Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Zadnji januarski teden je na trge prinesel novo vrsto adrenalina, a o tem bomo povedali več nekoliko kasneje. Z ekonomskega in političnega vidika velikih sprememb ni bilo. Razvoj pandemije še naprej ni preveč vzpodbuden za gospodarstvo, saj so podatki o upadu BDP za zadnji kvartal zaskrbljujoči, a vseeno v okviru pričakovanj. Pozitivne gospodarske podatke iz Azije, predvsem Kitajske, so zasenčile nekoliko bolj previdne napovedi, saj je odziv azijskih držav na vsak lokalen izbruh močno zapiranje lokalnega okolja, kar znižuje hitrost okrevanja. Analitiki in ekonomisti zopet upanje polagajo v drugo polletje 2021, saj je postalo očitno, da sta prvi in tudi drugi kvartal že nekako izgubljena. Cepljenje gre počasneje od pričakovanj, tako zaradi logističnih težav kot tudi zaradi zamud pri dobavah cepiv. Pfizerju, Moderni in Astrazeneci se je prejšnji teden pridružil še Johnson in Johnson. Prednost njegovega cepiva naj bi bila v le eni dozi in tako logistično precej manj zahtevni operaciji. Ima tudi ogromne proizvodne zmogljivosti, a obenem je učinkovitost manjša kot pri Pfizerju in Moderni. Tudi očitno slabša učinkovitost cepiva Astrazeneca na populacijo starejšo od 65 let ne vzbuja velikega zaupanja. Tudi to je bil razlog, da so trgi zadnje dni postali bolj volatilni. Centralne banke in države še naprej vzdržujejo nivo likvidnosti, obenem pa se pozornost zopet usmerja čez Atlantik, kjer se razprava o novem, velikanskem 1.900 milijard dolarjev vrednem stimulusu, krepi in zopet dobiva značaj strankarskega obračunavanja. Končni rezultat tako še ni povsem gotov, a dejstvo ostaja, da prihaja veliko denarja, ki bi lahko trge zopet porinil višje. Obrestne mere, razen občasnega nihanja, ne kažejo prepričljive smeri, se pa vse bolj kaže, da bo nova ameriška administracija le počasi spreminjala določene politike sprejete pod predsednikom Trumpom, zato hitrih sprememb v smeri odprave nekaterih omejitev, sankcij ali sprememb zakonodaje ni pričakovati. Posledično se lahko pokaže, da je bil optimizem pretiran.

Poslovni rezultati za zadnji lanski kvartal, predvsem pa napovedi za 2021, še naprej presegajo številke, ki so jih pričakovali analitiki, a zaradi visokih vrednotenj v nekaterih panogah oziroma segmentih trga je odziv relativno mlačen. Tako dobri rezultati Appla ali SAP-a niso prepričali vlagateljev, podobno tudi podjetja s področja vsakdanje potrošnje. Na drugi strani je odziv na rezultate podjetij iz panoge zdravstva boljši, verjetno tudi zaradi bistveno nižjih vrednotenj. Razočaranje se očitno obeta lastnikom delnic naftnih podjetij, ki so bile zvezde trga zadnjega meseca ali dveh, saj rezultati ne dosegajo pričakovanj, obenem pa je očiten pritisk nove ameriške administracije na zmanjšanje onesnaževanja okolja. Pozitivno preseneča tudi Evropa, saj so rezultati proizvodnega sektorja nad pričakovanji, zelo pozitivno so presenetili tudi avtomobilisti, medtem ko storitveni sektor še naprej krvavi denar, umik ukrepov in odpiranje držav pa se vse bolj odmikata. Trgovanje je zadnji teden poživilo predvsem organiziranje malih delničarjev v boju z velikimi igralci z Wall Streeta. Zbrani okoli socialnega omrežja Reddit so v boju z Hedge skladi slednjim povzročili velike izgube in jih prisilili naj zaprejo nekatere »šort« pozicije oziroma pozicije na kratko, ko so hedge skladi prodajali delnice, ki jih niso imeli in so si jih sposodili, včasih pa tudi to ne (slednje sicer ni zakonita praksa, ampak kazni praktično ni). To je prineslo tudi 1000 in več odstotno rast nekaterih majhnih podjetij, na drugi strani pa so hedge skladi verjetno bili prisiljeni v prodajo delnic nekaterih velikih podjetij, da so krpali primanjkljaj pri zapiranju pozicij pri prodajah na kratko. To je na trg prineslo dodatno volatilnost. Celotna zgodba upora malih vlagateljev proti velikim, ter težnji, da se odpravijo nekatere anomalije in zlorabe trga s strani velikih vlagateljev, še ni končana. A vpliv na trg na daljše obdobje bo verjetno zanemarljiv, če to s seboj ne bo prineslo sprememb zakonodaje. Dejstvo je, da je npr. vrednost najbolj izpostavljene delnice Gamestop močno prenapihnjena, saj je poslovni model v upadu in sprememb v tem trendu ni na vidiku. Lahko pa bodoče akcije malih vlagateljev, še posebej, če bodo dobro koordinirane še naprej vnašajo precej volatilnosti na trg. Zadnje dni to vidimo npr. pri srebru.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, prihajajoči stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Smo pa ta teden videli, da je trg zelo odziven tudi na posamične spremembe, ki so jo prinesli Reddit vlagatelji. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa vse bolj špekulativno rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe ne ponuja ničesar drugega, postajajo vse bolj vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je nujna razpršitev portfelja. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Eden takih segmentov je vse kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne, po močni rasti, potrebna previdnost. Močna rast je ponekod prehitela realnost v poslovanje teh podjetij. A v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Hitrost cepljenja in učinkovitost cepiva bosta še naprej določala dinamiko v najbolj prizadetih sektorjih. Rotacija med panogami se lahko okrepi. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a pričakujemo lahko nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le-ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Novi teden prinaša nadaljnje umirjanje politične situacije v ZDA. Prve Bidnove poteze so pričakovane in niso prinesle večjih premikov v gospodarstvih. Osredotočene so na boj s pandemijo, a med drugim je že očiten pritisk na bolj »umazane« industrije. Nova iskanja nafte in plina na državnih zemljiščih ter območju Arktike so ustavljena, prav tako megalomanski projekt izgradnje naftovoda iz Kanade v ZDA.

