Zmagovalka epidemije je Krka

 

Konec prvega in začetek drugega kvartala je namreč zaznamoval močan upad gospodarske aktivnosti, saj je bila Slovenija tako kot večina naših najpomembnejših trgovinskih partneric v tako imenovanem »lockdownu« – podjetja so bila zaprta poldrugi mesec, skladno s tem pa seveda potrošnja prebivalstva zmanjšana na minimum.

Še najbolje jo je odnesla novomeška Krka, saj je bila poraba zdravil zaradi zdravstvene krize nadpovprečna, prebivalstvo je zdravila kupovalo tudi na zaloge. Rezultati devetmesečja so v Krki rekordni, v tem obdobju so namreč ustvarili že toliko čistega dobička kot ga je bilo načrtovano za celo leto. Dobiček pod črto pa bi bil lahko še precej višji, če ne bi utrpeli izgub iz tečajnih razlik predvsem v poslovanju z Rusko federacijo. Padec rublja v največji meri, delno pa tudi ameriškega dolarja in drugih valut, s katerimi kupci Krkinih zdravil po vsem svetu plačujejo, je v devetih mesecih letošnjega leta novomeškemu farmacevtu odnesel dodatnih 50 milijonov evrov dobička. Krka se sicer ščiti pred nihanjem tujih valut, vendar se to ne da učinkovito storiti povsod, saj za določene valute ti mehanizmi niso dosegljivi ali pa so preprosto predragi.

Podobno kot Krko so izgube iz valutnih nihanj vedno tradicionalno pestile tudi Gorenje, ki prav tako velik delež svojih izdelkov prodaja v Rusiji in v vzhodni Evropi državam, ki niso v evroobmočju. Kakorkoli že, kazalnik, ki najbolje pokaže uspešnost in dobičkonosnost prodaje v stalnih cenah, EBITDA, letos v devetih mesecih raste za kar 40 odstotkov. Če upoštevamo, da je v istem obdobju rast prodaje znašala »le« šest odstotkov, lahko ugotovimo odličen skok dobičkonosnosti poslovanja Krke lea 2020.

V Krki sicer v finančnem poročilu umirjajo žogico in za nadaljevanje leta v 2021 napovedujejo skromnejši dobiček od letošnjega. Krka je bila pri svojih napovedih vedno konzervativna, podobno kot je to modus operandi tudi pri drugih domačih družbah. Tako je namreč lažje poslovati nad načrti, če so ti zastavljeni nizko. Vendar pa epidemija covida-19 ne pojenja, cepivo za splošno populacijo prihaja šele v drugi polovici prvega tromesečja in pričakovati je, da bo Krkina prodaja zdravil še nekaj časa dobra. K temu lahko dodamo tudi začetek prebujanja njihove Kitajske zgodbe, ki se po nekaj letih priprav zdaj končno res začenja.

In ko smo že pri pandemiji, zaprtju gospodarstva in podobnih nevšečnostih – najslabše med borznimi družbami jo je letos odnesel Petrol. Vsa zgodba o liberalizaciji marže pogonskih goriv, ki so jo silili nekateri mediji, trenutno nima prav nobenega učinka na dobiček in s tem na rast cene delnice. Dobiček je Petrolu v devetih mesecih upadel kar za polovico oziroma za 40 milijonov evrov, nič bolje ne kaže tudi za zadnje četrtletje ob omejitvah gibanja in števila kupcev v njihovih prodajalnah.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Rast okuženih in smrti na eni strani, ter izboljšane informacije o cepivu na drugi strani, še naprej krojijo gibanje trgov. Okužbe in več kot 10.000 dnevnih smrti globalno so pripeljali svet v novo zaprtje, podobno tistemu iz spomladi, ter posledično spet v močno krčenje gospodarstva. Države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav. Posledično rasteta zadolženost in javno finančni primanjkljaji. A trgi to vidijo kot kratkoročen most do časa po pandemiji. Tri obetavna cepiva (ta teden se je Moderni in Pfizerju pridružila še Astrazeneca) obljubljajo skorajšnji konec pandemije. Mogoče je optimizem nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju da bodo cepiva delovala, a rotacija med panogami in podjetji se nadaljuje. Prej najbolj prizadete panoge in delnice se zadnja dva tedna ponašajo z najvišjimi stopnjami rasti. Vsemu skupaj gre še naprej na roko razpletanje ameriških volitev, kjer se Trumpova administracija počasi pripravlja na predajo oblasti. Inavguracijo pričakujemo sredi januarja, predpostavke nove administracije pa se niso več spremenile. Seštevek predpostavk vlagatelji vidijo kot pozitivnega za trg, dodaten zalet pa daje še retorika centralnih bank. Vse skupaj predstavlja luč na koncu tunela, zato je trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki s konca 2020 in začetka 2021 praktično že lanski sneg, ki nikogar več ne zanima. Analitiki se pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnjo rast BDP, dobičkov in poslovanja. Svet se gleda skozi rožnata očala. A to je značilnost praktično vse obdobij neposredno po ameriških volitvah. Dokler bo likvidnost neomejena, do takrat se bo veselica na vseh trgih nadaljevala.

