Pregled dogajanja:
– Sredina oktobra prinaša umiritev razmer, saj se je po hitrem Trumpovem okrevanju in vrnitvi v predvolilno bitko na trge vrnil optimizem. Podpirajo ga okrepljena pričakovanja o gospodarskem okrevanju ter pričakovanja o nadaljnjem stimuliranju ekonomije, tako s strani centralnih bank kot tudi s strani posameznih vlad. Začela se je tudi sezona objav rezultatov poslovanja za tretji kvartal. Pričakovanja okoli ameriških podjetij so optimistična, še posebej pri tehnoloških podjetjih, so se pa temu optimizmu v zadnjem tednu pridružila še nekatera evropska podjetja. Avtomobilski industriji v Evropi kaže nekoliko bolje, prodaja električnih avtomobilov močno raste, kar krepi optimizem. Tudi nekatera podjetja, povezana z delom od doma in e-trgovino so dvignila napovedi. Na drugi strani rast omejitev v vsakdanjem življenju zaradi povečanega števila okužb s Covid-19, krepi pritiske na storitvena podjetja. Tako največja evropska letališka operaterja Fraport in Vinci še naprej poročata o približno 80 % upadu prometa potnikov v primerjavi z enakim obdobjem lani, ki se bo v prihodnjih tednih še poglobil. Na drugi strani je upad blagovnega prometa le nekaj odstoten, kar utrjuje našo misel, da bodo še naprej na udaru storitvena podjetja, povezana s transportom ljudi, gostinstvo, turizem itd. …, medtem ko gre industriji in transportu blaga dobro oz. ponekod odlično. Tudi zadnji kitajski trgovinski podatki so dobri, rast izvoza je pričakovana, veseli pa presenetljiva rast uvoza, kar je dober signal za vse izvoznike in seveda za moč notranjega kitajskega trga. V naslednji dneh in tednih lahko v ZDA pričakujemo stopnjevanje predvolilne bitke. Trg sedaj dojema tako zmago Trumpa kot zmago Bidna kot dobro, slab scenarij pa je dolga pravna bitka v primeru izenačenega rezultata. Ankete sicer kažejo močno v prid Bidna, a v zadnjih letih so ankete že večkrat zgrešile, zato bo boj napet do konca.

– Trgi so zadnje dni doživeli nov vzpon, saj so se zaradi hitre rasti Covid-19 okužb ter posledično močnejšega omejevanja javnega življenja okrepila pričakovanja o novem, večjem stimulusu gospodarstev. Pozicioniranje predvsem institucionalnih vlagateljev, ki imajo precej denarja v svojih portfeljih kaže, da je likvidnost trenutno dobra in že manjši premiki iz denarja nazaj v delnice lahko močneje premaknejo delniške trge. Vrednotenja že nekaj časa niso najpomembnejša, saj so vlagatelji osredotočeni predvsem na rastoče prihodke in »dobro zgodbo«, ustvarjeni dobiček pa je v drugem planu. Ta teden se je po IPO na borzo uvrstil največji poljski on-line trgovec Allegro, ki je hipoma, s skoraj 20 milijardami evrov tržne kapitalizacije, postal eno največjih evropskih e-podjetij. Tudi tu so vrednotenja pravljična in glavno vlogo igra »zgodba« o prihodnji rasti. Na ameriških trgih so se tehnološka podjetja, še posebej FAANG, vrnila na nivoje izpred korekcije, podobno se godi tudi kitajskim in preostalim azijskim tehnološkim podjetjem. Na drugi strani večina ostalih panog ne pritegne vlagateljev in finančne ter energetske delnice ostajajo poraženec letošnjega leta. Kot feniks iz pepela počasi oživlja evropska avtomobilska industrija, saj dobra prodaja električnih avtomobilov in posledično višja pričakovanja krepijo interes vlagateljev za delnice evropskih avtomobilistov. Še vedno so po našem mnenju zelo zanimive delnice farmacevtskih podjetij, ki kljub temu, da so v ospredju boja s Covid-19 virusom ter ugodnimi vrednotenji in lepimi dividendami, nekako ne uspejo pritegniti pretirane pozornosti vlagateljev. Stabilizacija tečaja dolarja v primerjavi z evrom je poskrbela za umiritev pritiskov pri največjih evropskih izvoznikih, obvezniški trgi pa se še naprej spopadajo s pomanjkanjem ponudbe, zato donosi vztrajajo na rekordno nizkih ravneh. Slovenija tako ta teden izdaja 30-letno obveznico in si zagotavlja poceni financiranje svojih koronskih obveznosti.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo stara priporočila. Določene panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji nimajo alternative. Ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice je še vedno najmočnejši, a morebitno zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Izplača se pogledati tudi izven tehnološkega sektorja, saj se priložnosti, predvsem pa bistveno nižja vrednotenja kažejo tudi drugod. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Položaj svetovnih ekonomij je zelo različen in negotova jesen obljublja povišano nihajnost, a trend rasti trgov, predvsem zaradi tehnoloških delnic, se lahko nadaljuje. Politična negotovost pred ameriškimi volitvami se krepi. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Posledično svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah saj so donosi teh delnic od začetka leta zopet zelo visoki. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Za vlagatelje, ki želijo bolj razpršiti svoje premoženje imamo nekatere delnice in panoge, ki so zelo poceni, a trenutno niso priljubljene med vlagatelji. Za potrpežljivega vlagatelja je to verjetno čas, da poveča izpostavljenost do teh, zapostavljenih segmentov trga.