Pandemija globalno še naprej raste, čeprav se v nekaterih velikih državah, predvsem v ZDA in VB, že kažejo obrisi vrha drugega vala. Ljudi vse bolj skrbijo novi sevi, ki se širijo hitreje in grozijo z nadaljnjimi obsežnimi omejitvami javnega in gospodarskega življenja. Zato so potrošniki in managerji zadnji teden nekoliko manj optimistični, še posebej glede storitvene industrije. Podjetja vezana na gostinstvo, turizem, transport ljudi in na splošno storitve povezane s fizično prisotnostjo ljudi se trudijo najti načine, kako preživeti do poletja, ko bo po pričakovanjih cepljenih in prekuženih dovolj ljudi, da se bodo ukrepi lahko sprostili.

TUI si je tako zagotovil že tretjo državno pomoč, podobno želi tudi Eurostar, železniški prevoznik pod Rokavskim prelivom, ki je v 2019 prepeljal 11 milijonov potnikov, letos pa mu po 95-odstotnem upadu prometa grozi bankrot. Po nekaterih podatkih kar desetina nemških podjetij, predvsem manjših, živi zgolj le še zaradi državne pomoči. Zato se vse bolj pojavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo pandemije konec. Se bodo ljudje vrnili k starim navadam, ali pa bodo nove navade postale tako močne, da tem podjetjem enostavno ni več pomoči.

A državne pomoči bodo zaradi tega temeljito načele javne finance. Države so zadnjič tako močno in hitro povečevale dolg v času 2. svetovne vojne. Tokrat ga ustvarjajo še hitreje, ker zadolževanje marsikje nadomeščajo s tiskanjem denarja, centralne banke pa potem na trgih odkupujejo obveznice. To krepi strah pred bodočo inflacijo. Ali se bo to dejansko zgodilo, ne ve nihče, dejstvo pa je, da so se mnoge surovine v zadnjih mesecih in tednih krepko podražile in posledično tudi podjetja počasi začenjajo dvigovati svoje cene. Čeprav je ameriška finančna ministrica Yellen nekoliko umirila inflacijska pričakovanja, pa na drugi strani s podporo nadaljnjemu tiskanju denarja priliva ogenj na pričakovanja zagovornikov prihajajoče višje inflacije.

Trgi so se zadnji teden otresli političnega vpliva in se zopet usmerili na rezultate poslovanja. Objava rezultatov za zadnje četrtletje 2020 in pričakovanja za 2021 so v polnem teku. Ta teden pričakujemo objave nekaterih največjih tehnoloških podjetij, potem ko so že tradicionalno banke odprle sezono s solidnimi rezultati, ki pa so precej kozmetično olepšani. Vajeti rasti so zato zopet prevzela največja IT podjetja, ki so ameriške indekse uspela popeljati na rekordne nivoje, najbolj propulzivne delnice z najvišjimi vrednotenji pa so zopet dosegle visoke rasti, ki se v prvih treh tednih letošnjega leta že lahko merijo z 20 in več odstotki.

Delež malih vlagateljev, ki dnevno trguje na borzah, postaja rekorden in imajo že skoraj polovico vsega prometa na delniških trgih. Tudi zaradi tega tržna kapitalizacija ameriškega trga dosega 263 % ameriškega BDP, kar je najvišje v zgodovini, prav tako je najvišje v zgodovini večina relevantnih borznih kazalcev, kot so npr. vrednotenja EV/EBITA ali EV/Prodaja. Sem ter tja ostaja še kak kazalec, ki ni presegel vrednotenja iz pikakom balona leta 2000, a tudi ti se hitro približujejo najvišjim vrednostim. Edino kar ostaja pod povprečjem je razkorak med donosi obveznic ter vrednotenji delniških trgov. A to je bolj slaba tolažba, saj vsi indikatorji kažejo, da je tudi obvezniški trg vrednoten zelo visoko, predvsem zaradi tiskanja denarja ter nakupov centralnih bank. Zato na tej točki večja previdnost ni odveč, saj lahko pride do korekcije trgov, korekcija pa bo predstavljala boljšo točko za vstop z dodatnim ali novim denarjem na trg. Dodaten signal k previdnosti je tudi poplava prvih prodaj delnic s strani družb privatnega kapitala in pa uvrščanje družb na borzo, ki imajo težko razumljive ali pa na zelo odmaknjeni prihodnosti temelječe poslovne modele.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, prihajajoči stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa vse bolj špekulativno rast, ki meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, postajajo vse bolj vroče zgodbe.

Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje.

Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a v 2021 lahko pričakujemo nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

Cepivo in cenejši dolar poganjata tečaje

 

