A zgodijo se obdobja klasičnih kriz, ki jih je sicer težje napovedati, a še vedno dokaj preprosto videti. Obdobja finančnih kriz, ki so bolj boleča in katerih simptome je moč hitro prepoznati, a težko napovedati, kdaj se bodo iztekla. Pri obeh pa je skupno, da je spreminjanje vedenja potrošnikov dokaj predvidljivo in prekaljen »finančni maček« hitro začuti spremembe ter svoj portfelj ustrezno prilagodi.

Težje pa je vsem, ki se ukvarjajo s statistiko, in napovedovanjem v času sedanje zdravstvene in storitvene krize, ki se ji vse bolj pridružuje tudi trgajoča se proizvodna veriga. Ukrepi zaradi covida-19 in različne igre moči so povzročili marsikateri izpad v dobavi, ki zdaj greni življenje in draži proizvajanje. Naj omenim le znižanje proizvodnje novih avtomobilov v Evropi zaradi pomankanja čipov.

Po drugi strani pa tudi potrošniki še nismo povsem razpeli kril in pokazali svojega pravega obraza. Še vedno se v povprečju zadržujemo blizu svojega doma in svoje prihodke porabljamo zelo zmerno, a jih še vedno. Kar nam seveda omogoča država in stimulativne politike Evropske centralne banke ter evropske komisije. Te preprečujejo, da bi zaradi izpada obratovanja marsikatero podjetje že nehalo obstajati. Tako je čakanje na domu sicer psihično zelo boleče, a finančno ni tako travmatično. A to je samo slabši del gospodarstva. Kriza zaradi covida-19 je dala polet vsem drugim, ki se ukvarjajo z digitalno transformacijo oziroma delujejo v digitalni ekonomiji. Ti poročajo o zlatem času. Primer so lahko razlike med restavracijami, ki so se pandemični realnosti prilagodile in tistimi, ki samo vedrijo pod streho države in še vedno ne delujejo. Verjetno ni težko odgovoriti, katere bodo imele boljše startno izhodišče v prihajajočem obdobju.

V tej točki pa je bistvo problema napovedovanja. Kaj se pri nekaterih kategorijah potrošnje (ki ne delujejo v vsem obsegu) verjetno upošteva kot neko teoretično gibanje, ki pa ni nujno pravilno.

Skratka, smo v okolju, kjer institucije ustvarjajo lepšo sliko, kot je v resnici. Kot na rekreativni kolesarski dirki, ko morajo vsi kolesarji (dobri in slabi) del dirke voziti za avtomobilom. Ko pa se ta umakne in se dirka začne, se hitro pokaže dejansko stanje. V tem duhu je zdaj smiselno urediti tudi osebne finance ter jih razpršiti (na samo sedeti na depozitih) med različne naložbene razrede in poiskati za vsak razred ali zmagovalne naložbe ali najboljšega upravitelja, ki bo znal ločiti zrno od plev.

Pregled dogajanja:

Začetek marca 2021 zaznamuje eno leto življenja s koronavirusom. To leto verjetno še najbolj zaznamuje nihanje iz optimizma v pesimizem in nazaj. Zadnje dni je tako čas za nekoliko več pesimizma. Svetovna zdravstvena organizacija in tudi podatki iz posameznih držav opozarjajo, da pandemija letos še ne bo obvladana. Vse upanje se polaga v prekuženost in cepljenje. Ta teden je FDA odobrila še cepivo Johnson & Johnsona, a tudi pri nas se je z zadnjim primerom v mariborski bolnišnici pokazalo, da se je virus pojavil tudi pri nas. Še naprej se dozdeva, da se kot pijanec opotekamo iz tedna v teden, in naša pričakovanja prilagajamo informacijam z zadnjega tedna. Dolgoročne napovedi okoli pandemije in njenega vpliva na gospodarstvo so se zaenkrat izkazale za zgrešene ali pa preveč netočne, da bi bile uporabne. Države zato še naprej tiskajo denar in kreirajo likvidnost v upanju in s ciljem na čimprejšnji konec pandemije. A ta cilj postaja vse bolj izmuzljiv. Zato so v ZDA novi, 1,9 trilijona velik, paket pomoči spravili skozi kongres, sedaj ga čaka še senat, a sprejetje je predvideno v naslednjih dneh. Tako velike injekcije denarja strašijo del vlagateljev, drugi del pa delajo zelo pohlepnega. Po pričakovanju prvega naj bi to ustvarilo inflacijo. Zato so ameriško 10-letno obveznico konec prejšnjega tedna pripeljali vse do 1,5 % donosa, podoben razvoj dogodkov pa je seveda tudi v Evropi. Strah pred inflacijo in rotacija med posameznimi sektorji, predvsem s ciljem kupiti kar se najbolje obnese v inflaciji, sta ustvarili veliko volatilnost na trgih. Ta kratkotrajen korak nazaj je po prepričanju drugega, bolj pohlepnega dela vlagateljev odlična nakupna priložnost, zato smo v ponedeljek videli močan odboj in lakoto po delniških naložbah. Dodatno negotovost na trg vnašajo tudi centralni bankirji, saj je Fed izjavil, da jih inflacija ne skrbi, likvidnost bodo namreč še naprej zagotavljali v neomejenem obsegu. A trg nekako ne verjame tej zgodbi in vračunava tri do štiri dvige obrestnih mer do leta 2024. Lahko rečemo, da je kaos popoln. Ekonomski kazalci in PMI podatki za februar so pričakovano nekoliko slabši. Januarja in februarja so se okrepile omejitve v javnem življenju. Kitajci so praznovali novo leto in temu so pripisali slabše kazalce za zadnji mesec. Pogled v poletje še naprej prinaša optimizem, priprave na turistično sezono so v polnem teku. A vseeno previdnost ni odveč. Zdi se, da je optimizem, da bo kmalu vse normalno, pretiran ter da zgolj zaupanje, da so centralne banke vsemogočne, ščiti trg pred močnejšim popravkom. V posmeh zahodnim centralnim bankam in politikom je celo kitajski regulator trga opozoril pred finančnimi baloni na zahodnih kapitalskih trgih.

Delniški trgi so zadnje dni zopet postali sinonim za nihajnost. Po novih rekordih takoj preplah in močnejši padec. Vlagatelji so kot odvisniki od likvidnosti in tiskanja denarja, ki jih ga zagotavljajo države in centralne banke, a obenem jih to tiskanje skrbi, da bo vodilo do nenadzorovane inflacije. Zato so zadnji teden dolgoročne obveznice izgubljale, donosi pa rastli. Obvezniški trgi so s tem dajali tempo in smer gibanja delniškim trgom. Premiki na obvezniških trgih so diktirali tudi dogajanje znotraj panog. Ciklične delnice, energija, materiali in finančne delnice so v tej zgodbi privlačnejše, IT in potrošnja pa manj. Pri prvi skrbijo visoka vrednotenja, ki jih podpira poceni denar, pri drugi pa škarje v maržah, ki upadejo če cene surovin rastejo hitreje kot prodajne cene. Nadaljeval se je negativen trend v panogi oskrbe, navkljub zelo dobrim rezultatom in privlačnim vrednotenjem, saj je zadnja vremenska katastrofa v Texasu razkrila ranljivost sektorja. Na kratko, izgube nekaterih, predvsem lokalnih električnih podjetij so velikanske, nekaj jih bo celo bankrotiralo. Ob izpadih dobave so morala podjetja vseeno zagotoviti dobavo energije, ki jo po navadi prodajo nekaj let vnaprej, sedaj pa so jo zaradi presežne porabe in izpada lastne proizvodnje morala kupiti bo nekaj desetkrat višjih cenah nazaj. Zato pa se zdi, da čakajo panoge materialov in energije še naprej dobri časi. Podobno se godi tudi industriji, kjer prihajajo še zadnji podatki o poslovanju v 2020 ter napovedi za 2021. Spodbudno je, da so tu evropska podjetja celo bolj optimistična kot ameriška. Mogoče razlog tiči v bolj eksplicitni zavezi Evrope po velikih investicijah v infrastrukturo in prehodu v bolj zeleno. Tečaj dolarja se je zadnje tedne stabiliziral in se drži nekaj nad 1,20 dolarja za evro. Na drugi strani drsijo valute držav z razvijajočih se trgov, kar negativno vpliva tako na njihove obveznice in tudi na kapitalske trge. Zato je v prihajajočih tednih potrebna dodatna pozornost. Če se bo trend rasti donosov na glavne ameriške in evropske obveznice nadaljeval, čaka trge v razvoju zelo divja vožnja. Tudi že prej omenjena izjava kitajskega regulatorja trga morda nakazuje, da lahko kitajska še nekoliko omeji likvidnost, predvsem v vročem nepremičninskem sektorju.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge Ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. A zadnje tedne prihaja v ospredje vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj naklonjeni realizaciji dobičkov. Zgodovinsko drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, a dolgoročne obveznice so se zadnje tedne zaradi strahu pred inflacijo nekoliko ohladile. Znotraj delnic se nadaljuje špekulativna rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, so vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Na primer vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. A tudi tu je potrebna previdnost, saj so ponekod vrednotenja iracionalna. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija), a pozornost je potrebna tudi zaradi valutnih nihanj. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