– Trgi nadaljujejo s počasnim tempom rasti. Na posameznih delnicah smo sicer videli velike premike, predvsem v sektorjih, ki so bile največje žrtve pandemije. Tam so nekatere delnice zrastle tudi za trideset in več odstotkov. A ker imajo ta podjetja majhne uteži v globalnih indeksih, kjer prevladujejo tehnološki velikani, ki zadnje čase stopicajo na mestu, so premiki največjih svetovnih indeksov majhni. Lahko rečemo da se rotacija v bolj tvegane, ciklične naložbe nadaljuje. Denar zadnje tedne privlači predvsem industrijska panoga, pa tudi biotehnologija, storitvena dejavnost (turizem, gostinstvo, itd), avtomobilisti, finance, pa tudi vse kar je povezano z okoljevarstvom in zeleno energijo. Na drugi strani vidimo manjše zanimanje za tehnološke velikane, podjetja ki služijo z delom od doma in e-trgovino pa tudi podjetja iz prehranske panoge in nekatere farmacevtske velikane. Manjši trgi ostajajo zelo nepredvidljivi. Videli smo močan odboj v Turčiji, ko je politika obrnila smer in dvignila obrestno mero. Na Kitajskem smo videli korekcijo največjih tehnoloških velikanov, ki jim je partija na malo trši način dopovedala, da so v službi partije in države, ne samo privatnih interesov. Veseli pa počasno pobiranje Evrope, kjer se zadnje tedne kljub močni zaustavitvi javnega življenja krepi optimizem, pa tudi dogovor o Brexitu še nikoli ni bil tako blizu ciljne črte. Dogovor bi odstranil veliko oviro oziroma tveganje evropskega trga, sploh iz vidika ameriških oz. globalnih vlagateljev.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank bodo še naprej krojili borzne trge. Tehnološki velikani so, kratkoročno, z objavami o morebitnem cepivu, verjetno dosegli nek vrh in pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še naprej dragi, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe in zaradi pričakovanih cepiv ter stanja v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice nekoliko lažje. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan, a kot smo videli ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, predvsem zaradi bistveno nižjih vrednotenj ter spremembe v pričakovanem bodočem poslovanju podjetij, ki jih prinašajo s seboj pričakovanja o cepivu. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami bo dobila močno podporo. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in okolju bolj prijazno življenje lahko nadaljuje, spremenila se bo struktura rasti. Lahko da ne bodo nosilci rasti indeksov največja tehnološka podjetja ampak druga manjša. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje.

 

Kitajska lahko spremeni globalni finančni ustroj

 

Z razvojem domačega kapitalskega trga se je v zadnjih letih postopoma začel odpirati »notranji« kitajski delniški trg, zdaj pa vse kaže, da smo zelo blizu temu, da mednarodni vlagatelji dobijo dostop tudi do 15 bilijonov vrednega kitajskega obvezniškega trga. Ta dogodek bi lahko tako kot leta 2001 ponovno močno premešal karte na globalni ravni.

Institucionalni vlagatelji (primarno pokojninski skladi), ki se ponovno soočajo z daljšim obdobjem nizkih, ničnih in marsikje negativnih obrestnih mer in hrepenijo po višjih donosnostih, bodo v primeru odprtja kitajskega obvezniškega trga dobili dostop do »varnih« državnih obveznic, ki (trenutno) vlagateljem prinašajo vsaj triodstotno donosnost do dospetja. Kitajska pa ne namerava odpreti vrat za vstop samo tujim vlagateljem – pod pogojem da bodo izpolnili zavezo iz zadnjega petletnega načrta (2021-2025) – ampak naj bi tudi domačim vlagateljem »omogočila« lažji dostop do delnic družb Apple, Facebook in Nike. Kitajska bi se tako iz svetovnega izvoznika proizvodov v naslednjem desetletju prelevila v svetovnega izvoznika kapitala, kar bi pripeljalo do popolnoma drugačne svetovne razporeditve moči.

Verjetno se vsi strinjamo, da ima nekdo, ki bistveno prispeva h globalni alokaciji kapitala, bistveno večji vpliv od tistega, ki nadzoruje dobavo potrošnih dobrin (čeprav je Kitajska že s tem poslovnim modelom ena izmed največjih globalnih velesil). Želim si verjeti, da se Kitajska zaveda, da ima lahko tovrstna strukturna sprememba tudi neželene negativne posledice. Uvedba evra leta 1999 je zasejala seme finančne krize v naslednjem desetletju. V EMU (evropski monetarni uniji) uvedba evra ni povzročila krize kot take, pač pa je bila ta posledica neuspele sinhronizacije gospodarskih ciklov na ravni EMU, kar je prišlo na plan po globalni gospodarski krizi. Na drugi strani Atlantika je poplava tujega kapitala v ZDA povzročila (pre)hiter padec obrestnih mer in posledično eksplozijo hipotekarnih kreditov, kar je pozneje ob zlomu domačega nepremičninskega trga pripeljalo do največje finančne krize v zadnjih desetletjih. Odpiranje notranjega kitajskega dolžniškega trga bi po mnenju večine strokovnjakov na globalni ravni pripeljalo do enakih strukturnih sprememb, kot smo jih bili deležni ob uvedbi evra, zato upajmo, da se je Kitajska učila iz napak »zahoda« in za dobro vseh nas ne bo ponovila naših napak.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Nov teden in še eno novo zdravilo za korona virus. Odziv je bil pozitiven, a manj kot prvič. Tretji novembrski teden je prav tako minil v pozitivnem vzdušju na trgih, čeprav je bilo stanje v gospodarstvih vse bolj zapleteno in pandemija vse bolj grozi. Število okužb globalno je rekordno in presega 600.000 novih vsak dan. Število smrti globalno že nekaj dni presega 10.000 dnevno. Zaustavitev javnega življenja je po Evropi dosegla spomladanske nivoje, v ZDA pa so vse oči uprte v Bidna, kakšen bo njegov predlog. Napovedi za zadnji kvartal se zato slabšajo. Slabši od trenutnih pričakovanj bo verjetno tudi prvi kvartal 2021. Trgi, ki gledajo nekoliko bolj v prihodnost, se veselijo vsake novice o cepivu, ki je sedaj pričakovano za pomlad 2021. Tudi poslovanje podjetij je v tretjem kvartalu, tako v ZDA kot tudi Evropi, močno preseglo pričakovanja, saj je eno najboljših v zadnjih 10 letih iz vidika preseganja pričakovanj, a ob tem ne smemo pozabiti, da so bila pričakovanja zelo umirjena in da je v primerjavi z lanskim letom poslovanje slabše. Zato se še naprej višajo vrednotenja in delnice so po vrednotenjih že povsem blizu nivojem iz leta 2000. V ZDA se volilna saga in preštevanje nadaljuje, saj zmagovalec še ni razglašen, čeprav je verjetnost, da se bo karkoli dramatičnega spremenilo, majhna. Največja neznanka ostaja pristop Bidnove administracije do mednarodnih odnosov. Do Evrope, Kitajske, Irana in Rusije. Pričakovanja so se spremenila zelo pozitivno, vidimo pritisk znotraj britanske vlade, da sklene izstopni sporazum z EU. Na drugi strani zemeljske krogle so največje azijske države sklenile trgovinski sporazum, ki so se mu pridružile tudi vse ameriške zaveznice v azijsko-pacifiški regiji, kar je zelo pomenljiv znak.