Povečano zanimanje vlagateljev za nakup delnic beležimo po celem svetu, razlogov za to pa je seveda kar nekaj. V prvi vrsti je to seveda prihajajoče cepivo, ki bo končalo najhujšo zdravstveno krizo v novejši zgodovini in ponovno zagnalo gospodarstvo tako na strani ponudbe kot tudi povpraševanja.  Cepivo sicer prihaja počasi, lahko bi zapisali tako rekoč po kapljicah, vendar pa se bodo dobave vsekakor povečale tja do pomladi. Ameriška farmacevta Pfizer in Moderna, ki imata trenutno edina dovoljenje Evropske komisije za cepljenje,  bosta začetne težave zaradi množične proizvodnje ter distribucije rešila v nekaj tednih. Še bolj pomembno iz vidika množičnega cepljenja pa je pridobitev dovoljenja za angleško-švedsko družbo Astra Zeneca. Evropska agencija EMA naj bi njihovemu cepivu prižgala luč 29. januarja, in tako močno pospešila cepljenje na stari celini.  Upanje, ki ga gojijo borzni vlagatelji širom sveta je tako oživljanje svetovnega gospodarstva morda že pred poletjem oziroma  najkasneje v jeseni letošnjega leta. Za dodatno motivacijo za nakupe delnic po svetu v tem trenutku pa skrbi tudi padec vrednosti ameriškega dolarja. To je vedno dobro predvsem za trge v razvoju, ki imajo pretežen del zunanjega dolga v tej valuti. Indeks delnic iz »emerging market« klasifikacije se je tako vrnil na rekordne ravni, rasti pa najbrž še ne bo konec. Še posebej ker je Kitajska, ki ima največjo utež v tej skupini tudi lansko leto, kljub epidemiji ohranila nekaj odstotno gospodarsko rast.  Na domačem borznem parketu je minuli teden odmevala novica, da je Petrol kupil drugega največjega trgovca z naftnimi derivati na Hrvaškem. Crodux ima 93 črpalk, Petrol pa bo skupaj z njimi svoj tržni delež pri sosedih povišal na 23 %.  V Petrolu kupnine kot običajno ne razkrivajo, in zato v tem zapisu dobijo slabo oceno za transparentnost posla. Po podatkih iz leta 2019, ki pa je bilo vsekakor mnogo boljše leto od 2020, je Crodux ustvaril okoli 20 milijonov EUR dobička. Če upoštevamo da je lansko leto zaradi epidemije bilo mnogo slabše, se tako znova ustvarja širok prostor za ocenjevanje velikosti, predvsem pa ustreznosti kupnine, ki jo bo Petrol za to transakcijo plačal. Še posebej zato, ker bo verjetno večji del kupnine Petrol moral plačati iz izdajo novega dolga oziroma se zadolžiti pri bankah.   Zato bo  zelo zanimivo videti bilanco lanskega poslovanje naše naftne družbe, ki bi po logiki stvari mogla biti precej slabša kot tista iz leta 2019. Petrol bo po finančnem koledarju letno poročilo za 2020 objavil v začetku marca, pričakujemo pa lahko prvič po dolgih letih da predlagana  dividenda ne bo višja kot leto poprej.

 

 

 

Kitajska po Trumpu

 

Najprej grožnje in nato še uvedba uvoznih dajatev s strani ZDA na določene kitajske izdelke ter posledično odgovor Kitajske, ki je podobne (povračilne) ukrepe uvedla proti ameriškim podjetjem, je rezultiralo v trgovinski vojni, z negativnimi implikacijami na svetovne ekonomijo. Bitka pa ni potekala zgolj na ekonomskem področju, saj se je komunikacija med obema akterkama močno zaostrovala tudi na geopolitičnem področju, še posebej pa so bile vroče teme HongKong, Tajvan in Južnokitajsko morje. Z zamenjavo oblasti v ZDA marsikdo meni, da bosta sprti strani lahko našli skupni dialog in zakopali bojno sekiro.

Zagotovo tovrstno mnenje prevladuje na kapitalskih trgih, kjer smo kljub neljubim dogodkom (tako doma kot tudi v tujini), o katerih bom nekoliko več spregovoril v nadaljevanju, bili priča izjemno “lepi” rasti kitajskega delniškega trga. Ta je v prvih treh tednih letošnjega leta v evrih zrasel za dobrih 13 odstotkov, v zadnjih 12 mesecih pa je indeks MSCI Kitajka pridobil nekaj manj kot 30 odstotkov. Tako kot v ZDA so tudi na Kitajskem po donosnosti prednjačile delnice visokotehnoloških podjetij. Da pa rast ni bila še višja, se moramo “zahvaliti” političnim veljakom, tako na Kitajskem kot v ZDA. Pa začnimo na Kitajskem. Komunistična partija je lani tik pred zdajci ustavila prvo izdajo finančnega dela kitajskega velikana Alibaba, ANT, ki bi v primeru uspešnega lansiranja v svetovnem merilu predstavljal največjo prvo izdajo delnic. Po nekaterih ocenah naj bi vlagatelji samo na Kitajskem za investicije v to delnico pripravili tri tisoč milijard ameriških dolarjev, sama velikost izdaje pa je bila ocenjena na 34 milijard dolarjev. Lahko si predstavljamo razočaranje med vlagatelji takoj po objavi te negativne novice. Drugi val neljubih dogodkov pa se je nepresenetljivo odvijal na ameriški borzi, kjer je ameriška administracija prepovedala trgovanje z delnicami določenih kitajskih podjetij, s katerimi se trguje na ameriških borzah. Ker naj bi se ta podjetja ukvarjala z “vohunjenjem” in tako ogrožala nacionalno varnost, je Trumpova administracija med drugimi prepovedala trgovanje s takimi podjetji, kot so China Mobile, Huawei in China Telecommunications Comp. Kljub temu kitajski delniški indeks še naprej raste, kar nam govori, da globalna investicijska skupnost ocenjuje, da bo z zamenjavo oblasti v Beli hiši kmalu zapihal nov veter.

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Zadnji teden ni prinesel veliko novosti in posledično so tudi trgi brez novih informacij stagnirali oziroma bili v rahlem popravku. Politična situacija v ZDA se umirja. Ta teden prihaja na oblast nova administracija. Prve poteze še niso začrtane, se pa še naprej veliko govori o 1900 milijardah velikem stimulusu, ki bo poleg zajetnega čeka vsakemu gospodinjstvu prinesel tudi okrepljene investicije v infrastrukturo, zelene politike, šolstvo itd. Ker se pandemija še naprej krepi, globalno smo presegli nivo dva milijona žrtev, v svetu še naprej prevladujejo omejitve v javnem življenju. Ukrepi se podaljšujejo v februar in ponekod že v marec. Zaradi tega se znižujejo gospodarska pričakovanja za prvo polovico 2021, a na drugi strani se krepijo za drugo polovico leta 2021, zaradi česar se zaenkrat še ne znižujejo pričakovanja za celotno leto 2021. Cepljenje je počasnejše od pričakovanj konec lanskega leta, a zadnje študije kažejo, da je zaščita tako prebolelih kot cepljenih daljša od pričakovanj, vsaj 6 mesecev. Vidimo, da je drugi val postal zelo močan tudi v največjih evropskih gospodarstvih kot je Nemčija, zaradi česar so gospodarske napovedi za Evropo nekoliko manj vzpodbudne, saj se storitvena panoga spopada s hudimi omejitvami. Vladajoča nemška stranka CDU je izbrala novega predsednika, ki bi na naslednjih volitvah lahko postal kancler in s tem motor evropske politike, a trgi so ta dogodek zaenkrat povsem prezrli. V začetku tedna so ponovno pozitivno presenetili kitajski gospodarski podatki, saj je BDP v zadnjem četrtletju zrasel za 6,5 %, v celem 2020 pa za 2,3 %. To je sicer ena najnižjih številk po letu 1990, a je pozitivna, in daje dobro osnovo za velika pričakovanja za 2021. Kitajska industrija še naprej raste in povpraševanje po surovinah in materialih naj bi še naprej ostalo zelo robustno, kar je vzpodbudno predvsem za Latinsko Ameriko, Afriko ter Rusijo, kot ekonomije, ki so bolj odvisne od izvoza materialov. Tudi storitveni sektor se je na Kitajskem v zadnjih mesecih okrepil in zaupanje potrošnikov je visoko, kar podpira rast evropske in ameriške industrije potrošnih, predvsem bolj luksuznih izdelkov. Skrbi sicer rast števila okužb v zadnjih tednih praktično povsod po Aziji, a hitri in drastični ukrepi naj bi po pričakovanjih zamejili lokalne izbruhe. Omeniti velja še rast dolarja v primerjavi z evrom, kar je malo omejilo valutne pritiske na poslovanje evropskih podjetij. Ta rast je sicer nekoliko presenetljiva, saj bi zaradi velikega že omenjenega stimulusa lahko pričakovali nadaljnje drsenje dolarja. Zato napoved o razmerju 1,30 dolarja za evro konec leta ostaja.