V rajnki Jugoslaviji smo temu ljubkovalno rekli, da »Topčider dela«. Rezultat je znan, zadeva se ni končala dobro. Vse več poznavalcev iz gospodarstva in finančnega sveta opozarja, da se scenarij lahko ponovi. A kako blizu smo?

Če sodimo po kapitalskih trgih, se strah krepi. Cene obveznic zadnje tedne drsijo. Ameriška 10-letna obveznica se nevarno približuje ravni 1,5 odstotka, nemška 10-letna pa ravni -0,3 odstotka, kar so zelo veliki premiki v zadnjih nekaj tednih. Podobno je dogajanje na delniških trgih. Kapital se iz hitro rastočih družb in IT delnic seli v panogo energije ter delnice finančnih družb in materialov. Govori se o rotaciji. A ne smemo pozabiti, da trg pogosto pričakuje nekaj, kar se potem ne zgodi. Zgodba o inflaciji ima že brado. Pričakujemo jo že vrsto let, a se vseskozi vrtimo okoli pozitivne ničle. Če množično tiskanje denarja in likvidnosti ustvarja dobre pogoje za rast inflacije, imamo na drugi strani močne zaviralne dejavnike. Proizvodne zmogljivosti niso zasedene in gospodarstvu se ne mudi krepiti investicij. Investicije so usmerjene predvsem v okolju prijaznejšo proizvodnjo in izdelke. Javno življenje je še vedno precej omejeno, zato je potrošnja usmerjena na nekaj ozkih področij in širšega pritiska na cene ni. Pričakovanja gredo v smeri, da bodo cepiva prinesla sprostitev omejitev in ljudje bodo začeli močno trošiti. A to pričakovanje je na trhlih temeljih, saj je povezana z veliko če-ji.

Večina ustvarjenega denarja tudi ni prišla do povprečnega državljana, ampak se je ustavila pri finančnih družbah in najbogatejšem enem odstotku ljudi. Zato smo videli inflacijo na kapitalskih trgih, kjer je nebrzdano špekuliranje postalo nevarno, v široki potrošnji pa razen redkih izjem divjega nakupovanja ni bilo.