 

 

 

Primerjava končne cene neosvinčenega bencina super-95 (graf 1) kaže, da cena bencina v Sloveniji ostaja najnižja v primerjavi z neposrednimi sosedami. Vse od nastopa pandemije covida-19 cena oktanskega bencina super-95 v Sloveniji ostaja domala nespremenjena, okoli evra za liter.

 

Glavni razlog za konstantno vrednost leži v dejstvu, da je država v želji, da se cena bencina super-95 ohranja pri vrednosti evra za liter, prilagajala višino dajatev (graf 2). Tako kljub okrevanju nabavne vrednosti naftnih derivatov cena za potrošnike na bencinskih črpalkah ostaja nespremenjena. Primerjava gibanja dajatev (graf 2) kaže, da so sosednje države začele poleg nabavnih cen ponovno dvigati tudi dajatve na naftne derivate, verjetno pa so marže začeli dvigovati tudi trgovci z naftnimi derivati (na nereguliranih trgih trgovci sami določajo višino marže), kar se odraža tudi na računu potrošnikov na bencinskih črpalkah. Cene surove nafte in posledično nabavna vrednost naftnih derivatov so vse od junija postopoma drsele navzgor, v zadnjem času pa opažamo, da se je rast ponovno nekoliko umirila, najverjetneje kot posledica ponovno višje rasti pozitivnih testov na novi koronavirus.

 

 