– Trgi so tudi pretekli teden nadaljevali v zeleni barvi, pod močnim vplivom novic o pričakovanem cepivu ter pozitivnem razpletu mednarodnih napetosti. Nadaljevala se je močna rast podjetij, ki so v zadnjih mesecih močno zaostali v rasti za IT, t.i. value podjetji. Vlagatelji prelivajo sredstva v delnice podjetij, ki naj bi razcvet doživele v pokoronskem obdobju. Sem spadajo letalska podjetja, transport, turizem itd. Na drugi strani so največjo korekcijo doživela podjetja, ki so močno zrasla zaradi korone, a te tečaje poslovanje podpira. Delnice največjih IT podjetij, tako imenovani FAANG*, se držijo relativno dobro, zato so indeksi ob rasti ostalih lahko dosegli nove rekordne nivoje. Alibaba je razočaral z rezultati, kar je skupaj z odpovedjo največjega IPO v zgodovini prineslo več kot 15 % korekcijo tečaja. A kitajske delnice so zaradi pozitivnih pričakovanj o zmanjšanju napetosti med ZDA in Kitajsko vseeno beležile pozitivne premike.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Volatilnost je v zadnjih 2 tednih po volitvah in objavah o cepivih močno narastla. Tehnološka panoga je kratkoročno z objavami o morebitnem cepivu verjetno dosegla nek vrh, še posebej delnice FAANG in pozornost se bo nekoliko bolj usmerila tudi v druge segmente trga, ki je zadnje mesece zaostajal ta tehnologijo. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še vedno dragi, zato bodo vlagatelji nekoliko bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delnice in zaradi pozitivnega razpleta je danes vlaganje v delnice nekoliko lažje. A ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan, a kot smo videli ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so od danes še nekoliko bolj privlačne, predvsem zaradi bistveno nižjih vrednotenj ter spremembe v pričakovanem bodočem poslovanju podjetij. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami bo dobila močno podporo. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa lahko nadaljuje, le struktura se bo nekoliko spremenila. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge, kjer se jim kaže lučka na koncu tunela. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje.

 

*FAANG je kratica, ki se nanaša na delnice petih najbolj priljubljenih in najuspešnejših ameriških tehnoloških podjetij: Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Alphabet (prej znan kot Google).

Po volitvah

 

Pozdravil ga je z največjo rastjo indeksa S&P na povolilni dan od leta 1932. Sodeč po zgodovini nas v prihodnje čaka še nekaj rasti. A pojdimo lepo od začetka in poglejmo, kaj volilni rezultat prinaša in kako si to veliki vlagatelji razlagajo.

Modri demokratski val ni uspel. Senat ostaja v republikanskih rokah, kongres pa v demokratskih, v obeh pa se je večina zmanjšala. To pomeni nadaljevanje političnega zastoja. Po mnenju vlagateljev je nič sprememb dobro z več vidikov. Dogovor o fiskalnem stimulusu bo težak in vlagatelji vidijo, da bo spet moral posredovati Fed in zagotoviti likvidnost. Fedov denar se prelije direktno na borze, zato ga imajo vlagatelji raje. Nič sprememb pomeni manjši pritisk na tehnološka podjetja z razbitjem oziroma regulacijo. Nič sprememb pomeni, da davki ostanejo nizki, da bo reforma zdravstvenega sistema na način, kot so si ga zastavili demokrati, neizvedljiva in ne bo negativno vplivala na poslovanje največjih farmacevtskih podjetij.

Tehnologija in zdravstvo sta bila v sredo med panogami z najvišjimi donosi, veliko delnic je zrastlo med pet in deset odstotki. Po drugi strani Biden kot predsednik verjetno pomeni nekoliko manjši pritisk na Kitajsko in Evropo, zaradi česar sta se pozitivno odzvala ta trga. Iluzija je sicer pričakovati, da bodo zdaj odnosi enaki kot pred petimi ali desetimi leti, saj celotna trgovinska vojna ni zrastla samo na Trumpovem zelniku, ampak je rezultat ameriških lobijev. A že sprememba v načinu komuniciranja in retoriki bi lahko imela zelo pozitiven vpliv na trge. Rezultat je boljši od pričakovanj tudi za panogo energije, nafte in plina. Sredin odziv vlagateljev sicer kaže, da so strukturne težave tu večje, panoga pa je res nepriljubljena pri vlagateljih. Zelena energija in manjši vpliv na okolje sta se še posebej zasidrala pri mlajših generacijah, ki pa sprejemajo vse več za svet pomembnih odločitev. Zeleno je torej ireverzibilen proces in dokler naftna industrija ne najde odgovora nanj, bo težko znova pritegnila vlagatelje.