Vseeno nas zgodovina uči, da je inflacija izmuzljiva in hitro uide izpod nadzora. Ekonomisti za nazaj uspešno izračunajo točko preloma, a napovedati tega ne znajo. Ko enkrat uide izpod nadzora pa jo je težko obrzdati. Ameriška investicijska banka Goldman Sachs je pred kratkim naredila stoletno analizo inflacijskih obdobij in obnašanja posameznih premoženjskih kategorij v teh obdobjih. Analiza je pokazala, da prekomerna inflacija, nad 5 odstotki, prizadene vse. Zaščite ni. Gre le za zmanjšanje njenega uničujočega učinka na premoženje. In tri najboljše premoženjske kategorije v zadnjih stotih letih v času nadpovprečne inflacije so bile nepremičnine, plemenite kovine (zlato in srebro) ter umetnine in starine. Tu je bila korelacija pozitivna, kar pomeni, da so z rastjo inflacije cene teh kategorij rastle najhitreje, a pozor, vseeno so zaostajale za inflacijo. Presenetljivo slabo so se obnesle delnice, kjer je bil zaostanek precejšen, še slabše seveda kratkoročne obveznice in depoziti. Edina res slaba naložbena kategorija pa je bila ena najljubših in najbolj donosnih investicij v zadnjih letih – dolgoročne obveznice. To je bila edina kategorija, ki je skozi taka obdobja imela negativno korelacijo, se pravi da so cene obveznic padale. Tu pridemo do cilja politikov. Izdali so morje obveznic za financiranje državnega aparata, protikoronskih ukrepov in socialne države. Marsikje dolg presega 100 odstotkov BDP. V zadnjih nekaj letih se izdaja nadpovprečno veliko dolgoročnih obveznic. Inflacija bi močno zmanjšala njihovo vrednost in s tem zmanjšala dolg države. Kot vlagatelji moramo z razpršitvijo portfelja poskrbeti, da je odporen na presenečenja. Ker so vlagatelji trenutno večinoma močno izpostavljeni delnicam IT podjetij, nimajo pa delnic iz panog energije, materialov in financ, bi bilo mogoče smotrno razmisliti o manjši preureditvi portfelja.

Pregled dogajanja:

Drugi val pandemije se še naprej umirja. V Sloveniji se približujemo rumeni fazi in gospodarske dejavnosti so se precej sprostile. Podobno je tudi v svetu. V dobrem mesecu, od sredina januarja, je v svetu 7-dnevno povprečje števila novo okuženih padlo iz skoraj 750.000 krepko pod 400.000. Z naraščajočo prekuženostjo in krepitvijo cepljenja, se drugi val umirja. Skrbi sicer povzročajo novi sevi, a vseeno se trgi in gospodarsko zaupanje odziva pozitivno na trenutno situacijo. To je trenutno glavni dejavnik v rasti trgov. Drugi pomemben dejavnik je stimulus v ZDA. Odrasla oseba bo prejela po 1400 dolarjev, celoten paket pa naj bi dosegel slaba 2 trilijona dolarjev. Pričakovana močna podpora gospodarstvu in nadaljnje »tiskanje« denarja ustvarjata likvidnostno plimo, ki sili v vse naložbene kategorije. Trgi tako pridobivajo in dosegajo nove rekordne vrednosti praktično povsod po svetu. Krepijo se tudi inflacijska pričakovanja, saj vlagatelji pričakujejo višjo inflacijo v prihodnje. Še posebej je to očitno pri cenah materialov in surovin, kjer je celo nafta dosegla predkoronske nivoje, a ob tem ne smemo pozabiti na izredno mrzlo vreme v večjem delu severne poloble, ki je kratkoročno dodatno dvignilo cene energentov, predvsem plina. Boljši rezultati od pričakovanj za zadnji kvartal 2020, predvsem pa optimistične napovedi za drugo polovico leta 2021 vlagateljem vlivajo dodatno zaupanje. Zato navkljub visokim vrednotenjem kot tudi zaradi močne likvidnostne podpore vidimo nove dnevne rekorde na borzah. Na drugi strani se krepijo tudi glasovi, ki opozarjajo na previdnost, saj je trg po vseh merilih pregret in marsikje v območju, kjer še nikoli v zgodovini ni bil. Celoten finančni sistem postaja s tem močnim dodajanjem likvidnosti vse bolj nestabilen. Politika je v zadnjih tednih stopila v ozadje in zmanjšala vpliv na borze, saj ameriška administracija pod Bidnom pristopa bolj previdno h komunikaciji in s tem povzroča manj nihajnosti. V Evropi se močno krepi zaupanje, vrnil se je Draghi, ki je sestavil novo vlado in dogodek je bil zelo pozitiven za Evropo. Azijski trgi so najbolje štartali v 2021. Kitajska nadaljuje z rastjo in je najboljši velik trg v 2021. Z dobrim obvladovanjem pandemije ter solidnimi gospodarskimi podatki so postali najprivlačnejše mesto za vlagatelje. Zgodba z Alibabo in vmešavanjem partije v gospodarske družbe je malodane pozabljena, pozornost se je vrnila na potrošnika in rast njegovega trošenja. Z rastjo cen materialov se krepi privlačnost držav, ki so pomembno odvisno od proizvodnje in izvoza le teh, to je predvsem Latinska Amerika in Rusija.

