tu vlagatelji ostajajo zelo zadržani, kar ustvarja naložbene priložnosti.

Finančni sektor kljub dobrim rezultatom, dobri kapitalski strukturi v bilanci in lepim dividendam, ki jih končno lahko zopet izplačujejo brez omejitev, ostaja ujetnik ugibanja o bodočih obrestnih merah. Dokler bodo te ostale zelo nizke, bodo tudi delnice iz tega segmenta težko premagovale celoten trg. A bliža se konec avgusta, ko tradicionalen sestanek centralnih bankirjev v Jackson Hole v ZDA lahko morebiti prinese spremembe v retoriki centralnih bank. Pričakovanja so sicer zadržana, a presenečenja so vseeno mogoča. Pregled panog zaključujemo z zdravstvom, kjer so rezultati dobri, podobno tudi napovedi, a vlagatelji razen redkih izjem ostajajo zadržani, zaradi česar ta panoga ostaja med najbolj privlačnimi. Vrednotenja so med najnižjimi, demografski in socioekonomski trendi pa zelo naklonjeni.

Pregleda ne moremo zaključiti brez omembe Kitajske. Žal je centralna oblast močno načela zaupanje vlagateljev v kitajske delnice, zaradi česar so ti po odprodaji delnic kitajskih podjetij postali previdnejši. Položaj ostaja, opisan z moderno besedo, zelo fluiden, saj se dnevno spreminja komunikacija partije, oblasti in regulatorja iz negativne v pozitivno in nazaj. Žal se gospodarska vojna z neizvolitvijo Trumpa ni končala, ampak je postala le malo bolj subtilna. ZDA še naprej počnejo vse, da bi zamejile rastočo kitajsko moč, tragikomično pa jim pri tem pomagajo tudi kitajske oblasti same z zelo čudnim načinom sprejemanja odločitev. Za konec bi se vsem bralcem zahvalil za »potrpežljivost« pri branju mojih kolumn, saj sem v tem formatu z vami 100-tič, že od avgusta 2012. A brez skrbi, jaz in moji sodelavci bomo še naprej delili z vami pogled Generali Investments na dogajanja na kapitalskih trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pregled dogajanja:

Prvi avgustovski teden ni prinesel bistvenih sprememb dinamike gospodarstev in kapitalskih trgov. Večina pozornosti je usmerjena v trende razvoja pandemije, kjer je trenutno najslabše stanje v Aziji, medtem ko se ZDA in Evropa držita relativno dobro. Delta različica se še naprej hitro širi, a močan skok okužb v Veliki Britaniji, ko so dosegli nivoje iz začetka leta (hkrati pa le malo povečano število hospitalizacij), potem pa ob odpravi vseh omejitev upad števila novih okužb, begata strokovnjake. Vse več je primerov, ko tudi cepljeni prenašajo virus, a se zdi da so posledice milejše. Obenem dinamika, ko je delta različica povzročila pravo malo katastrofo v Indiji, na drugi strani pa zaenkrat v Evropi ni skoka hospitalizacij, povzroča več vprašanj kot odgovorov o naravi virusa. Vsi ti podatki, ki dnevno spreminjajo tudi pričakovanja o razvoju pandemije in posledično ukrepih za zajezitev njenega širjenja, imajo močan vpliv na gospodarstvo, saj položaj ostaja nepredvidljiv in vidljivost zelo slaba.

Gospodarski kazalci so se zadnje tedne umirili oziroma nekoliko znižali, kar je pričakovano po močnem skoku ob odprtju ekonomij, a vseeno ostajajo v močno pozitivnem območju, kar daje upanje na nadaljevanje gospodarske rasti. Nekoliko slabši so zadnje tedne podatki s Kitajske, kjer sicer indeksi PMI ostajajo v pozitivnem območju, a je optimizem zaradi dobre epidemične slike nekako izpuhtel. Dodatno so razpoloženje poslabšali ukrepi kitajskih oblasti proti največjim tehnološkim podjetjem, ki so močno skrhali zaupanje mednarodnih vlagateljev v kitajsko gospodarstvo. Čez vikend so kitajske oblasti sicer napovedale dodatne stimulativne ukrepe in boljšo likvidnost, kar je na trge privabilo vlagatelje, ki iščejo dobre nakupne priložnosti, a dejstvo ostaja, da so spremembe iz zadnjih nekaj mesecev dolgoročne narave, nepredvidljivost novih ukrepov je zelo visoka in posledično so s tem tudi tveganja precej višja kot v preteklosti. V ZDA se pojavlja vprašanje, kaj bomo videli v gospodarstvu po izteku koronskih ukrepov, zato administracija uvaja nov infrastrukturni paket pomoči, vreden 1 trilijon dolarjev, ki pa vedno znova zadane na republikansko in demokratsko delitev predvsem v senatu. Centralne banke zadnje tedne svoje politike niso spreminjale in tako bo ostalo vsaj do sestanka v Jackson Holu konec avgusta.