Trg je iz razpleta volitev za zdaj pobral samo dobre razlage, slabe pa v pričakovanju, da bo Fed znova tiskal dolarje, potisnil ob stran. A dejstva ostajajo nespremenjena. Reforme, ki se jim obe strani izogibata že dolgo časa, so potrebne. Pandemija covida-19 pušča vse večje posledice na svetovnem gospodarstvu in lepljenje obližev ne bo delovalo. Letošnja zima bo pustila globoke posledice na storitvenem delu gospodarstev. Turizem, gostinstvo, letalska industrija, če omenimo le nekatere, zaposlujejo veliko ljudi. Vlagatelji so zato interes preusmerili skoraj izključno v delnice podjetij, ki v pandemiji »prosperirajo«. Govorimo o delnicah e-trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo z delom od doma, logistiko, IT in podobno. Za te delnice pa velja, da niso le drage, ampak se še dodatno dražijo. Na takem razgretem trgu previdnost ni odveč. Prave alternative, kot smo že zadnjič ugotovili, ni. A vseeno je na tej točki, ko je trg tako močno odvisen od tega, ali bosta Fed in ECB natisnili dodaten denar ali ne, razpršitev portfelja nujna za mirnejši spanec.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Konec oktobra ni spremenil dinamike v razvoju pandemije. Hitra rast okužb s Covid-19 se praktično povsod v Evropi in ZDA nadaljuje. Ponavlja se repriza spomladanskih karantenskih mesecev, čeprav se je še pred mesecem ali dvema to zdelo neverjetno. Pričakujemo lahko močno poslabšanje stanja v gospodarstvih razvitega sveta, saj vidimo da podjetja vse bolj opozarjajo na zelo težko zimo in pomlad. Trajanje omejitev je še neznanka, a le en kvartal lahko na letnem nivoju odnese tudi več kot 5 % BDP. Najmočneje je zopet na udaru storitveni sektor, kjer lahko pričakujemo zelo slabe številke in kamor bo spet morala biti usmerjena pomoč držav. Pričakujemo lahko vsaj enako velik stimulus kot spomladi. V ZDA je na mizi vse do 2.500 milijard pomoči, višina je precej odvisna od razporeditve moči v senatu in kongresu. Industrija je trenutno svetla točka gospodarstev, a vseeno bo industrija sama ob pešajočem storitvenem sektorju težko dolgo zdržala nad vodo, saj so panoge gospodarsko močno prepletene. Luč na koncu tunela kaže Kitajska, in nekatere druge azijske države, kjer z močnim nadzorom ter disciplino očitno bolje nadzorujejo potek pandemije. Kitajsko gospodarstvo nadaljuje z okrevanjem in gospodarski podatki so dobri. Če bosta Evropa in ZDA z zadnjimi ukrepi uspeli hitro zamejiti število okužb in s tem rešiti trgovsko zelo pomemben mesec december, je okrevanje lahko vseeno hitrejše od nekaterih pričakovanj. Sezona objav poslovanja za tretji kvartal se nadaljuje. Rezultati so vzpodbudni in večinoma pozitivno presenečajo vlagatelje. Tudi nekatere panoge, ki so postale zelo nepriljubljene pri vlagateljih (energija, finance), kažejo precej lepše številke od pričakovanj. A trg vseeno največ pozornosti usmerja ameriškim volitvam. Napoveduje se zmaga Bidna, a slednji scenarij je v precejšnji meri že vračunan v trge, bi se pa nekatere delnice lahko znašle pod pritiskom, če zmaga Trump. Kapitalski trg se je zadnji mesec prepričal, da bo vsak rezultat, ki hitro pripelje do izvoljenega rezultata dober. Problem bo, če bo neodločen rezultat oz. bo ena stran izpodbijala veljavnost volitev, kar bo pripeljalo do še večje polarizacija ameriške družbe in dodatno zavleklo pogajanja o stimulusu. Kdorkoli bo predsednik bo moral zaradi Covid-19 krize ukrepati zelo hitro, potrebno bo uskladiti stimulus ter ga spraviti skozi kongres in senat. Pomagati bo moral tudi Fed.