Trgi so v nekakšni vmesni fazi, ko na eni strani »prebavljajo« rast preteklih nekaj tednov, na drugi strani pa čakajo odziv cepiva in umirjanje pandemije ter ukrepe nove ameriške administracije. Prve ukrepe bomo verjetno lahko videli že konec tega tedna, za umirjanje epidemije pa bo potrebno počakati še kak mesec. Pretekli teden so prva podjetja začela z objavami rezultatov poslovanja za 2020. Še posebej so zanimivi podatki za zadnji kvartal ter napovedi za 2021. Čeprav so pričakovanja analitikov postavljena zmerno, je v ozadju čutiti pričakovanja o močnem preseganju napovedi in zdi se, da morda to v nekaterih primerih ne bo dovolj. Po prvih objavah poslovanja ameriških bank smo pri vseh glavnih delnicah iz panoge videli precejšnjo korekcijo, a to ob močni rasti v zadnjih tednih ni nepričakovano. Na splošno se reflacijsko trgovaje nadaljuje, saj vlagatelji pričakujejo višjo inflacijo v bodoče. Tudi zaradi tega so še naprej v ospredju delnice finančnih družb, predvsem bank, industrije, materialov ter ostalih bolj cikličnih panog. Na drugi strani so predvsem delnice iz defenzivne panoge osnovne potrošnje, kjer surovine, predvsem hrana, zadnje tedne rastejo in s tem bo vpliv na bodoče profitne marže v panogi negativen. Poleg zgodbe o višji inflaciji še naprej vlagatelje najbolj zaposlujejo zelene politike in z njo povezane investicijske odločitve. Delnice iz teh segmentov, posebej panoge oskrbe, so še naprej »vroča roba« in pričakovanja vlagateljev se krepijo. Drži pa tudi, da ob visokih vrednotenjih v nekaterih drugih panogah marsikatera delnica iz panoge oskrbe niti ne izgleda drago, sploh če se bodo vsaj približno uresničile napovedi o višji rasti v prihajajočih letih. Omeniti velja še en vroč segment, električne avtomobile, Na voljo so najnovejši podatki o prodaji za Evropo v 2020. Delež električnih in hibridnih avtomobilov v celotni prodaji se je povzpel na 12,5 % v 2020, v zadnjem četrtletju 19 %, samo v decembru pa že čez 25 %. Očitno prodaja »zelenih« vozil dobiva vse večji pospešek. Obenem je zanimivo, da so evropski proizvajalci ujeli in očitno prehiteli Teslo. V decembru je najbolj prodajan električni avto Volkswagnov ID.3 s 60% deležem, medtem, ko je delež Tesle v zadnjem četrtletju 2020 upadel na 9 %, število prodanih avtomobilov v celem letu 2020 pa celo za 11%, in to navkljub močni rasti trga. Znajo pa prihodnji tedni nekoliko omejiti evforijo, saj so proizvodne omejitve pri proizvodnji polprevodnikov za avtomobilsko industrijo omejile proizvodnjo, na drugi strani pa pognal v nebo delnice proizvajalcev polprevodnikov. Med izstopajočimi trgi letos velja omeniti predvsem Azijo brez Japonske, kjer imajo največjo utež Kitajska, Tajvan in Koreja, in ki so zaenkrat predvsem zaradi majhnega vpliva pandemije letos med najboljšimi trgi.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, prihajajoči stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob visokih vrednotenjih ter zgodbah, kot se dogaja zadnje dno okoli tehnoloških monopolistov, socialnih omrežij in Alibabi, kjer se Jack Ma še vedno ni pojavil, vlagatelji postajajo bolj zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa tudi rast, ki meji na manijo, vse bolj špekulativnih naložb, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a v 2021 lahko pričakujemo nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

 

Pregled dogajanja:

Prišlo je leto 2021. Leto, kjer naj bi bilo vse drugače, predvsem pa bistveno boljše, kot je bilo 2020. A vseeno, če pogledamo leto 2020 skozi perspektivo vodilnega delniškega indeksa S&P500 vidimo, da ni bilo slabo, saj je bilo eno bolj donosnih oziroma z dobrim 16-odstotnim donosom krepko nad dolgoročnim letnim povprečjem. Hkrati pa je bilo eno najbolj dinamičnih, saj je indeks VIX*(to je kazalnik, ki kaže volatilnost oziroma nestanovitnost na  kapitalskih trgih in ga v borznih krogih imenujemo tudi indeks strahu) dosegel tudi svojo najvišjo vrednost po letu 2008 in se povzpel na dnevni ravni na visoko vrednost 85.

_____________________________

* Indeks VIX je eden najpogosteje uporabljenih meril nestanovitnosti trga in eden najbolj zanesljivih kazalnikov nestanovitnosti na trgu, zato ga vlagatelji po vsem svetu uporabljajo kot »zvonec za trenutne tržne razmere«. Indeks volatilnosti VIX v realnem času meri kratkoročno volatilnost trga na podlagi vzorcev trgovanja. Visoka vrednost indeksa pomeni večjo nestanovitnost na trgu.