Kapitalski trgi so pretekli teden zopet videli precejšnjo divergenco. Delniški trgi ostajajo visoko, zelo blizu rekordnih ravni, predvsem zaradi nadaljevanja ohlapne investicijske politike in znižanja pričakovanj o prihajajočih dvigih obrestnih mer, a tudi na krilih dobrih rezultatov poslovanja za 2. četrtletje. Obvezniški trgi pa so zaradi znižanih, tako inflacijskih pričakovanj kot pričakovanj o počasnejšem dvigu obrestnih mer, pa tudi zaradi znižanja uteži predvsem trgov v razvoju, v portfeljih spet videli močan skok cen obveznic in s tem padec obrestnih mer. V Evropi je tako spet celotna krivulja nemškega dolga negativna, kar je prvič po februarju letos. Tudi 30-letna nemška obveznica ima sedaj negativen donos. Podobno tudi v ZDA, kjer je 10-letna obveznica doživela močan premik iz območja 1,30 % -1,25 % letnega donosa v območje krepko pod 1,20 %, trenutno na 1,17 %. Dno pri 0,60 % donosu iz lanskega poletja je še daleč, a uresničujejo se napovedi, da se bo donos znova vrnil na 1 %, kar močno znižuje stroške zadolževanja in obenem krepi strah pred krepitvijo balona, predvsem na nepremičninskem trgu. Padanje obrestnih mer ima pomemben vpliv tudi na delniške trge, a ti so zaenkrat še pod vtisom četrtletnih rezultatov, ki so v povprečju še naprej dobri. Zadnji teden se je zgodba nekoliko obrnila, nekoliko so razočarala ameriška, predvsem tehnološka podjetja, manj s samimi rezultati in predvsem s previdnimi napovedmi. Evropska podjetja so zadnji teden objavljala odlične rezultate in razpršitev med panogami je bila res široka. Še najslabše so se odrezala podjetja iz obeh strani Atlantika iz panoge osnovnih potrošnih dobrin, saj so vsa povrsti sporočala, da inflacija vhodnih cen surovin ima in bo imela pomemben vpliv vsaj na nekaj naslednjih kvartalov. Tudi sicer je bila rast cen materialov in vhodnih surovin ena največkrat uporabljenih besed v objavah rezultatov in podjetja so zaradi tega postala previdnejša pri svojih napovedih. Med pozitivnimi presenečenji moramo omeniti panogo zdravstva, saj so podjetja v večini poleg dobrih rezultatov objavila tudi optimistične napovedi, kar so vlagatelji nagradili z rastjo cen delnic. Dodatno negotovost na trge še naprej vnaša »vmešavanje« kitajskih oblasti v gospodarstvo, predvsem v tehnološka podjetja in jasno je, da prihodnost ne bo enaka preteklosti. Namen akcij, ki jih sporočajo kitajske oblasti je sicer vsaj v konceptu smiseln, večja konkurenca, zaščita potrošnikov, preprečevanje zlorab itd., a izkušnje kažejo, da je meja med uspehom in centralno-planskim gospodarstvom zelo tanka. Primeri Turčije ali Rusije, ki sta kot pomembni gospodarstvi trgov v razvoju povsem zašli iz smeri so zelo sveži, zaupanje vlagateljev pa, ko je enkrat izgubljeno, ga je zelo težko pridobiti nazaj. Zato so vlagatelji zmanjšali uteži na trgih v razvoju in večina jih sedaj pasivno opazuje razvoj dogodkov. Še enkrat se je pokazalo, da je uravnotežen portfelj najboljši pristop k vlaganju za nekoga, ki vsak dan ne spremlja trgov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Glavno vlogo pri diktiranju smeri trgov imajo pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne. A ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovostjo o bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in delnice volatilne. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko še selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Pandemija še naprej narekuje tempo in smer trgov, a delta različica kljub rasti zaenkrat v Evropi ne prinaša strogega zaprtja kot v ZDA. Znižuje pa pričakovanja o okrevanju in gospodarski rasti. Pričakovanja za rast BDP v 2022 se nekoliko ohlajajo, a zaenkrat so pričakovanja še naprej relativno visoka in podpirajo optimizem na trgih. Epicenter pandemije je trenutno v Aziji, kjer so države kot so Indonezija ali Vietnam močno prizadete, kar je za seboj prineslo strogo zaprtje in omejitve javnega življenja.

Problem za Evropo in ZDA predstavlja predvsem dejstvo, da so azijske države zelo pomembne v dobaviteljskih verigah, saj so v zadnjem desetletju mnoge multinacionalke preselile dele proizvodnje in svoje tovarne v Azijo. Omejitve po sporočilih iz multinacionalk povzročajo zaprtje tovarn in vprašanje je, ali se lahko pojavijo pomanjkanja na trgu v določenih segmentih gospodarstva. To bi lahko pripeljalo do višjih cen in dodatnega pritiska na inflacijo, ki je zadnja dva tedna nekako izginila z naslovnic, saj je med analitiki prevladalo prepričanje, da je inflacija prehodnega značaja.