– Trgi so bili pretekli teden zaradi širitve pandemije in karantenskih ukrepov še naprej pod pritiskom. Odziv na rezultate je zadnji teden negativen, vse skupaj pa držijo na visokih nivojih pričakovanja o novem stimulusu. To postaja nevarna mešanica, saj z neodločenimi volitvami stimulus postane bolj vprašljiv. Trg je občutljiv in povečuje se verjetnost močnejšega popravka, čeprav nas zgodovina uči, da konec leta navadno prinese pozitivne trende. Trg je pozicioniran na zmago Bidna, kakršenkoli drugačen razplet bo povečal nihajnost. V zadnjih tednih je nagradil določene sektorje (zelena energija, oskrba, delno industrija, itd.) s premijami in druge z znižanjem vrednotenj (predvsem energija). Rezultati poslovanja so v zadnjem tednu še naprej pozitivni in boljši od pričakovanj, a odziv vlagateljev na te rezultate je vseeno bolj mlačen kot v preteklosti, kar je dodaten pokazatelj, da kapitalski trg predvsem želi stimulus, nov sveže natisnjen denar. Za vlagatelje so še naprej privlačne tehnološke delnice in delnice podjetij spletnih trgovin ter dela od doma. Zadnji teden so se odlično držala tudi kitajska podjetja iz prej omenjenih segmentov trga. V zaključni fazi je nova največja prodaja delnic finančno tehnološkega giganta Alibabe – Ant Group, bivši Alipay. Zbrali bodo 30 milijard evrov v primarni izdaji, s tržno kapitalizacijo približno 300 milijard evrov pa bo postala 4 največja finančna skupina na svetu. Delnice bodo kotirale na Kitajskem in v Hong Kongu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Tudi ta teden ohranjamo stara priporočila, saj v tednu ameriških volitev ni preudarno postati preveč agresiven. Lahko pa že naslednji teden prinese drugačen pogled na trg, saj bomo lažje ocenili vpliv enega največjih tveganj v letošnjem letu. Tehnološka panoga in delnice spletnih trgovin ter dela od doma so segmenti, ki ostajajo dragi, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji ne vidijo alternative. Ni čas za ekstreme v portfeljih, saj lahko pričakujemo v prihajajočih tednih boljše nakupne priložnosti, predvsem zaradi več informacije o prihajajočem stimulusu. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice je še vedno najmočnejši, a ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Izplača se pogledati tudi izven tehnološkega sektorja, saj se priložnosti, predvsem pa bistveno nižja vrednotenja kažejo tudi drugod. Zadnji rezultati poslovanja so v nekaterih »pozabljenih« panogah bolj vzpodbudni. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Položaj svetovnih ekonomij je zelo različen in negotova prihajajoča zima obljublja povišano nihajnost, a trend rasti trgov, predvsem zaradi pričakovanega stimulusa, se lahko nadaljuje. Politična negotovost zaradi ameriških volitev je na vrhu, a same volitve ne prinašajo nujno odrešitve. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Za potrpežljivega vlagatelja je to verjetno čas, da poveča izpostavljenost do zapostavljenih segmentov trga, kjer so vrednotenja nižja.

 

 

Zakaj ne sedeti na denarju

 

Skratka, če pogledamo v realno ekonomijo, hitro ugotovimo, da stvari res niso dobre. Če poizvedbe v podjetja v povprečju še dokaj dobro delujejo, vidimo v storitvenem sektorju prave male tragedije. Če se države ne bi odzvale tako propulzivno in zagotovile določenim poklicem pomoč, bi imeli že pravo virtualno in realno vrsto pred vrati urada za brezposelne, osebne ter poslovne bankrote. Skratka, realna škoda bi bila zelo velika.

Seveda si tega nihče ne želi, še posebno pa ne izbranci ljudstva, zato so hitro poklicali na državno zakladnico, ki je z veliko lahkoto na trgu izdala dolgoročne obveznice. V zadnji akciji sredi oktobra kar 30-letne obveznice z zapadlostjo leta 2050 in zahtevanim donosom malo pod 0,5 odstotka na leto. Za izposojeno milijardo bo torej treba plačati malo manj kot 5 milijonov na leto. Sliši se mogoče veliko, a še pred časom bi za take letne obresti dobili samo nekoliko več kot sto milijonov. Kratkoročni obliž pa še ne pomeni, da bodo po zdravstveni krizi stvari spet take, kot so bile. Ekonomija se spreminja in posamezniki v družbi bi morali dobro premisliti ali so pripravljeni na nov čas, da se jim ne bo zgodila saga kot, se je zaposlenim v Muri in drugim velikim podjetjem v Sloveniji.

Če si lahko drznem iti malo v drobovje, v ZDA že razmišljajo, da bi bilo mogoče razpustiti policijo in jo zamenjati z neko moderno obliko nadzora. Tu imajo verjetno najpomembnejšo vlogo vodilna tehnološka podjetja, ki tičijo v denarju in jih seveda zanimajo nove razvojne možnosti. Vprašanje pa seveda je, ali so bila gibanja tipa »črna življenja štejejo« ustvarjena bolj za spopad za predsedniško funkcijo ali bodo imela trajnejšo vlogo v spreminjanju družbe. Ta odgovor bomo dobili zelo kmalu, saj je eden ključnih političnih dogodkov tik pred nami, ameriške volitve so namreč že jutri.

Ob poslušanju obeh kandidatov, si mislim, da prihajata iz različnih svetov zaradi tako diametralnih pogledov. Imata pa neko stično točko. Oba sta rojena v 40. letih preteklega stoletja, sta bela in moška. Torej bo zanimivo opazovati, kako se bodo volivci na koncu odločili. Mislil bi si , da bo njun pogled na davke, gospodarstvo in globalno trgovino bistveno bolj plašil finančne ekonomije, a priori predpostavka na trgu je jasna. Kdorkoli bo zmagal, bo moral izdatno trošiti proračunski denar, hkrati pa bo Fed kupoval državni dolg in vodil politiko nizkih obrestnih mer. Skratka, na voljo je več denarja, kot je papirjev. Na isti frekvenci so tudi Evropa, Anglija, Poljska, Češka in druge države.