Z oktobrom lahko trgovci z naftnimi derivati prosto oblikujejo maloprodajne cene naftnih derivatov na bencinskih črpalkah, saj se vlada ni odločila za podaljšanje uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov v RS. Scenariji, kaj lahko pričakujemo od nove uredbe v Sloveniji, so lahko zelo različni, kot vidimo iz priloženih grafov. Na enem koncu imamo Italijo, kjer je raven dajatev in ostalih stroškov relativno konstantna in se ne spreminja bistveno glede na gibanje nabavne vrednosti. Gibanje maloprodajne cene je zato primarno pogojeno z dogajanjem na trgu energentov. Podobno gibanje zaznamo tudi na Hrvaškem in v Avstriji, vendar ne tako ekstremno, ter na Madžarskem, kjer država z višino dajatev močneje “vpliva” na ceno pogonskih goriv v državi in na ta način izvaja neke vrste fiskalne spodbude za gospodarstvo. Katerega izmed scenarijev bomo videli v Sloveniji, bomo izvedeli v prihodnjih mesecih.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:
– Drugi septembrski teden je na borzne trge prinesel umiritev razmer, čeprav se je popravek predvsem tehnoloških delnic nadaljeval. Pandemija se je umirila v ZDA in Južni Ameriki, kjer je očitno da se testira manj kot v preteklosti, številke okuženih v Evropi pa ob rekordnem testiranju dosegajo rekorde, a smrtnost in hospitalizacije so še naprej bistveno nižje kot spomladi. Z boljšim poznavanjem virusa imamo boljši odgovor nanj, a vseeno ostaja strah, kaj bosta prinesli pozna jesen in zima, ko se bo obdobju prehladov in gripe pridružila še korona. Države se močno izogibajo zaostrovanju obsega omejitev in karanten, saj ima to velik negativen vpliv na ekonomijo, a negotovost v nekaterih segmentih gospodarstva, predvsem storitvenem sektorju je precejšna in napovedi za gospodarsko aktivnost precej nezanesljive. Turizem in letalska industrija ter s tem povezane storitve se še naprej krčijo, jesenska sezona bo tako v Evropi močno okrnjena in odvisna predvsem od lokalnih (domačih) gostov. Gospodarska aktivnost se še naprej krepi, a ostaja krepko pod nivoji izpred koronakrize. Zadnji kitajski gospodarski podatki kažejo solidno sliko tako izvoza kot uvoza, in Kitajska je ena izmed prvih držav, kjer so analitiki nekoliko izboljšali napovedi rasti BDP, predvsem za 2021. Težji del okrevanja je sicer pred nami, ohraniti je namreč potrebno pozitivne trende iz poletja, zato centralne banke in države še naprej delujejo zelo spodbujevalno. Obrestne mere bodo še dolgo časa ostale zelo nizke (govori se o petih letih in več). Države podaljšujejo nekatere ukrepe za pomoč gospodarstvu, sprejete spomladi, a tem ukrepom se počasi izteka rok trajanja. Podjetja, ki v tem času niso uspela prilagoditi poslovanja novemu stanju, v ekonomiji čaka črna prihodnost. Negativna retorika med ZDA in Kitajsko se nadaljuje, sedaj že nekaj časa vidna predvsem skozi pritisk na aplikacijo TikTok, najnovejši poslovni partner pa tokrat kaže da bo Oracle. Soliden položaj evropskega gospodarstva in zatišje na političnem parketu še naprej krepi položaj evra v primerjavi z dolarjem, kar vse bolj skrbi ECB, a pogajanja o Brexitu, ki ne samo da se premaknejo nikamor, ampak očitno nazadujejo z zaostrovanjem retorike, bodo zavirala rast evra v primerjavi z dolarjem.

– Korekcija na trgih se je nadaljevala tudi prejšnji teden, čeprav ni bila več tako izrazita kot v prvem tednu septembra. Zopet so bile najaktivnejše najhitreje rastoče tehnološke delnice in predvsem delnice, kjer so vrednotenja na meji »pravljice«. Čez vikend smo videli nekaj napovedi velikih prevzemom (znotraj tehnoloških delnic Nvidia kupuje ARM Holdings, povezava TikTok Oracle ter Gilead, ki kupuje portfelj zdravil proti raku), kar je trg vrnilo v pozitivno območje, a bomo šele videli če bo to zdravilo delovalo. Vrednotenja, predvsem tehnoloških delnic in delnic povezanih z on-line oz. »ostani doma« ekonomijo, ostajajo zelo visoka. Situacija še naprej spominja na leti 1999 in 2000, pred pokom balona pika com. Centralne banke skrbijo, da se denar preliva na trge in zadnje sporočilo Fed kaže, da se bo podpora nadaljevala tudi v prihodnosti. Vlagateljem se zdi, da nimajo alternative zaradi nizkih obrestnih mer. Poslovanje tehnoloških podjetij je dobro, stopnje rasti so visoke, a vseeno je razkorak med rastjo poslovanja in rastjo tečajev kljub zadnji korekciji (pre)velik, razloge pa iščemo v že navedeni sproščeni politiki centralnih bank in nizkih obrestnih merah. Pripravlja se nova izdaja delnic podjetja Snowflake, ki ponuja storitve interneta v oblaku, in bo očitno razgrabljena, a vrednotenje v višini 34 mrd. dolarjev ob 532 mio dolarjev prihodkov meji na pravljico. Delnica bo verjetno ob začetku kotacije zrastla, saj je medijsko izdaja delnic dobro podprta, a prostora za napake pri takem vrednotenju ni. V ZDA se s približevanjem volitev krepi negotovost, to pa se odraža tudi v povečani nihajnosti na trgih, kar pričakujemo da se bo nadaljevalo v jesensko-zimskem obdobju. Visoka vrednotenja trgov in predvsem tehnoloških delnic opozarjajo, da je previdnost na mestu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki jih ponavljamo že tedne. Nekatere panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in kljub kratkotrajni korekciji v preteklih dveh tednih sili v rast predvsem delniških tehnoloških tečajev, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Kljub relativno šibkemu položaju svetovnih ekonomij in negotovi jeseni se trend rasti trgov lahko nadaljuje. Krepi se politična negotovost pred ameriškimi volitvami in zaradi napetosti med ZDA in Kitajsko. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Kljub nekajdnevni korekciji pa je le ta odnesla zgolj avgustovsko rast in donosi teh delnic so od začetka leta še vedno zelo nadpovprečni. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so kljub zadnji korekciji vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten močnejši obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