Azijo poleg pandemije vse bolj zaznamuje tudi spreminjanje poslovnega okolja in redefiniranje pravil kitajskih oblasti. V zadnjem tednu smo videli pospešek uvajanja nove zakonodaje in »discipliniranja« kitajskih tehnoloških podjetij. Privatno izobraževanje in on-line šole so bile praktično ukinjene kar čez vikend, saj lahko delujejo le še neprofitno. V ponedeljek je centralna oblast sporočila, da mora panoga dostave hrane bolje spoštovati delavske pravice in zaposlene plačevati v skladu z lokalnim okoljem. Spreminjanje pravil »čez noč« in zasledovanje nekih drugih ciljev, poleg ekonomskih, je vneslo precejšen nemir med globalne vlagatelje. Negativen sentiment se je razširil predvsem v Aziji, a tudi ostali trgi so pod vplivom dogajanja na Kitajskem. Rezultati poslovanja za drugo četrtletje so še naprej zelo dobri, še posebej v ZDA, kjer nas ta teden čaka največ objav, tako da lahko pričakujemo tudi bolj živahno trgovanje. V Evropi je stanje nekoliko bolj mešano, a vseeno se okrevanje nadaljuje.

Delniški trgi v ZDA so beležili nove rekordne vrednosti, sledi tudi Evropa, medtem ko so kitajski delniški indeksi zaradi spreminjanja pravil in uvajanja nove zakonodaje močno v rdečih številkah. Kitajske delnice, predvsem velika tehnološka podjetja, so v enem tednu izgubila med 10 % in 20 %, medtem ko so najbolj izpostavljena podjetja, npr. iz panoge izobraževanja, izgubila skoraj vso vrednost. To je močno vplivalo ne samo na kitajske indekse ampak na celoten trg v razvoju, saj imajo kitajske delnice tu daleč največjo utež. Negativen sentiment se počasi širi tudi v ZDA in Evropo, čeprav se zdi malo verjetno, da bi to postal razlog za globalno korekcijo. Je pa zaskrbljujoče, da se očitno spreminja poslovni model kitajske gospodarske rasti, kar lahko vnese nemir na kitajske delniške trge za daljše obdobje. Kitajske delnice imajo približno 5 % utež tudi v globalnih indeksih, kar negativno vpliva na globalne sklade, a vseeno utež ni tako velika, da bi bistveno spremenila tok delniških trgov. Že dalj časa menimo, da korekcija do 10 % ne bi bilo nobeno presenečenje, saj so trgi visoko, letošnji donosi pa so še precej višji, in v takem okolju korekcije niso nekaj izrednega ali nenavadnega. Med panogami je tehnološka panoga ponovno v ospredju. Največja tehnološka podjetja iz skupine FAANG bodo večinoma objavila rezultate ta teden, a visoka pričakovanja potiskajo tečaje navzgor. Sledijo tudi ostala nekoliko manjša podjetja iz tega segmenta trga. Pod pritiskom so še naprej predvsem podjetja, ki so bila igra na inflacijo kot so finance, energija in deloma tudi materiali. Po ZDA je ta teden tudi ECB sprostila bankam izplačilo dividend in nakupe lastnih delnic, a to ni dvignilo nivojev, saj pričakovana nižja inflacija poslabšuje poslovne izglede. Presenečajo podjetja iz industrije, predvsem logistike, transporta in vse, kar je povezano z obnovo in gradbenimi materiali, saj so rezultati poslovanja še naprej odlični in posledično tečaji silijo višje. Presenečajo tudi rezultati proizvajalcev luksuznih dobrin, ki presegajo napovedi in zaenkrat upravičujejo zelo visoka vrednotenja. Razočaranje so prinesla podjetja s panoge osnovne potrošnje, predvsem prehrane, kjer kombinacija počasne rasti in upada marž zaradi rasti cen surovin pomenijo najslabšo možno kombinacijo in vlagatelji so se odzvali izrazito negativno. Dobro gre še naprej panogi zdravstva, kjer tudi zaradi ugodnih vrednotenj lahko pričakujemo povečan interes vlagateljev. Na trgu obveznic vidimo počasno rast obveznic in s tem padanje donosov. Nemška 10-letna obveznica je precej pod 0,4 %, medtem ko se ameriška še zadržuje okoli 1,2 %. A morebitno širjenje nezaupanja s kitajskega trga bi lahko te donose hitro potisnilo na nižje nivoje. Dolar še naprej ostaja nekaj pod 1,18 dolarja za evro, medtem ko se cene nafte po dogovoru OPEC+, ki bistveno ne spreminja ustroja naftnega trga, držijo nekaj na 70 dolarji za sodček.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Glavno vlogo pri diktiranju smeri trgov so prevzela pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato se je njihova privlačnost spet povečala. A ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovosti o bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni. Negotovost vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin, kjer so vrednotenja zelo visoka. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska pa je zaradi zadnjih dogodkov postala izrazito tvegana in s tem manj privlačna, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Strah pred inflacijo je zamenjala želja po varnosti

 

Evropska centralna banka (ECB) je v začetku julija objavila pregled svoje denarne strategije. Dokument, ki smo ga z nestrpnostjo čakali že lani, a smo zaradi zdravstvene krize morali še malo potrpeti. Zadnjo revizijo svoje politike je namreč opravila že daljnega leta 2003.