Torej, kljub vsem negativnim dogodkom v svetu stimulacija centralnih bank omogoča državam blažiti posledice krize, finančnim trgom pa preprečuje močnejše korekcije. Vlagateljem povzroča sive lase, saj je borba z realno izgubo vrednosti neizprosna. Trenutno je sedeti na kupu denarja še najbolj nehvaležno, seveda ob tem, da so predpostavke v jedru pravilne.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Tudi zadnji oktobrski teden s seboj prinaša nadaljnjo hitro rast okužb s Covid-19 praktično povsod v Evropi in ZDA. Številke so rekordne, prav tako smo se praktično vrnili nazaj v pomladanske karantenske mesece, čeprav se je še pred mesecem dni to zdelo neverjetno. Pričakujemo lahko močno poslabšanje stanja v gospodarstvih razvitega sveta, saj so se omejitve razširile in vidimo prva podjetja, ki opozarjajo na zelo težko zimo in pomlad. Trajanje omejitev je še neznanka, a le eno četrtletje lahko na letnem nivoju odnese tudi več kot 5% BDP. Zoper je najmočneje na udaru storitveni sektor, kjer lahko pričakujemo zelo slabe številke in kamor bo zopet morala biti usmerjena pomoč držav. Pričakovanja gredo v smeri vsaj enako velikega stimulusa kot spomladi. V ZDA je na mizi vse do 2.500 milijard pomoči, a verjetnost dogovora v zadnjem tednu pred volitvami je relativno majhna. Industrija je trenutno svetla točka gospodarstev, a vseeno bo tudi industrija sama ob pešajočem storitvenem sektorju težko dolgo zdržala nad vodo, saj so panoge gospodarsko močno prepletene. Luč na koncu tunela kažejo Kitajska in nekatere druge azijske države, kjer z močnim nadzorom ter disciplino očitno bolje nadzorujejo potek pandemije. Kitajsko gospodarstvo nadaljuje z okrevanjem in gospodarski podatki so dobri. Če bosta Evropa in ZDA z zadnjimi ukrepi uspeli zamejiti število okužb, je okrevanje lahko vseeno hitrejše od nekaterih pričakovanj. Močneje smo zakorakali tudi v sezono objav poslovanja za 3. četrtletje, rezultati so vzpodbudni in večinoma vlagatelje pozitivno presenečajo. A trg največ pozornosti usmerja ameriškim volitvam. Ankete trenutno napovedujejo zmago Bidna, zato trgi to vračunavajo v svoj odziv. A obenem ocenjujemo, da je veliko že vračunano v trenutne delniške nivoje, bi se pa nekatere delnice lahko znašle pod pritiskom, če zmaga Trump. Kot vemo, so ankete zadnja leta nezanesljive, ameriški volilni elektorski sistem pa s svojo nepredvidljivostjo boj usmerja na nekaj ključnih zveznih držav (Florida, Iowa, Pennsylvania, Arizona itd.). Izid volitev je bolj nepredvidljiv kot kažejo zadnje ankete. Kapitalski trg se je zato zadnji mesec prepričal, da bo vsak rezultat, ki hitro pripelje do izvoljenega rezultata dober. Problem bomo imeli, če bo neodločen rezultat, ki se preseli na sodišča, kar pripelje do še večje polarizacija ameriške družbe, obenem pa bo verjetno dodatno zavlekel pogajanja o stimulusu. Kdorkoli bo predsednik, bo moral zaradi Covid-19 krize ukrepati zelo hitro, treba bo uskladiti stimulus ter ga spraviti skozi kongres in senat. Pomagati bo moral tudi FED. V zunanji politiki, predvsem v odnosu do Kitajske, bistvenih sprememb ne smemo pričakovati, se bo pa politična retorika v primeru zmage Bidna umirila, kar pomeni manj tvitov in več aktivnosti za zaprtimi vrati. Pričakovanja, da se bodo odnosi med ZDA in partnerji ali konkurenti vrnila v obdobje pred Trumpom, so po naši oceni iluzija. Lahko pa se nadejamo nekoliko boljše komunikacije na relaciji Evropa – ZDA.

Trgi so zadnji teden zaradi širitve pandemije in karantenskih ukrepov zopet pod pritiskom. Nad vodo jih držijo pričakovanja o visokem stimulusu. To postaja kar nevarna mešanica, saj z neodločenimi volitvami stimulus postane bolj vprašljiv. Trg je zato občutljiv in verjetnost močnejšega popravka se povečuje, čeprav nas zgodovina uči, da konec leta navadno prinese pozitivne trende. Trg trenutno ocenjuje, da ima Biden boljše možnosti za izvolitev, zato je nagradil določene sektorje (zelena energija, oskrba, delno industrija, itd) s premijami in druge z znižanjem vrednotenj (predvsem energija). Rezultati poslovanja so v zadnjem tednu še naprej pozitivni in boljši od pričakovanj, največje razočaranje je nemški SAP, ki je s slabo retoriko in znižanjem pričakovanj v obdobju okoli leta 2023 zadal nov udarec nemškemu tehnološkemu sektorju. Dobre rezultate bi težko skoncentrirali na določeno panogo, a odziv vlagateljev na te rezultate je vseeno bolj mlačen kot v preteklosti, kar je dodaten pokazatelj, da kapitalski trg želi predvsem stimulus, nov sveže natisnjen denar. Za vlagatelje so še naprej privlačnejše tehnološke delnice in delnice podjetij spletnih trgovin in dela od doma. Zadnji teden so se odlično držala tudi kitajska podjetja iz prej omenjenih segmentov trga.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Stara priporočila ostajajo še naprej aktualna. Predvsem tehnološka panoga in delnice spletnih trgovin in dela od doma so segmenti, ki ostajajo dragi, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji ne vidijo alternative. Ni čas za ekstreme v portfeljih, saj lahko pričakujemo v prihajajočih tednih boljše nakupne priložnosti, predvsem razplet ameriških volitev in informacije o stimulusu. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice je še vedno najmočnejši, a ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Izplača se pogledati tudi izven tehnološkega sektorja, saj se priložnosti, predvsem pa bistveno nižja vrednotenja kažejo tudi drugod, zadnji rezultati poslovanja pa so bolj vzpodbudni. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Položaj svetovnih ekonomij je zelo različen in negotova prihajajoča zima obljublja povišano nihajnost, a trend rasti trgov, predvsem zaradi stimulusa, se lahko nadaljuje. Politična negotovost pred ameriškimi volitvami je na vrhu, a same volitve ne prinašajo nujno odrešitve. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Za potrpežljivega vlagatelja je to verjetno čas, da poveča izpostavljenost do zapostavljenih segmentov trga, kjer so vrednotenja nižja.