 

Za leto 2021 je največja želja večine, da bi lahko odvrgli masko. Čeprav cepljenje poteka pospešeno se zdi ta želja še daleč. Pandemija se neusmiljeno krepi in ukrepi omejevanja javnega življenja se v večini držav razvitega sveta stopnjujejo. Tudi prej manj prizadete države, kot sta Nemčija ali Japonska, hitijo z zaporami, saj število smrti neusmiljeno narašča. Ukrepi cepljenja se bodo videli šele spomladi, zato je zimska turistična sezona za Evropo že izgubljena. In čeprav so gospodarski kazalci iz industrije praktično povsod vsaj solidni, kar nakazuje, da se proizvodne dejavnosti držijo relativno dobro, pa so kazalci iz storitvenega sektorja slabi in skupen seštevek bo potegnil številke BDP v rdeče območje. S tem bo prvo četrtletje razočaralo analitike, a kot že nekaj mesecev, je pozornost še naprej usmerjena na obdobje po pandemiji, čeprav ni povsem jasno, kdaj točno bo to obdobje nastopilo. Države še naprej stimulirajo ekonomije, po 600-dolarskem čeku Američani pričakujejo še nekaj več, a na to bo treba počakati na današnje volitve v Georgiji ter prisego Bidnove administracije. Na tej strani luže smo po letih dogovarjanj končno zaključili sago brexit, kar je eden večjih pozitivnih momentov v zadnjih letih za Evropo. Odstranjena je gospodarska negotovost, rezultat je dober za obe ekonomiji, evropsko in britansko, vlagatelji na borzah pa se ponovno lahko usmerijo na poslovanje panog in podjetij. Se pa pandemija zadnje tedne krepi v Aziji, čeprav so številke zaenkrat bistveno nižje kot v Evropi ali ZDA in trenutno ne predstavljajo velike nevarnosti. Večje tveganje je nepredvidljivost držav, kot smo videli na primeru Alibabe in »izginulega« lastnika ter glavnega direktorja MA-ja, ki se po hudi kritiki kitajskih regulatorjev in s tem posredno države in partije ne pojavlja več v javnosti. To je ustvarilo pritisk na kitajske tehnološke delnice, a zaradi rasti kitajskega trga ne pričakujemo močnega dolgoročnega negativnega učinka. Največjo skrb na trgu predstavljajo visoka vrednotenja, ki jih podpira izdatna likvidnost držav in centralnih bank. Kakršno koli zmanjšanje bi imelo velik negativen vpliv na praktično celoten kapitalski trg. Po pričakovanjih ekonomistov in besedah centralnih bankirjev kaj takega niti v 2021 niti v 2022 ni za pričakovati, a vseeno previdnost ni odveč.

Dnevi pred novim letom niso prinesli presenečenj, na drugi strani pa smo presenetljivo videli nekoliko negativen start na delniških trgih v 2021. Po nekaterih podatkih je to najslabši start v novo leto od leta 1932. Samo po sebi to ne pove veliko, saj je leto 2020 postreglo z močno nadpovprečnimi donosi in posledično je pričakovana previdnost vlagateljev ob krepitvi pandemije. Obenem je borze prizadela še napoved nadaljnjega umika nekaterih kitajskih delnic iz ameriških borz, odločitev, ki je bila nato zamrznjena. A vseeno kaže na tleče napetosti med Kitajsko in ZDA, nekaj, za kar tudi Bidnova administracija napoveduje, da ne bo naglih sprememb trenutne politike. To je lahko vir nadaljnje negotovosti, saj so bila večinska pričakovanja ob zmagi Bidna, da je trgovinska vojna praktično že preteklost. Podobna je bila tudi reakcija na relaciji ZDA – Evropa, ko so ZDA konec leta uvedle dodatne carine na nekatero evropsko blago, predvsem luksuzne izdelke, zaradi nadaljevanja spora okoli subvencij obema največjima proizvajalcema letal. Vse skupaj kaže, da ob pandemiji ostaja kopica nerazrešenih zadev, ki bo tudi v 2021 prinašala negotovost na kapitalske trge. Že omenjena visoka vrednotenja delniških trgov in negativni obvezniški donosi lahko to negotovost le še potencirajo. A največje tveganje v 2021 je cepivo. Če bo delovalo in bo pandemija zbledela, se napovedi analitikov lahko uresničijo in trgi bodo imeli podporo. Če cepivo ne bo delovalo, kot je treba, in bo vpliv pandemije močnejši, ekonomski kazalci pa slabši od napovedi, potem lahko pričakujemo še dodatno tiskanje denarja, kar na kratek rok verjetno ne bo slabo za trge, a na daljše obdobje ustvarja še večja neravnovesja. Neravnovesja, za katera zaenkrat politiki in ekonomisti nimajo odgovorov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob visokih vrednotenjih ter zgodbah, kot se dogaja okoli Alibabe, vlagatelji postajajo bolj previdni. Zaradi velikanske tržne kapitalizacije so vlagatelji bolj previdni in zadržani, pa tudi vse več denarja je potrebnega, da se premakne njihove tečaje. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa tudi rast vse bolj špekulativnih naložb. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanju teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a v 2021 lahko pričakujemo nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina nas uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj ga razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le-ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

 

Tokrat je drugače. Ali res?

 

Počitnice in potovanja. Smučanje, obisk bazena ali nakupovalnega centra. Vse, kar se je zdelo v začetku 2020 nekaj samo po sebi umevnega, je danes nemogoče oziroma povezano z omejitvami. Ali bo cepivo delovalo in bo gospodarstvo zadihalo, ali bo okrevanje tako močno kot, ga analitiki in ekonomisti napovedujejo, in bo rast dobičkov dosegla visoka pričakovanja, bomo videli spomladi. Do takrat vsi bolj ali manj ugibamo in premlevamo napovedi in številke, ki so že naslednji dan lahko povsem drugačne. Edino, kar je postalo jasno v teh dneh, je, da se virus še naprej izredno hitro širi, z njim pa omejitve javnega življenja v največjih svetovnih gospodarstvih. S tem so v vodo padle vse napovedi za prvo četrtletje 2021. Ker je svet enako nepredvidljiv kot večino leta 2020, se raje ozrimo na borzne trge.