 

 

 

Pregled dogajanja:
– Prvi polni septembrski teden bistvenih sprememb pri trendih ni prinesel. Pandemija se je nekoliko umirila v ZDA in Južni Ameriki, številke okuženih v Evropi dosegajo rekordne številke, a smrtnost in hospitalizacije so bistveno nižje kot spomladi. Dejstvo je, da danes bolje poznamo virus in imamo tudi boljši odgovor nanj, a vseeno ostaja odprto vprašanje, kaj bosta prinesli pozna jesen in zima, ko se bo obdobju prehladov in gripe pridružila še korona. Države zagotavljajo, da bo obseg omejitev in karanten manjši kot je bil spomladi, a negotovost v nekaterih segmentih gospodarstva, predvsem v storitvenem sektorju, je precejšna in napovedi za gospodarsko aktivnost precej nezanesljive. Turizem in letalska industrija ter s tem povezane storitve se še naprej krčijo (upad potnikov pri enem večjih evropskih operaterjev letališč, Fraport, je približno 80 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, upad transporta blaga pa le nekaj odstotkov). Gospodarska aktivnost v drugem četrtletju je bila pričakovano slaba in upad je eden najglobljih po drugi svetovni vojni, a situacija se je v poletnih mesecih popravila v obliki črke »V«, kar vnaša optimizem v gospodarstvo in na trge. Težji del je sicer pred nami, namreč ohraniti pozitivno rast gospodarstva, zato centralne banke še naprej delujejo zelo spodbujevalno. Obrestne mere bodo še dolgo časa ostale zelo nizke (govori se o petih letih in več), obenem pa bi Fed inflacijo spustil tudi nad nivo 2 %, saj zasleduje cilj 2 % povprečne inflacije v daljšem obdobju, inflacija pa je pod 2 % že praktično slabo desetletje. Zadnji inflacijski podatki ne kažejo v smer, da bi se nivo inflacije premaknil nad dolgoročno raven Fed. Edina »inflacija«, ki jo vidimo, je trenutno v premoženjskih razredih, zadnje tedne predvsem v tehnoloških delnicah. Negativna retorika med ZDA in Kitajsko se je zadnji teden nekoliko umirila, vseeno pa se bliža dan, ko bodo ZDA zaostrile dostop nekaterih kitajskih podjetij do visokotehnoloških izdelkov zahodnih podjetij, kar na trge vnaša nemir. Odstop japonskega premierja zaradi zdravstvenih razlogov ni prinesel bistvenih sprememb, saj se pričakuje nadaljevanje relativno stabilne japonske gospodarske politike »abenomics«. Soliden položaj evropskega gospodarstva in zatišje na političnem parketu krepi položaj evra v primerjavi z dolarjem, kar vse bolj skrbi ECB, a pogajanja o brexitu, ki se ne premaknejo nikamor, bodo verjetno z negotovim izidom do zadnjega trenutka zavirale rast evra v primerjavi z dolarjem.