Posledično smo pričakovali kar nekaj sprememb. Med drugim, da bo ECB sledila ameriški centralni banki in revidirala svoj inflacijski cilj. A nova strategija ponuja še veliko več.

Glavna novost je, da ima ECB zdaj eksaktno inflacijsko tarčo pri dveh odstotkih letno. Zdi se malo glede na prejšnji cilj (malo pod dvema odstotkoma – v mandatu Jean-Clauda Tricheta (2003-2011) ko je bil cilj 1,99 odstotka), a dejansko gre za veliko spremembo.

Prvič, centralna banka je priznala, da se je v prejšnjem mandatu Maria Draghija zadovoljila z inflacijo krepko pod dvema odstotkoma (1,3 odstotka), kar je v svoji poprejšnji komunikaciji vztrajno zavračala. Drugič, da je ukinila asimetrijo pri oblikovanju denarne politike (prej so bolj tolerirali nižjo inflacijo kot pa višjo od dveh odstotkov. Tretjič, od leta 2026 bodo v izračun ciljane inflacije (HICP) vključili tudi cene primarnih nepremičnin (OOH).

Torej, na podlagi sprejetega v mandatu Christine Lagarde si lahko obetamo bistveno višjo inflacijo, reakcijska funkcija centralne banke pa bo bolj sproščena ob še višji inflaciji in dosti bolj zaviralna ob hitri rasti nepremičninskega trga. Glede na rast cen nepremičnin bi bilo verjetno smiselno imeti ta ukrep že zdaj.

Investitor bi si celo mislil, da je ob vsem povedanem idealen trenutek za odprodajo dolgoročnih obvezniških naložb. A kaj, ko na finančnih trgih številke plešejo svoj ples.

Različica virusa covid-19 delta in delta plus sta na obvezniške trge vrnili več vedrine, saj na trgu zahtevane donosnosti padajo, posledično pa cene obveznic rastejo. Kot primer bi lahko dali 60-letno slovensko obveznico, ki je od dna konec maja pridobila kar dobrih 26 odstotkov (dne 19. julij), a je še vedno dobrih pet odstotkov nižje kot ob izdaji konec januarja.

Strah pred inflacijo, ki je v prvem delu leta plašil varčevalce z obveznicami, je zdaj zamenjala želja po varnosti. Delniške naložbe (na vrhovih) nekako izgubljajo svoj lesk. Hkrati pa so naftne države dosegle dogovor o povečanju črpanja, kar bo za nekaj časa verjetno zavrlo dvigovanje cene črnega zlata.

Omenjeno znova potrjuje moje misli, da je prihodnost tako rekoč nemogoče napovedovati. V zadnjih petnajstih letih moje finančne kariere se je na trgih velikokrat zgodilo nekaj, kar si najmanj pričakoval. V tem duhu je priporočilo imeti dobro razpršen portfelj še vedno zelo upravičeno. Seveda pa je taktično vedno smiselno izkoristiti priložnosti, ki se pojavijo na poti. Pretresljive novice iz poplavljenih območij v Nemčiji in Belgiji nas namreč učijo, da tudi v vročem poletju lahko kdaj pa kdaj zapade veliko dežja.

Tako imamo v času do znamenite konference centralnih bankirjev v Jackson Hole v ZDA konec avgusta, kjer bodo predstavili načrt denarne politike v pokoronskem svetu, kar nekaj časa za refleksijo in ustrezno preoblikovanju svojega portfelja.

 

Pandemija še vedno vpliva na borzne trge

 

Če k trenutnemu poslovnemu okolju dodamo še ohlapne politike centralnih bank, je edini logični zaključek, da so cene delnic višje. Na drugi strani pa se lahko v določenih segmentih, na račun poplave poceni denarja, začnejo tudi različne špekulacije, ki cene pripeljejo na nerazumne ravni. Pod površjem globalnih indeksov pa se v zadnjih tednih dogaja marsikaj. Nekaj tega dogajanja je tudi posledica ponovne rasti števila ljudi s covidom-19.