Poslovni rezultati za zadnji lanski kvartal, predvsem pa napovedi za 2021 še naprej presegajo številke, ki so jih pričakovali analitiki. Ameriška podjetja so presegla napovedi dobička za 17 %, prihodkovne za 3 %, evropska pa dobičkovne celo za 18 %, a so nekoliko zaostala za napovedmi z rastjo prihodkov, saj so ti nižji za 1 %. Skupaj z močno likvidnostjo je vlagateljem to dovolj, da skrbijo za dnevno nove rekordne vrednosti. Zadnji teden so več objavljala predvsem srednje velika podjetja, kjer se trend preseganja napovedi nadaljuje, obenem pa je negotovost kakšno bo dejansko leto 2021 še vedno zelo velika. Še naprej so zvezde trgovanja posamezne zgodbe in delnice, ki pritegnejo pozornost špekulativnih vlagateljev, čeprav njihova vrednotenja v nekaterih primerih postajajo že prav absurdna. A vlagatelji še naprej vso pozornost usmerjajo v zgodbo, samo vrednotenje pa je drugotnega pomena. Razočaranje po rezultatih naftnih podjetij se je hitro umaknilo rasti cen nafte na svetovnih trgih, kjer je zopet presegla 60 dolarjev za sodček, zato rastejo tudi cene delnic iz te panoge. Podobno se dogaja tudi pri materialih, kjer so cene rekordne, zato tudi delnice v tej panogi silijo k novim rekordom. Interes vlagateljev za obe panogi lahko obrazložimo tudi kot željo po zaščiti pred inflacijo, a zaenkrat inflacije še ni na vidiku. Nekoliko so razočarala tudi velika farmacevtska podjetja, kjer rast s pandemijo povezanih storitev ni nadomestila upada na nekaterih drugih področjih, a nizka vrednotenja največjih družb ohranjajo panogo privlačno. Krepi pritisk v panogi potrošnih dobrin, kjer se dražje kmetijske dobrine začenjajo odražati v poslovanju in pritisku na marže. Povsem druga zgodba so industrijska podjetja, ki z dobrimi napovedmi še naprej presenečajo vlagatelje. Stimulusi se počasi prelivajo v rezultate, kar je dvignilo napovedi za 2021 in s tem pričakovanja vlagateljev. A tudi tu ponekod cene delnic že malo prehitevajo realnost. Še naprej vlagatelji pričakujejo višjo inflacijo v prihodnje, kar daje moč reflacijski rotaciji znotraj delniških trgov. Rezultati bank so sicer večinoma razočarali, a zaradi reflacijske zgodbe se tečaji le-teh držijo zelo dobro in silijo višje. Na drugi strani vidimo pritiske na obvezniških trgih, predvsem pri obveznicah z daljšo ročnostjo, kjer zadnje čase vidimo večje premike. Ameriška 10-letna obveznica je tako v mesecu dni prišla iz donosa 1 % na 1,20 %. Podobno je tudi v Evropi, saj so donosi obveznic nekoliko manj negativni. Nemška 10-letna obveznica se je tako v zadnjem mesecu »premaknila« za dobrih 20 točk, iz -0,50 % na približno -0,38 %. Krepitev dolarja je bila hitro končana in zopet je šel nazaj na nivoje med 1,21 in 1,22 dolarja za evro in tečaj okoli 1,30 dolarja za evro konec leta ostaja realen.