Naslov za prvo kolumno v letu 2021 sem si izposodil od starega borznega pregovora. Vlagatelji prepričujejo sami sebe, da stare zapovedi in pravila ne veljajo več, ker so iznašli nove ekonomske zakone. Po domače, jabolko, ki je zraslo na češnji in ne na jablani, ne pade več navzdol ampak navzgor. Po podobnem principu borzni trgi delujejo že nekaj časa. Najdonosnejša so podjetja, ki obljubljajo najlepšo sliko v čim bolj daljni prihodnosti, vsaj po letu 2030. Tudi če bodo naslednjih deset let tolkla izgubo, ni bojazni vlagatelji na trgih zadnjih nekaj let razgrabijo tako delnice kot obveznice. Zato je družba Tesla, ki ne naredi niti 500.000 avtomobilov, vredna več kot deset največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu. Vsi kazalniki vrednotenja pa v stratosferi. Podobno se dogaja s kitajskim avtomobilistom NIO, ki mu je lani uspel prodati dobrih 43.000 avtomobilov, vreden pa je toliko kot največji proizvajalec avtomobilov na svetu, ki jih izdela deset milijonov. Takih primerov je v posameznih panogah ogromno. Zadnja leta se je struktura vlagateljev močno spremenila. Prišli so mlajši, bolj nagnjenji k tveganju, in dobrim zgodbam. Pri tem so kategorije, kot so prihodki, dobiček in donos na vloženi kapital, postale manj ali pa povsem nepomembne. Dobra zgodba je vredna več kot dobiček v bilanci. Kajti zgodba obljublja velike prihodnje dobičke. Pravljični eldorado. Že res, da v veliko teh podjetij prihodki hitro rastejo, toda v večini primerov z enako ali podobno hitrostjo raste tudi izgubo. Kljub temu ti poslovni modeli vedno znova najdejo novo financiranje. Denar je zastonj ali pa banke računajo celo negativne obresti. Države delijo vavčerje (po Evropi) ali pa kar direktno denar (v ZDA) celo splošnemu prebivalstvu, zato to išče poti v naložbe. Inflacije sicer ni, ker so v razvitem svetu ljudje praviloma dobro gmotno preskrbljeni. Ker ne potrebujejo novih čevljev ali avta, presežek denarja usmerjajo v naložbe. Zadnja leta opazujemo hitro rast praktično vseh naložbenih kategorij, od obveznic prek delnic do najbolj divjih špekulativnih naložb, kot so kriptovalute ali visoko tvegane delnice in posojila. Ples se bo nadaljeval, dokler bodo države in centralne banke skrbele za poceni ali zastonj denar. Pričakovanja za 2021 v tem pogledu ne kažejo sprememb. Pokoronsko okrevanje temelji na obilnem tiskanju novega denarja za morje naložb in politik okrevanja. Obrestne mere bodo po zagotovilih odločevalcev ostale na teh ravneh vse do 2022, zelo verjetno pa še precej dlje. Tiskanje denarja je dejansko postalo nov ekonomski model. Če zmanjka denarja, ga natisnemo. Ampak če bi to dolgoročno delovalo, potem bi Jugoslavija ali Zimbabve postal Švica. Ker pa bo nekoč plesa konec in bodo ljudje izgubili zaupanje v tako postavljen sistem, je na mestu vprašanje, kako strukturirati prihranke, da udarec ne bo prehud. Dobrega odgovora žal ni. Najpreprostejši je – vsakega po nekaj.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Leto 2020 gre počasi h koncu in končuje se precej bolje, kot bi lahko ob začetku pandemije pričakovali. Predzadnji teden leta nam prinaša nov stimulus v ZDA, ki znaša 900 milijard dolarjev. Z njimi bodo ublažili udarce zaradi pandemije takoj v začetku 2020, še vedno pa so vse oči uprte v novo Bidnovo administracijo, od katere se pričakuje v februarju še nadaljnjo podporo. Stimulus poleg drugega prinaša enkratno podporo 600 dolarjev vsakemu Američanu ter po 300 dolarjev dodatne podpore brezposelnim tedensko, do konca marca 2021. Stimulus je bil na trgih pričakovan, zato pretiranega odziva na začetku ne pričakujemo. Na drugi strani vidimo krepitev pandemije, tako okužbe kot smrti so globalno rekordne, zato bodo tokratni božično-novoletni prazniki res drugačni. V Evropi bo prevladovalo zaprtje storitvenega sektorja, nekatere države kot npr. Nemčija je tokrat sprejela ostrejše ukrepe kot v prvem valu spomladi. To bo prineslo po ocenah ekonomistov upad BDP v zadnjem kvartalu 2020, za Nemčijo ocenjujejo 1 % upad BDP. A situacija se zelo hitro spreminja, kar smo videli čez vikend v VB, kjer je zaradi novega seva Covid-19 nastala manjša panika, na hitro pa je bilo sprejeto ostrejše zapiranje javnega in gospodarskega življenja. Novi sev je tudi največja nevarnost gospodarstvom v novem letu, saj bi morebitna slabša učinkovitost cepiva proti novemu sevu lahko močno zamajala plane okrevanja in s tem tudi kapitalske trge. Na drugi strani imamo Kitajsko, kjer bomo letos zabeležili solidno rast gospodarstva, okrevanje pa se nadaljuje ob strogem nadzoru javnega in zasebnega življenja.

Kapitalski trgi so predzadnji teden leta dosegli nove rekordne vrednosti, deloma podprte s pričakovanji o ameriškem stimulusu. Tudi brez stimulusa je likvidnost na trgih odlična, delež malih vlagateljev, ki sodeluje pri špekuliranju pa rekorden. Če bo reakcija ljudi v ZDA ob tokratni enkratni pomoči 600 dolarjev podobna kot prvič, ko se je veliko denarja prelilo na borzo, lahko tudi tokrat pričakujemo rast predvsem bolj tveganih in špekulativnih delnic. Posledično težko pride do večje korekcije, saj se optimizem nenehno hrani s pritokom dobrih novic in seveda likvidnostjo. A previdnost ni odveč. Vrednotenja so visoka, nekatera so presegla nivoje iz pikakom balona leta 2000, optimizem tako malih kot tudi institucionalnih vlagateljev je blizu ekstremov, delež obveznic z negativnimi donosi je rekorden in zaverovanost vlagateljev, da vedo, kakšna bo smer trga, izredno močna.