Okužbe trenutno naraščajo predvsem v Aziji, države, kot so Malezija, Indonezija, Vietnam, ponovno uvajajo ukrepe, ki omejujejo gospodarsko aktivnost. Tudi v Evropi smo priča novemu valu okužb, na srečo pa cepivo preprečuje višjo smrtnost. S časom, ko bo cepljenih vedno več, bomo imeli tudi vedno več okužb med cepljenimi. Njihovi simptomi so sicer blažji, a vseeno jih statistika zajame. Tako se zdi, da v državah, kjer je cepiva dovolj, kakšnih bolj strogih ukrepov ne bo več. Trge hitrejše naraščanje okuženih še vedno prestraši, vendar v zelo omejeni obliki. Po drugi strani pa vlagatelji gledajo na višje število okuženih tudi s pozitivnega zornega kota, saj to pomeni, da bodo politike centralnih bank dlje časa ostale stimulativne. Predvsem pa je to še toliko bolj pomembno za obvezniške trge, kar smo videli v zadnjih dveh mesecih, ko so evropske obveznice pridobile okoli dva odstotka.

Omeniti velja tudi dogajanje na borzi v Hongkongu, ki je že dalj časa pod hudim pritiskom. Politika se je očitno odločila, da bo preprečila nastanek globalnih superpodjetij, kot jih recimo poznamo v ZDA. Kazni, regulacija, inšpekcije, javno obračunavanje z večjimi lastniki, novi zakoni, nova pravila … so pripeljali do tega, da so cene določenih kitajskih podjetij izgubile tudi 30 in več odstotkov. V prihodnosti bo tako zelo zanimivo spremljati, v katero smer se bodo obrnili njihovi delniški trgi in kako bo partija sobivala z vedno bolj uspešnimi podjetji ter njihovimi zelo bogatimi lastniki.

Kot kaže bo epidemija še nekaj časa krojila tako politike centralnih bank kot tudi življenje ljudi ter vsakodnevno poslovanje podjetij. A cepiva bo kmalu dovolj za vse, takrat pa se bo pojavilo vprašanje o smotrnosti ukrepov. Seveda ob predpostavki, da se virus ne spremeni toliko, da bi potrebovali novo cepivo. Rast okužb je tudi nekoliko umirila inflacijska pričakovanja, kar je nekoliko pomirilo kapitalske trge. Bosta pa poletje in zlasti jesen zanimiva tako z vidika epidemije kot z vidika kapitalskih trgov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Pandemija z delto različico korona virusa dobiva nov zagon. Strah pred novimi omejitvami javnega življenja hromi dele sveta in vpliv na kapitalske trge se zopet krepi. V zahodnem delu sveta sta pred nami še skoraj dva cela poletna meseca, a jesen prinaša vse več skrbi. Močno širjenje okužb in hitra rast umrlih v azijskih državah kaže, da pandemija ni izgubila zagona, ampak se je zgolj prenesel njegov epicenter. Trenutno je Indonezija tista država, kamor je po Indiji usmerjena pozornost. Posledično tudi Japonska, Južna Koreja in ostale države uveljavljajo ostre omejitve, ki se že poznajo na gospodarskih kazalcih. Tudi v ZDA in Evropi je vse več signalov, da so gospodarski kazalci dosegli vrh in se nekoliko ohlajajo. To je seveda pričakovano, saj so bile vrednosti in rasti previsoke, da bi bile vzdržne. Dramatičnega upada ni pričakovati in tudi omejitve v novem valu bodo v Evropi in ZDA verjetno precej milejše, saj Velika Britanija nakazuje, da kljub močni rasti okužb število hospitaliziranih po cepljenju ne raste. Počasi se bližajo nemške zvezne volitve in trenutno vladajoči CDU/CSU tudi po menjavi šefa stranke kaže vse bolje, kar povečuje zaupanje vlagateljev, da bodo vsi premiki v nemški politiki in gospodarstvu zmerni in postopni. Podobno je tudi v odnosu med Evropo in ZDA, kjer se stanje še naprej izboljšuje in tako se že v kratkem pričakuje dogovor med Nemčijo in ZDA o plinovodu Severni tok, ki je bil izgovor za mnoge razprtije ter tudi grožnje s sankcijami. Zadnji teden so se novice o vmešavanju kitajskih oblasti v podjetja umaknile novicam o rasti pandemije in posledičnem upočasnjevanju gospodarske rasti na nekaterih trgih v razvoju. Po znižanju obrestne mere za 0,50 odstotne točke, ki je stopilo v veljavo 15. julija, se je sprostilo dodatnih 150 milijard dolarjev likvidnosti v kitajskem gospodarstvu, a eno največjih nepremičninskih podjetij Evergrande Group je kot kaže zaradi umirjanja nepremičninskega trga vseeno pred bankrotom. To je opozorilo, da lahko zategovanje pasu oziroma likvidnost centralnih bank v Evropi in ZDA pripelje do podobnega položaja podjetja, ki so si v zadnjih letih nabrala preveč dolga ali pa njihovi poslovni modeli temeljijo na preveč optimističnih načrtih. Dejstvo namreč je, da se bodo časi neomejenega tiskanja denarja in zelo ohlapne monetarne in fiskalne politike slej ko prej končali. Do tega nas sicer v ZDA in Evropi ločijo prej leta kot meseci, a opozorilo vseeno ni odveč.