NASVET ZA VLAGATELJE

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge, in ti zaradi plime likvidnosti silijo vse višje. Zadnje tedne prihaja v ospredje še vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Zadnje tedne so se podražile predvsem delnice manjših družb, zato lahko verjetno pričakujemo nekaj rotacije v največja IT podjetja. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, znotraj delnic se nadaljuje špekulativna rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, so vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je nujna razpršitev portfelja. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močna rast je ponekod prehitela realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija). Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Podjetje ima izdanih slabih 70 milijonov delnic, na dnevni ravni pa se je na borzi obrnilo skoraj 200 milijonov delnic. Rekorden promet pa je znašal prek 30 milijard dolarjev. Šlo je za usklajeno akcijo med velikimi igralci, ki so se jim pridružili še manjši vlagatelji, ki so v zadnjem letu ob pomanjkanju športnih stav in možnosti brezplačnega trgovanja prišli na delniške trge. Na napačni strani pa so se znašli skladi, ki so stavili, da bo delnica še naprej padala. Taka stava, ki je podprta z margin računom (zahtevana varščina, ki jo mora investitor naložiti, če želi zadržati svojo pozicijo) je namreč zelo tvegana, saj je izguba praktično neomejena. Tisti, ki so se znašli na napačni strani so morali dodati dodatna sredstva ali pa pozicijo pokriti. Večina jih je pozicije zaprla, saj toliko sredstev niti niso imeli. Po navadi tak dogodek traja okoli enega tedna, kar se je zgodilo tudi tokrat. Ko so tisti, ki so bili primorani, pozicije zaprli, se je cena spustila nazaj na nivoje, kjer je bila pred dobrim tednom dni. Podjetje namreč ni objavilo kakšnih večjih sprememb v poslovanju in razlogov, zakaj bi bili kar naenkrat vredni 20-krat več kot pred desetimi dnevi. Ta dogodek je vplival tudi na delniške trge, nekateri so bili namreč primorani prodajati druge pozicije, da so pokrili izgube na GME. Vendar so se stvari hitro popravile in delniški trgi so ponovno dosegli rekordne nivoje. Izgubili pa so tudi vsi, ki so delnice GME kupovali po precej višjih cenah. Vidimo, da so na trgu trenutne anomalije precej večjih proporcev kot pred nekaj leti. Razlog za to je tudi poceni denar, ki ga centralne banke na dnevnem nivoju še vedno zagotavljajo. Posledično je špekulativnega denarja vedno več in to je lahko znamenje, ki nakazuje na to, da lahko na delniških trgih pričakujemo kakšno večjo korekcijo. Vseeno pa sprememb pri zagotavljanju likvidnosti pri centralnih bankah ne gre pričakovati, prav tako pa se nadaljuje cepljenje in posledično tudi odpiranje gospodarstev. V trenutnih razmerah tako v kratkem kakšnega večjega negativnega šoka na gre pričakovati. Vseeno pa je potrebno biti pripravljen, ko se bo zgodil, da ga izkoristimo sebi v prid. Predvsem pa je treba biti previden pri teh vročih zgodbah, da se ne opečemo, kajti izgube so lahko res velike.