– Trgi so po dolgih tednih bikovskega trenda konec prejšnjega tedna hitro zdrsnili v korekcijo. Najbolj so jo občutile najhitreje rastoče tehnološke delnice in predvsem delnice, kjer so vrednotenja postala vse bolj »pravljična«. Apple in Tesla sta takoj po razdelitvi delnic zabeležili rast tečaja, a pokazalo se je, da ameriški pregovor »kupuj ob govoricah, prodaj ob novicah« drži. Tesli je do močnejše korekcije »pomagala« tudi ponovna ne vključitev v glavni ameriški delniški indeks S&P. Vrednotenja predvsem tehnoloških delnic in delnic povezanih z on-line ekonomijo ostajajo visoka. Situacija še naprej spominja na leti 1999 in 2000, pred pokom pika com balona. Centralne banke skrbijo, da se denar preliva na trge in zadnje sporočilo Fed kaže, da se bo podpora nadaljevala v nedoločeno prihodnost. Vlagateljem se zdi, da nimajo alternative zaradi nizkih obrestnih mer. Poslovanje tehnoloških podjetij je dobro, stopnje rasti so visoke, a vseeno je razkorak med rastjo poslovanja in rastjo tečajev (pre)velik, razloge pa iščemo v že navedeni sproščeni politiki centralnih bank in nizkih obrestnih merah. Zadnje tedne se je rast ustavila v ostalih koronsko zmagovalnih panogah kot sta zdravstvo in osnovna potrošnja, saj se v teh dveh panogah pričakuje normalizacijo razmer oz. počasnejšo rast v prihodnjem letu. Na drugi strani imamo podjetja iz najbolj prizadetih panog (turizem, letalska industrija, avtomobilizem itd.), kjer narašča nihajnost, tečaji pa se dnevno prilagajajo informacijam o cepivih ali pa večjemu skoku števila okužb v določeni regiji ter sporočilom podjetij o njihovih pričakovanjih. Negotovost je precejšnja in se s prihodom jeseni/zime v večini razvitih gospodarstev povečuje, kar manjša zanesljivost napovedi podjetij v teh panogah. Nekateri trendi, kot so več online nakupov ali delo od doma, počasi postajajo stalnica in investitorji se prilagajajo na spremenjeno situacijo. Visoka vrednotenja trgov in predvsem tehnoloških delnic kažejo, da se popravek lahko nadaljuje, zato je previdnost na mestu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki jih ponavljamo že tedne. Posamezne panoge in delnice so zelo drage, a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in kljub korekciji sili v rast predvsem delniških tehnoloških tečajev, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Trend rasti trgov se lahko nadaljuje, čeprav je položaj svetovne ekonomije kljub boljšim podatkom še naprej relativno šibek in prihodnost v jesensko zimskem obdobju nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami in zaradi napetosti med ZDA in Kitajsko narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti poslovanja dragi. Svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo v druge naložbe in tako ponovno nastavijo uteži v portfelju. Kljub nekajdnevni korekciji pa je le-ta odnesla zgolj rast zadnjega tedna ali dveh in donosi teh delnic so od začetka leta še vedno zelo nadpovprečni. Trgi ostajajo nepredvidljivi in v jesensko zimskem obdobju pričakujemo rast nihajnosti. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so kljub zadnji korekciji vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten močnejši obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

 

 

 

 

 