Kapitalski trgi v zadnjem tednu niso več zmogli novih rekordov. Delniški trgi so se po mesecih rasti, ko so donosi od začetka leta mnogokrat dvomestni, večinoma obarvali rdeče. Kombinacija strahu pred širjenjem delte ter posledično znižanjem pričakovanj, ter tudi umirjanjem rasti gospodarskih kazalcev, sta vlagatelje spomnili, da je realizacija dobičkov sestavni del investiranja. Vrednotenja na trgih so visoka in v tečaje so vračunana visoka, v nekaterih primerih pa celo zelo divja pričakovanja o bodoči rasti poslovanja. Realnost kaže, da na dolgi rok podjetja rastejo, a pot je posejana z mnogimi ovirami. Sezona objav dobičkov v drugem četrtletju se je ravno začela, in čeprav so podatki za drugo četrtletje povečini zelo dobri, pa vlagatelji več pozornosti namenjajo komunikaciji podjetij, kako naj bi izgledala prihodnja četrtletja. Tu se enotnost podjetij konča. Vidimo manj prepričljiv pogled v prihodnost, saj so nekatera podjetja postala bolj previdna. Razlogi so sicer različni, od težav v dobavnih veriga, do logističnih izzivov, rasti cen vhodnih surovin ali pa težav na nekaterih trgih. Tudi to je eden izmed znakov, da so trgi kratkoročno dosegli nivo, iz katerega bo premik višje težak. Tehnološka panoga ostaja v ospredju, dobre napovedi iz Appla so tečaj slednjega dvignile na rekorden nivo. Denar v tehnologijo se seli iz inflacijskih panog (materiali, finance, energija) pa tudi nekaterih cikličnih delnic, predvsem industrije. To je skladno s strahovi vlagateljev pred novim pandemičnim valom. A vseeno premiki med posameznimi panogami niso bili izraziti, saj je trenuten popravek zajel vse panoge in delnice. Regijsko jo je zopet najslabše odnesla Azija, kjer je zaradi hitre širitve pandemije sentiment vlagateljev najslabši, obenem pa kitajsko vmešavanje v podjetja še naprej vznemirja vlagatelje in jih pušča ob strani, kljub ugodnim vrednotenjem. Obvezniški trg je pretekli teden nadaljeval z rastjo in donos na 10-letno ameriško obveznico je upadel pod 1,2 %, nekateri donos vidijo že na 1 %. Donos podobne nemške obveznice je upadel pod -0,4 %. Dolar se še naprej rahlo krepi in se je premaknil pod 1,18 dolarja za evro. To je dobro za evropsko izvozno usmerjeno gospodarstvo, je pa verjetno rezultat nakupov ameriških obveznic s strani neameriških vlagateljev, ki za to potrebujejo dolarje.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Glavno vlogo pri diktiranju smeri trgov so prevzela pričakovanja o nivoju obrestnih mer, inflacijska pričakovanja se umirjajo, geopolitika pa še vedno dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato se je njihova privlačnost zopet povečala. A ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovostjo o bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni. Negotovost dodatno vnaša tudi vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska je po zadnji korekciji prišla v območje, ki je zanimivo za nakupe, a zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo previdnost ni odveč. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Gospodarski položaj zadnje tedne ostaja zelo dober, a znaki, da smo dosegli vrh so vse bolj očitni. V ZDA se rast umirja in glavni ekonomski kazalci so se iz visokih nivojev pregretosti nekoliko znižali. Evropa za ZDA zaostaja za dva do tri mesece, zato bodo kazalci verjetno vrh dosegli v prihodnjih dveh mesecih. Precepljenost je blagodejno vplivala na odpiranje gospodarstev in s tem povezano rastjo storitvenega sektorja, predvsem gostinstva in turizma. A delta različica koronavirusa se širi in deli stare celine, predvsem južni del, se zopet nagibajo k zapiranju. Poletna sezona bo očitno krajša od pričakovanj. A v nasprotju z Azijo sezona vsaj bo. Azijsko pacifiške države krepijo omejitve zaradi širjenja delta različice virusa in celo prvič v zgodovini bodo olimpijske igre minile brez gledalcev. Omejitve se že vidijo na gospodarskih kazalcih, ki se v Aziji slabšajo. Negativizem še krepijo posredovanja kitajskih oblasti in partije proti tehnološkim podjetjem. V igri so ogromne količine podatkov o obnašanju uporabnikov, ki jih država želi zadržati v svoji ekskluzivni lasti in s tem odvzeti moč podjetjem. Kljub blažjim poizkusom podobne kontrole ameriških tehnoloških velikanov v preteklosti, je trenutni položaj v svetu zopet naklonjen tehnološkim podjetjem, saj je očitno edini negativni dogodek dogovor o globalnem davku, ki pa ga po preteklih izkušnjam podjetja pogosto prevalijo na potrošnika. Gospodarski odnosi med Evropo in njeno najpomembnejšo partnerico ZDA se še naprej izboljšujejo, saj je Evropa zamrznila idejo digitalnega davka v korist dogovora o globalnem davku. Inflacijska pričakovanja se zaradi vse več indicev o umiranju rasti cen umirjajo. Cene materialov so se ustalile, cene kovin so se nekoliko znižale in ostale na nižjih nivojih, cene npr. lesa, kot enega izmed najbolj podivjanih materialov v prvi polovici leta, so upadle že za 60 % z vrha in se vrnile na nivoje iz začetka leta. Še naprej je čutiti pritisk na rast cen hrane, najbolj nepredvidljiva pa ostajata nafta in plin, kjer rast in odpiranje ekonomij z rastjo porabe potiska cene navzgor, obenem pa nepripravljenost na nov odgovor OPEC+ ter potencialna vrnitev Irana na mednarodne trge (po dogovoru z ZDA) lahko precej povečata ponudbo in znižata cene. Z znižanjem inflacijskih pričakovanj ter s tem dinamiko dviga obrestnih mer so močno upadli tudi zahtevani donosi. Ameriška 10-letna obveznica je sedaj po 1,30 %, medtem ko nemška 10-letna na -0,30 %. Dolar ostaja relativno močan na nivoju med 1,18 in 1,19 dolarja za evro.