Izzivi za 2021 ostajajo enaki kot pred meseci. Denar in obveznice večinoma prinašajo negativne donose, zato se tisti, ki ne iščejo samo varnosti zatekajo v delnice in nekatere druge naložbe. Delniški trgi so zadnje tedne v znamenju rotacije med panogami, saj so prejšnji poraženci postali kandidati za zmagovalce, zmagovalci korona krize pa so si vzeli predah. ECB pri rotaciji ni pomagala, saj so restrikcije za evropske finančne družbe pri izplačilu dividend in nakupu lastnih delnic le delno odpravljene, nasprotno pa je Fed svoje ukrepe precej bolj omilil, kar povečuje privlačnost ameriških bank v primerjavi z evropskimi.

A nizke obrestne mere, ki ustvarjajo velik pritisk na marže in rezultate ostajajo, kar dela delnice privlačnejše za kratkoročno trgovanje, kot za dolgoročno naložbo. V ospredju so še naprej delnice iz panog industrije ter široke potrošnje, kjer se v 2021 pričakuje najmočnejše okrevanje, panogama pa daje podpora tudi prehod na okoljsko bolj prijazen način življenja. Okolje je tudi tema, ki zaposluje vlagatelje v panogi oskrbe in zaenkrat so pričakovanja analitikov panogi zelo naklonjena. Analitiki za 2021 priporočajo tudi zdravstvo, kjer se poleg pandemije dogaja še več drugih pozitivnih premikov, pa tudi konstelacija zvezd v ameriški politiki je izrazito naravnana na status quo, kar pomeni da reforma zdravstva ne bo šla v škodo velikih farmacevtov. Dodaten draž panoge so relativno ugodna vrednotenja in lepi dividendni donosi. Za investicije v infrastrukturo, tudi zeleno, rabimo materiale in surovine. Panoga je zato zadnji mesec pridobila več kot 10 %, nekatere bolj tvegane delnice še precej več. Nekoč veliki brat materialov, panoga energije je še naprej pod velikimi pritiski zaradi pandemije in prehoda na čistejše vire energije. Drži da so vrednotenja ugodna, a vseeno večina vlagateljev z zadržki zgolj opazuje njen razvoj. Osnovne, prehranske dobrine so bile odlična naložba v pandemičnem letu 2020, pričakovanja za 2021 pa se nagibajo v smer, da bo to leto predaha. Analitiki pričakujejo stagnacijo oz. le majhno rast dobičkov, a panoga ob le malo povišanih vrednotenjih ponuja stabilnost, zato je še naprej privlačna med vlagatelji. IT panoga ostaja privlačna, a z najvišjimi vrednotenji, in v nekaterih primerih so nekatera izmed teh vrednotenj na meji absurda, zato je tu potrebna povečana previdnost, A kot smo že večkrat rekli, avtomatizacija, digitalizacija, robotizacija, e-trgovina, delo od doma so trendi, ki jih je pandemija le okrepila in pospešila. Zato IT ostaja sestavni del portfelja.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a kot kaže si bod vzeli nekaj predaha. Te delnice drage in tržna kapitalizacija je velikanska, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani, pa tu di vse več denarja je potrebno, da se premakne njihove tečaje. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe. Zaradi cepiv ter pozitivnega razpleta v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice manj tvegano kot pred časom. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a po pričakovanjih se bo v 2021 spremenila struktura rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

Bralcem se iskreno zahvaljujemo za celoletno prebiranje naših komentarjev. Vsem želimo srečno in zdravo 2021!

 

Lahko pričakujemo miren zaključek leta?

 

Podjetja in posamezniki, ki se najhitreje prilagodijo, imajo seveda zahtevne prve tedne, vendar pa v nadaljevanju lahko pričakujejo stabilno okrevanje, ki traja dlje časa. Med bolj očitne zmagovalce tokrat štejemo podjetja, ki so migrirala na splet, tako s prodajo kot tudi z lastnim poslovanjem. Tukaj so potem še podjetja, ki so vsem drugim ponudila rešitve, ki so jih zaradi novo nastalih razmer potrebovali. Med zmagovalce pa lahko štejemo tudi posamezne države, ki so se zelo uspešno soočile s pandemijo, tukaj lahko omenimo predvsem Kitajsko in tudi Južno Korejo.

Med bolj očitnimi poraženci pa je panoga turizma ter posamezne države, kjer ukrepi niso umirili širitve virusa. Trenutno je tako vseeno večina gospodarstev po svetu precej dobro prilagojena na nove razmere, drugi pa čakajo cepivo, ki je prišlo izredno hitro in kaže zelo dobre rezultate. Zdi se, da bo trenutna kriza v drugi polovici leta 2021 skoraj pozabljena, razviti svet pa se bo s cepivom vrnil v bolj normalne okvirje. Dejstvo pa je, da so se potrošniške navade zelo spremenile, tudi poslovanje posameznih podjetij je spremenjeno. In del tega bo z nami ne glede na virus.

Za nami so tudi ameriške predsedniške volitve, ki so na koncu z nekaj zapleti vseeno minile dokaj mirno. Kot pa kaže zgodovina volitev, te za kapitalske trge niso tako zelo pomembne. Prvi faktor, ki je najbolj vplival na letošnje leto, je seveda cena denarja. Ta je bila relativno nizka že konec lanskega leta, ko je donosnost desetletne ameriške obveznice znašala okoli dva odstotka. V letošnjem letu pa smo ob nakupih centralnih bank videli ceno denarja v ZDA na ravni 0,5 odstotka. Tej novi realnosti pa so se prilagodili tudi drugi naložbeni razredi. V prvi vrsti delniški trgi.