Pregled dogajanja:
– Nov teden, a situacija se v primerjavi s preteklim tednom ni bistveno spremenila. Pandemija se je nekoliko umirila v ZDA in Južni Ameriki, se pa krepijo številke v Evropi. Vprašanje, ki počasi prihaja v ospredje je, kaj bosta prinesli pozna jesen in zima, ko se bo letos obdobju prehladov in gripe pridružila še korona. Države zagotavljajo, da bo obseg omejitev in karanten manjši kot je bil spomladi, a negotovost v nekaterih segmentih gospodarstva, predvsem storitvenem sektorju je precejšna in napovedi za gospodarsko aktivnost precej nezanesljive. Znana je večina podatkov za gospodarsko aktivnost v drugem četrtletju. Podatki so pričakovano slabi in upadi so eni najglobljih po drugi svetovni vojni, a situacija se je v poletnih mesecih dovolj popravila, da to prinaša optimizem v gospodarstvo in na trge. Tudi centralne banke še naprej delujejo zelo spodbujevalno, kar je potrdil tudi sestanek v Jackson Holu v ZDA prejšnji teden, kjer je Fed potrdil, da bodo obrestne mere še dolgo časa ostale zelo nizke (govori se o petih letih in več), obenem pa bi Fed inflacijo spustil tudi nad nivo 2 %, saj bo zasledoval cilj 2 % povprečne inflacije v daljšem obdobju, inflacija pa je pod 2 % že praktično slabo desetletje. A kljub vsemu zadnji inflacijski podatki ne kažejo v smer, da bi se nivo inflacije premaknil nad dolgoročno raven Fed. Edina »inflacija«, ki jo vidimo, je trenutno v premoženjskih razredih, zadnje tedne predvsem v tehnoloških delnicah. Negativna retorika med ZDA in Kitajsko se je zadnji teden nekoliko umirila, dobri rezultati poslovanja kitajskih tehnoloških podjetij pa so poskrbeli, da so ti tečaji zabeležili prirast. Odstop japonskega premierja zaradi zdravstvenih razlogov ni prinesel bistvenih sprememb, se je pa zopet nekoliko povečalo zanimanje za japonske delnice. Pri analitikih so v območju »zanimivo za nakup« že vsaj zadnjih 5 let, a nikakor ne uspejo privabiti kupcev, ki bi jih potisnile na višje nivoje. Soliden položaj evropskega gospodarstva in zatišje na političnem parketu krepi položaj evra v primerjavi z dolarjem, zaradi česar zadnji še naprej nekoliko izgublja in tečaj se je povsem približal nivoju 1,20 dolarja za evro.

– Trgi so še naprej v bikovskem trendu, čeprav je rast skoncentrirana na zgolj peščico, predvsem tehnoloških delnic. Apple in Tesla sta po razdelitvi delnic zopet zabeležili rast tečaja in nekatera vrednotenja postajajo neverjetno visoka, razlogi za ta vrednotenja pa mejijo na pravljico, saj se nanašajo na pričakovanja v letih po 2025 ali celo 2030. Situacija spominja na leti 1999 in 2000, pred pokom pika com balona. Centralne banke skrbijo, da se denar preliva na trge, zato le-ti nadaljujejo s svojo rastjo in zadnje sporočilo Fed kaže, da se bo podpora nadaljevala v nedoločeno prihodnost. Na drugi strani je dobro poslovanje tehnoloških podjetij. Stopnje rasti so visoke, a vseeno je razkorak med rastjo poslovanja in rastjo tečajev vse večji, razloge pa iščemo v že navedeni sproščeni politiki centralnih bank in nizkih obrestnih merah. Zadnje tedne se je rast ustavila v ostalih koronsko zmagovalnih panogah kot sta zdravstvo in osnovna potrošnja, saj se v teh dveh panogah pričakuje normalizacijo razmer oz. počasnejšo rast v prihodnjem letu. Na drugi strani imamo podjetja iz najbolj prizadetih panog (turizem, letalska industrija, avtomobilizem itd), kjer počasi narašča nihajnost, tečaji pa se dnevno prilagajajo informacijam o cepivih ali pa večjemu skoku števila okužb v določeni regiji. Negotovost je precejšnja in se s prihodom jeseni/zime v večino razvitih gospodarstvih povečuje, kar manjša zanesljivost napovedi podjetij v teh panogah. Nekateri trendi kot so več online nakupov ali delo od doma počasi postajajo stalnica in investitorji se prilagajajo na spremenjeno situacijo. Visoka vrednotenja tehnoloških delnic večajo tveganja za močnejši popravek, zato je previdnost na mestu.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki jih ponavljamo že tedne. Posamezne panoge in delnice so zelo drage (in postajajo še dražje), a ob dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo. Vseeno ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast predvsem delniške tehnološke tečaje, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Trend rasti trgov se lahko nadaljuje, a položaj svetovne ekonomije je kljub boljšim podatkom še naprej relativno šibek in prihodnost v jesensko zimskem obdobju nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami in zaradi napetosti med ZDA in Kitajsko narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, tudi tehnologijo, a deli te panoge so kljub nadpovprečni rasti dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo v druge naložbe in tako ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in v jesensko zimskem obdobju pričakujemo rast nihajnosti. Razpršitev portfelja je nujna za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so vrednotenja visoka, papirnati dobički pa veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo. Ne pozabimo na star borzni pregovor, da kdor unovčuje dobičke, težko propade.