Delniški trgi so dosegli nove rekordne vrednosti. Ohranjanje ohlapne denarne politike in padec zahtevanih donosov državnih obveznic so pozitivno delovali na trg. Bližajo se tudi rezultati drugega četrtletja, ki bodo po pričakovanjih odlični in vlivajo dodatni optimizem na trge. Prva podjetja že objavljajo dvig napovedi, saj ugodno gospodarsko okolje in trošenje prebivalstva kreira rast poslovanja in dobičkov. Umirjanje inflacijskih pričakovanj je ustavilo t.i. inflacijsko trgovanje, se pravi rotacijo v delnice, ki bi močneje zrastle ob višji inflaciji. Delnice podjetij za proizvodnjo materialov in finančnih družb so se nekoliko znižale, a večjih premikov vseeno ni bilo. Skok smo videli pri tehnoloških podjetjih, še posebej ko je Pentagon razveljavil izbor za »storitve v oblaku«, s čimer naj bi po pričakovanjih novo, 10 milijard dolarjev vredno pogodbo podpisal Amazon. Na drugi strani so kitajska tehnološka podjetja še naprej pod močnim pritiskom centralne vlade in partije. Najnovejše zaostrovanje je dodatno presenetilo vlagatelje in hongkonški delniški indeks, v katerem imajo največjo težo velika tehnološka podjetja in je v zadnjem tednu zabeležil 3,5 % upad, kar je največ med razvitimi trgi. Verjetno se bodo pritiski nadaljevali, zato navkljub zelo ugodnim vrednotenjem in skoraj rekordnim zaostankom v rasti kitajskih delnic za globalnimi trgi te naložbe ostajajo nadpovprečno tvegane. Regionalno gledano so v preteklem tednu ameriške delnice zopet prehitele evropske, a optimizem v Evropi ostaja na visokih nivojih, zato ostaja interes globalnih vlagateljev za evropske delnice povečan. V ZDA tehnološke delnice ostajajo nadpovprečno drage in po najnovejšem skoku lahko močnejše premike povzročijo šele objave rezultatov poslovanja. Obvezniški trgi se bodo po močnem premiku v naslednjih dneh stabilizirali, premiki lahko pridejo šele po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Hole konec avgusta.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Glavno vlogo pri diktiranju smeri trgov so prevzela (vsaj začasno) pričakovanja o nivoju obrestnih mer. Inflacijska pričakovanja se umirjajo, geopolitika pa še vedno dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato se njihova privlačnost po mesecih konsolidacije povečuje. A ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdni. Negotovost dodatno vnaša tudi vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska je po zadnji korekciji prišla v območje, ki je zanimivo za nakupe, a zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo previdnost ni odveč. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Globalni delniški trgi so v zadnjem tednu dosegli nove rekorde. Višje tečaje so tokrat poganjala predvsem tehnološka podjetja, ki so ponovno začela pridobivati na vrednosti ob nižjih obrestnih merah na dolžniškem trgu. Politika centralnih bank se v kratkem ne bo spreminjala, kakšne normalizacije oziroma t.i. »taperinga« pa tudi ni na vidiku. Gospodarska rast na razvitih trgih je še naprej visoka in brezposelnost nizka. V določenih panogah se soočajo s pomanjkanjem kadra. Tako bi določene panoge lahko rastle tudi hitreje.