Globalni delniški indeksi tako od marca dokaj stabilno okrevajo in trenutno dosegajo nove rekorde, če jih merimo v dolarjih. Ker pa je globalna poplava rezervne valute povzročila njeno depreciacijo, je slika za evropske vlagatelje nekoliko slabša. V letošnjem letu so tako povečali količino dolarjev v obtoku za okoli 20 odstotkov, kar je nepredstavljiva številka v zgodovinskem kontekstu. Večina denarja trenutno sicer še ne kroži, je pa poskrbel za ohranitev stanja, kakršno vidimo v makroekonomskih podatkih. Stabilne cene nepremičnin, malo stečajev, nizka brezposelnost, višji dobički podjetij itd. Na drugi strani pa tudi izredno visoka vrednotenja tako imenovanih hitro rastočih podjetij. Tukaj ne govorimo več o 20- do 30-kratnikih dobička, ampak prihodkov, kar so tudi nivoji, ki jih še nismo videli.

V bližnji prihodnosti je potrebna določena normalizacija, večjih pretresov pa do konca leta ne gre pričakovati. Za večino investitorjev na delniške trge bo tako leto 2020 uspešno. Če pa gledamo glede na to, česar smo bili v letošnjem letu deležni, pa lahko rečemo, da je zelo uspešno. Naslednje leto pa je nov list in pred nami so ponovno novi izzivi in nove priložnosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Konec novembra je na svetovne kapitalske trge prinesel umiritev. Število covid-19 pozitivnih primerov se je umirilo in v zadnjem tednu nekoliko znižalo. V svetu beležimo nekaj pod 600.000 primerov dnevno, število umrlih je v posameznih dnevih preseglo 12.000, a zdi se, da je drugi val dosegel svoj vrh. Novih informacij o cepivu zadnji teden ni bilo. Več informacij lahko pričakujemo konec leta ali v začetku naslednjega. Visoko število okužb je spet pripeljalo do zaprtja, podobno tistemu iz pomladi, kar bo imelo velik negativen vpliv na gospodarstvo. Zadnji ekonomski podatki o rasti BDP za tretji kvartal 2020, v primerjavi z enakim obdobjem 2019, kažejo upad v vseh državah EU. Še slabše podatke lahko pričakujemo za zadnji kvartal. Zato države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav. Rasteta zadolženost in javno finančni primanjkljaji. Trgi še naprej vidijo to kot kratkoročen efekt do časa po pandemiji. Cepiva v njihovih očeh obljubljajo skorajšnji konec pandemije in vrnitev v normalnost. Optimizem se zdi nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju, da bodo cepiva delovala, a vlagatelji nadaljujejo z menjavo naložb med panogami in podjetji. Prej najbolj prizadete panoge in delnice so še naprej privlačnejše, čeprav neznank v poslovanju ostaja odprtih še naprej veliko. Saga ameriških volitev se bliža koncu, čeprav Trump še ni priznal poraza. A kakršna koli sprememba se zdi neverjetna. Bidnova administracija dobiva prve obrise in trg se je pozitivno odzval na napoved imenovanja bivše predsednice Fed, Janett Yellen, za bodočo finančno ministrico. Pričakujemo lahko močnejši stimulus v začetku naslednjega leta, zato se je nanj odzval tudi dolar, ki zadnje dni nekoliko izgublja v primerjavi z ostalimi globalnimi valutami. Še naprej so za vlagatelje trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki iz konca 2020 in začetka 2021 nepomembni. Analitiki se pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnjo rast BDP, dobičkov in poslovanja. Svet se gleda skozi rožnata očala. Vzpodbudno je, da se kitajski gospodarski podatki še naprej krepijo, kar daje dober obet za leto 2021.

– Tudi zadnji teden trgi nadaljujejo s počasnim tempom rasti. Divje stopnje rasti pri menjavi sektorjev in posameznih delnic so se umirile, a še naprej več zanimanja pritegnejo podjetja iz bolj prizadetih panog. Ker imajo ta podjetja majhne uteži v globalnih indeksih, kjer prevladujejo tehnološki velikani, ki zadnje čase stopicajo na mestu, so premiki največjih svetovnih indeksov še naprej majhni. Denarja je v svetu za naložbe na kapitalske trge dovolj in kot se zdi ga bo zaradi politik centralnih bank ter držav v prihodnje še več. Trg zato nezadržno sili višje. Denar zadnje tedne privlači predvsem industrijska panoga, pa tudi biotehnologija, storitvena dejavnost (turizem, gostinstvo, itd), avtomobilisti, finance, pa tudi vse kar je povezano z okoljevarstvom in zeleno energijo. Na drugi strani vidimo manjše zanimanje za tehnološke velikane, podjetja ki služijo z delom od doma in spletno trgovino, pa tudi za podjetja iz prehranske panoge ter nekatere farmacevtske velikane. Zdi se da je Brexit dogovor blizu, a to se je do sedaj zdelo že večkrat. A če pride do njega lahko pričakujemo, da bodo evropski delniški trgi nekoliko pridobili v primerjavi z ZDA. Dogovor bi odstranil veliko oviro oziroma tveganje evropskega trga, sploh iz vidika ameriških in globalnih vlagateljev. Manjši trgi ostajajo še naprej zelo nepredvidljivi in močno pod vplivom posameznih novic. Previdnost zato ni odveč.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank bodo še naprej krojili borzne trge. Tehnološki velikani so kratkoročno z objavami o morebitnem cepivu verjetno dosegli nek vrh in pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice spletne trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še naprej dragi, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe. Zaradi pričakovanih cepiv ter pozitivnega razpleta v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice manj tvegano kot pred časom. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan, a kot smo videli ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč, saj so zadnje korekcije zelo hitre. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, čeprav je močan odboj ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij. Glavno gonilo rasti teh delnic in panog (finance, industrija, energija, materiali, nekatere druge ciklične panoge) so nižja vrednotenja ter spremembe v pričakovanem bodočem poslovanju podjetij, ki jih prinašajo s seboj pričakovanja o cepivu. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in okolju bolj prijazno življenje lahko nadaljuje, spremenila se bo struktura rasti. Lahko da ne bodo nosilci rasti indeksov največja tehnološka podjetja ampak druga, manjša. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Kot vlagatelji na tej točki ne smemo pozabiti dolgoročnih trendov in preveč zreti v drevo, saj bomo spregledali kaj se dogaja z gozdom. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in pozicionirati portfelj za dolgo obdobje varčevanja.