Paradoks na kapitalskih trgih

 

Ukrepi so bolj targetirani. Zdravljenje je veliko bolj uspešno, kar kažejo podatki o smrtnosti. Vsaj delno nam je uspelo zaščititi ljudi, ki so za virus bolj dovzetni. Posamezniki in podjetja so delno prilagodili svoje življenje tako, da lahko dokaj normalno živijo in poslujejo virusu navkljub. Države po svetu pomagajo podjetjem in posameznikom, da prebrodijo izpad prihodka. Tu pa so še centralne banke, ki dodatno stimulirajo finančne trge z nakupi bodisi obvezniških bodisi delniških naložb. Predvsem državne in bilance centralnih bank so se povečale za vsote, ki so primerljive z vojnim stanjem. V državah G4 so se bilance centralnih bank povečale za okoli pet bilijonov dolarjev. Če smo se na začetku okrevanja še šalili, da več ko bo okužb, bolj bodo delnice rasle, zdaj lahko zapišemo, da je v vsaki šali tudi nekaj resnice, in ta “paradoks” danes vidimo tudi na kapitalskih trgih. Seveda visokega padca v marcu ne bi zabeležili, vseeno pa bi nekateri segmenti kapitalskih trgov težko imeli tako rast, kot doslej. Tukaj lahko omenimo v prvi vrsti obvezniške naložbe, ki so trenutno rekordne. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice trenutno znaša -0,6 odstotka, italijanske 0,7 odstotka, slovenske -0,1 odstotka itd. Razlog za to so predvsem centralne banke, ki omenjene naložbe na dnevni ravni kupujejo. Ker je denar trenutno brez vrednosti, pa so začele okrevati tudi delniške naložbe. Na nekatere panoge, poleg zastonj denarja, vpliva še potreba po njihovih storitvah in produktih. Tukaj seveda mislimo na najbolj inovativen in prilagodljiv segment kapitalskih trgov, to so podjetja, ki sestavljajo tehnološki indeks Nasdaq. Zanj lahko rečemo, da bi brez virusa težko dosegel 30-odstotno rast, kot jo dosega trenutno. Dobro se trži tudi notranji kitajski trg, ki dosega okoli 20-odstotno rast. Še precej bolje pa se je odrezal kitajski tehnološki indeks ChiNext s trenutno okoli 50-odstotno rastjo od začetka leta. Ne smemo pa seveda pozabiti, kaj se dogaja na nekaterih področjih, ki imajo zaradi virusa visoke izgube. Vendar pa ostaja dejstvo, da vsaka kriza premeša karte in samo tisti, ki se prilagodijo, lahko v naslednjem obdobju žanjejo, kar so sejali. Zato bolj kot kadarkoli prej potrebujemo inovativne rešitve in več podjetništva; ne smemo se samo zanašati na državne ukrepe. Zdi se, da so na zelo dobri poti ponovno Američani. Tam so v tretjem kvartalu letošnjega leta prejeli kar 1,5 milijona prošenj za dodelitev EIN-številke, pri nas poznane pod izrazom davčni zavezanec. V obdobju pred tem je bilo novih prošenj več kot pol manj. Delno gre višja številka tudi na račun stimulacij za nova podjetja, vseeno pa se krepi podjetništvo, ki bo tudi eno izmed ključnih pri nadaljnjem spopadu z virusom. Tudi Kitajska se uspešno spopada z novimi izzivi in beleži pozitivne številke rasti BDP, industrijske proizvodnje in rasti potrošništva.