Covid-19 in različica delta pa ponovno nekoliko strašita vlagatelje, predvsem v panogah, ki so odvisne od mobilnosti ljudi. V Izraelu lahko trenutno v resničnem življenju spremljamo »klinično študijo« na približno devetih milijonih prebivalcev. Po odprtju in prihodu precej bolj nalezljive verzije virusa so okužbe ponovno začele naraščati. Zanimiv je podatek, da je že več kot polovica, okoli 55 %, vseh novo okuženih tudi cepljenih. Učinkovitost cepiva je tako precej nižja kot je bila v kliničnih študijah. Vendar je bolj pomembno dejstvo, da cepivo še naprej učinkovito ščiti pred bolj resnim potekom bolezni in hospitalizacijo. Tukaj so odstotki še naprej krepko nad devetdesetimi odstotki. Blažji znaki, ki spremljajo bolezen, pa so tudi pri cepljenih precej bolj pogosti. Vidimo, da bo vpliv virusa tudi v bližnji prihodnosti še naprej prisoten in da bodo določeni ukrepi ostali z nami še nekaj časa.

V zadnjem tednu je bilo zanimivo tudi na naftnem področju. Cena surove nafte se ponovno bliža 80 dolarjev za sodček. Zadnji skok je posledica razpada pogajanj na OPEC-u. Saudova Arabija in Združeni arabski emirati se niso uspeli dogovoriti o povečanju črpanja, kar seveda vodi v višje cene nafte na globalnih trgih. Posledično pridobiva celoten surovinski trg in počasi se bližamo surovinskemu šoku.

Precej pestro je dogajanje na kitajskem trgu, ki trenutno s svojo politiko pljuje proti toku. Manj ohlapna monetarna politika, večja regulacija njihovih največjih podjetij, višje cene surovin, politične napetosti na relaciji s Tajvanom. V lanskem letu so bili zelo uspešni pri boju z virusom, prav tako je bilo močno tudi gospodarstvo. V letošnjem letu pa predvsem na gospodarskem področju beležijo nekoliko slabše rezultate. Posledično je pod pritiskom tudi kapitalski trg, ki se v letošnjem letu giblje okoli ničle. So pa zelo uspešni na področju cepljenja. Cepijo namreč okoli 20 milijonov ljudi na dan, kar jih bo pripeljalo do cilja vsaj 80-odstotne precepljenosti do konca letošnjega leta.

 

Kako ravnati v danih razmerah, kakšna je vaša optimalna naložbena strategija?

Za brezplačni finančni posvet nas pokličite na 080 80 24 ali nam pišite na nasvet@generali-investments.si.

Lepo vabljeni!

 

 

OPEC+ ponovno s škarjami in platnom v rokah

Spomnimo se “cenovne vojne” med Savdsko Arabijo in ZDA, ki je povzročila prvi večji popravek cene surove nafte. Olje na ogenj je prilil prvi val pandemije, ki je skoraj čez noč zaustavil socialno življenje in na glavo postavil pričakovanja analitikov glede prihodnjega agregatnega povpraševanja po “črnem zlatu”, oboje pa se je končalo tako, da smo prvič v zgodovini videli negativno vrednost terminskih pogodb na surovo nafto. Dobro leto pozneje se ponovno srečujemo z ugibanji, kdaj bo cena surove nafte ponovno presegla mejo 100 dolarjev na sod, škarje in platno pa sta očitno ponovno v rokah OPEC-a (in Rusije), zaradi česar so oči svetovne investicijske srenje usmerjene v četrtkovo srečanje predstavnikov držav članic največjega naftnega kartela, kjer se bo odločalo o nadaljevanju omejevanja proizvodnje v bodočih mesecih in morebitnem podaljšanju dogovora o sodelovanju na področju uravnavanja ponudbe med največjimi svetovnimi proizvajalci, sklenjenega zaradi nastopa pandemije covid-19, ki poteče aprila prihodnje leto.

OPEC in Rusija sta se maja lani, zaradi drastičnega upada povpraševanja z namenom stabilizacije tržne cene, dogovorili o drastičnem znižanju proizvodnje. V skladu s tem dogovorom, so se podpisniki strinjali, da bodo do aprila 2022 za 10 milijonov sodov znižali dnevno proizvodnjo surove nafte in na ta način ponovno vzpostavili tržno ravnovesje, kar jim je sodeč po gibanju cene surove nafte več kot očitno uspelo. V zadnjem obdobju makroekonomski podatki kažejo na okrevanje globalne gospodarske aktivnosti, kar se bo nenazadnje odrazilo (in se že odraža) na rasti agregatnega povpraševanja po surovi nafti. Ključno vprašanje med vlagatelji zdaj postaja, kdaj in v kolikšni meri bo OPEC (skupaj z Rusijo) s povečevanjem proizvodnje, kar je v tem še vedno negotovem okolju (delta različica covid-19 in potencialni novi vali pandemije) predstavlja največjo nevarnost krhkemu ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem po surovi nafti na blagovnih borzah. Presenečenje ali prevelik premik na eno ali drugo stran bi lahko imel, v prihodnjih tednih, velik vpliv na gibanje cen terminskih pogodb na surovo nafto.