Vidimo, da se svet spreminja in prilagaja; ponovno nastajajo velike razlike na delniških trgih. Zdi se, da bodo te ostale tudi v prihodnjem obdobju.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Pretekli teden smo videli hitro rast okužb s Covid-19 praktično povsod v Evropi in ZDA. Posledično se je močno poslabšalo stanje v gospodarstvih razvitega sveta, saj so se omejitve približale nivojem iz pomladi letos. Posledično bodo omejitve imele velik vpliv na gospodarstvo v zadnjem kvartalu letos, pričakujemo pa lahko, da se bodo verjetno ukrepi, vsaj deloma, zavlekli še v prvi kvartal 2021. Najmočneje bo spet na udaru storitveni sektor, iz katerega lahko pričakujemo zelo slabe številke in kamor bo zopet morala biti usmerjena pomoč držav. Pričakujemo lahko vsaj enako velik stimulus tudi v prihodnjih mesecih oziroma nadaljevanje le-tega, kjer se še ni iztekel. V ZDA je na mizi vse do 2.500 milijard pomoči, a verjetnost dogovora pred volitvami je še naprej precej manjša od 50 %. Na nasprotnem bregu je industrija, kjer je stanje relativno dobro, a vseeno bo industrija sama ob pešajočem storitvenem sektorju težko dolgo zdržala nad vodo. Luč na koncu tunela kaže Kitajska, kjer gospodarstvo nadaljuje z okrevanjem, gospodarski podatki so dobri, okužb pa vsaj po uradnih podatkih praktično ni. Če bosta Evropa in ZDA uspeli zamejiti število okužb je okrevanje lahko vseeno hitrejše od nekaterih pričakovanj. Močneje smo zakorakali tudi v sezono objav poslovanja za 3. kvartal. Zaenkrat, razen bančnega sektorja, so rezultati vzpodbudni in večinoma pozitivno presenečajo vlagatelje. Še posebej je zadnji teden izstopala Evropa, kjer so tudi nižja pričakovanja omogočila močnejše preseganje rezultatov in s tem pozitiven odziv na trgih. A ne moremo mimo za trge najpomembnejšega dogodka te jeseni, to so ameriške volitve. Ankete trenutno napovedujejo zmago Bidna, zato so tudi trgi začeli to vračunavati v svoj odziv. Posledično zadnje tedne rastejo delnice povezane s čisto energijo, saj se pričakuje velikanska finančna podpora čistim virom energije v škodo naftne industrije. Če zmaga Biden se pričakuje večji pritisk na tehnološke velikane, ki so monopolisti, ter tudi pritisk na cenejši in dostopnejši zdravstveni sistem. A kot že večkrat videno, se sploh pri zadnjem vse zatakne pri denarju. Tudi pretekle reforme demokratov niso bistveno spremenile trendov v zdravstvu, morebitna globlja reforma pa bi imela velik vpliv predvsem na zdravstvene zavarovalnice. Pri tehnologiji, katerih največji lastniki in najbogatejši zemljani večinoma podpirajo demokrate, hitrih aktivnosti ni pričakovati. Tako je realno največje spremembe pričakovati na področju energije. Tu ocenjujemo, da je veliko že vračunano v trenutne delniške nivoje, bi se pa nekatere delnice lahko znašle pod pritiskom, če zmaga Trump. Kot vemo so ankete zadnja leta nezanesljive, ameriški volilni elektorski sistem pa s svojo nepredvidljivostjo boj usmerja na nekaj ključnih zveznih držav (Florida, Iowa, Pennsylvania, Arizona itd.). Posledično je izid volitev bolj nepredvidljiv kot kažejo zadnje ankete. Kapitalski trg se je zato zadnji mesec prepričal, da bo vsak rezultat, ki hitro pripelje do izvoljenega rezultata dober. Če ponazorimo z igralniško logiko, ni važno ali pade rdeča ali črna, važno da ne bo zelena (ničla), ki vse stave odnese hiši. V našem primeru je »ničla« neodločen rezultat, ki se preseli na sodišča in še večja polarizacija ameriške družbe. Kdorkoli bo predsednik bo moral zaradi Covid-19 krize ukrepati zelo hitro, potrebno bo uskladiti stimulus ter ga spraviti skozi kongres in senat. Pomagati bo moral tudi Fed. V zunanji politiki, predvsem v odnosu do Kitajske, bistvenih sprememb ne smemo pričakovati, se bo pa politična retorika v primeru zmage Bidna umirila, kar pomeni manj »tvitov« in več aktivnosti za zaprtimi vrati. Pričakovanja, da bodo potem odnosi med ZDA in partnerji ali konkurenti, kot pred 5 ali 10 leti, so po naši oceni iluzija.

– Trgi so zadnji teden relativno stabilni. Velikih geopolitičnih premikov, ki bi narekovali tempo trgov ni, ameriške volitve trenutno bistveno ne vplivajo na trge, saj so se razmerja vzpostavila, trg ocenjuje da ima Biden boljše možnosti zato je nagradil določene sektorje (zelena energija, oskrba, delno industrija, itd.) s premijami in druge z znižanjem vrednotenj (predvsem energija). Zato so ta teden prišli v ospredje rezultati poslovanja in trg je večinoma nagradil delnice podjetij, ki so presegla pričakovanja. Dobre rezultate bi težko skoncentrirali na določeno panogo, lahko pa rečemo, da se je negativen odziv usmeril predvsem na bančne delnice, saj zavlačevanje z novim stimulusom ter nizke obrestne mere krepijo strah pred močno rastjo slabih kreditov. A glavni del rezultatov šele prihaja. Kar lahko zaenkrat izluščimo iz že objavljenih rezultatov je zelo dobro poslovanje podjetij iz segmenta spletne trgovine, dela od doma, oskrbe ter tudi osnovnih potrošnih dobrin. Presenetili so zadnje dni nemški avtomobilisti z dobro prodajo električnih vozil, kar je pozitiven signal tudi za Slovenijo. Spet so se na udaru znašle delnice storitvenih sektorjev, saj je zaostrovanje karanten slabo za posel in vlagatelji bežijo iz teh naložb. Čeprav se nekatere izmed teh naložb zdijo optično poceni, vseeno ocenjujemo, da je potrebna pri teh naložbah dodatna previdnost, saj se je novi val karanten šele začel in njihovo trajanje ni znano.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo stara priporočila. Določene panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji nimajo alternative. Še vedno ni čas za ekstreme v portfeljih, saj lahko pričakujemo v prihajajočih tednih boljše nakupne priložnosti. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice je še vedno najmočnejši, a ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Izplača se pogledati tudi izven tehnološkega sektorja, saj se priložnosti, predvsem pa bistveno nižja vrednotenja kažejo tudi drugod. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Položaj svetovnih ekonomij je zelo različen in negotova jeseni obljublja povišano nihajnost, a trend rasti trgov, predvsem zaradi tehnoloških delnic, se lahko nadaljuje. Politična negotovost pred ameriškimi volitvami se krepi. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Za potrpežljivega vlagatelja je to verjetno čas, da poveča izpostavljenost do zapostavljenih segmentov trga, kjer so vrednotenja nižja.