Odlično poslovno leto 2019 za Krko in NLB

 

Odlični poslovni rezultati so ceno delnice Krke dvignili nad 78 eurov, kjer smo Krko nazadnje videli pred 12 leti v obdobju zadnje borzne evforije. Omenjeno vrednotenje Krko ceni na 2,5 milijarde eurov, kar je približno trikrat toliko kot je bil vreden Lek v času prodaje pred 18 leti. Pa vendar tuje investicijske banke ciljno ceno delnice Krke postavljajo še precej višje.

V zadnjih objavljenih analizah namreč ameriška investicijska banka Jefferies ceno delnice Krke postavlja še dobrih 20 odstotkov višje, podobno kot avstrijska banka Erste. Analitika obeh bank delnico Krke leta 2020 vidita na ravni 95 eurov, kar bi pomenilo več kot 3 milijarde evrov tržne kapitalizacije.

Še precej večja razlika v vrednotenju, v primerjavi z dejansko ceno delnice na Ljubljanski borzi je pri drugi največji domači kotirajoči družbi. Delnica NLB je po mnenju ene največjih investicijskih bank na svetu ameriške banke JP Morgan podcenjena za skoraj 40 odstotkov, saj jo v zadnji analizi vrednotijo na 90 eurov. To je vsekakor posledica odličnega poslovanja banke, ki je prav v času nastajanja tega zapisa objavila, da je lani že drugo leto zapored na ravni bančne skupine ustvarila okoli 200 milijonov evrov čistega dobička. Za obdobje nizkih obrestnih mer, za katerega je značilna tudi nizka obrestna marža, ta poslovni izid ocenimo za zelo dobrega. Še posebej tudi zato, ker banka dobička ni ustvarjala s sproščanjem preveč oblikovanih rezervacij v preteklih letih, ampak je celo oblikovala dodatni milijon rezervacij.

V prihodnjih dneh pa se iz banke pričakuje še ena pomembna novica. Vlada Republike Srbije bo namreč do konca tedna objavila rezultate prodajnega postopka ene največjih srbskih bank, Komercialne banke Beograd. NLB je po zadnjih informacijah iz Srbije tako imenovani »prefered bidder«, kar pomeni, da je z lastniki banke, se pravi s srbsko vlado, v ekskluzivnih pogajanjih. Komercialna banka Beograd je lani ustvarila 75 milijonov evrov čistega dobička, kar bi pomenilo, da se bo skupina NLB v prihodnjih letih, če bi ji nakup seveda uspel, spogledovala s čistim dobičkom v višini blizu 300 milijonov evrov. To bi bil tako rekordni dobiček kateregakoli slovenskega podjetja v zgodovini in NLB bi tako po tej plati lahko vzela dolgoletni primat novomeški Krki. Delničarji NLB imajo tako kar nekaj razlogov za veselje, saj bo banka v najslabšem primeru, če ji nakup po naključju ne bi uspel izplačala bogato dividendo. Sklepamo lahko, da se analitiki JP Morgan ne motijo prav veliko.

 

Koronavirus ogroža oskrbovalne poti

Poleg velike humanitarne in zdravstvene krize se sedaj Kitajska sooča s potencialno gospodarsko krizo. Veliko izvozno usmerjenih podjetij je moralo preventivno zapreti svoje proizvodne obrate ali pa zaradi močno omejenih transportnih kapacitet niso mogla dostaviti proizvedenega blaga, zaradi česar se zdaj soočajo s potencialnimi pogodbenimi kaznimi zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti (dostave naročenega blaga). Kitajska vlada je tovrstnim podjetjem ponudila pomoč v obliki subvencij zaradi nastopa »višje sile«: podjetjem, ki izpolnjujejo potrebne pogoje, omogoča nadomestilo za plačilo morebitnih pogodbenih kazni. Glede na to, da je celotna vrednost kitajskega izvoza lani presegla štiri tisoč milijard ameriških dolarjev, lahko znesek subvencij za »višjo silo« v primeru dlje časa trajajoče zaustavitve proizvodnih zmogljivosti Kitajsko močno udari po žepu.

Od konca januarja je za pomoč zaprosilo nekaj več kot 1600 podjetij s skupno vrednostjo nadomestil v višini 16 milijard ameriških dolarjev, kar je še zelo daleč od izpolnitve najbolj črnega scenarija. To pa še ne pomeni, da z vsakim novim tednom ustavljene proizvodnje in zaprtih prevoznih poti ne bo vedno več pogledov analitikov usmerjenih v višino novih zahtevkov za državno pomoč. Zadnje ocene kažejo, da je epidemija, z različno mero intenzivnosti, prizadela 22 milijonov kitajskih podjetij oziroma 90 odstotkov vseh delujočih gospodarskih subjektov v provincah, ki jih je izbruh bolezni najbolj prizadel. Posledično naj bi zaradi tega 56.000 globalnih podjetij občutilo motnjo v oskrbovalni verigi. Izbruh bolezni pa ni prizadel zgolj izvoznih podjetij. Zaradi prepovedi potovanj in pomanjkanja delovne sile (ki je v karanteni) so močno okrnjene transportne kapacitete v določenih delih države. Med najbolj kritičnimi uvoznimi artikli so utekočinjeni zemeljski plin, baker in zamrznjena hrana. Globalna podjetja alternativne iščejo v drugih državah jugovzhodne Azije, ki v primerjavi z enakim obdobjem lani letos beležijo več kot 30-odstotno rast izvoza.

»Koronavirus« korekcija

 

Kar ni uspelo vse večji politični nestabilnosti v Evropi in tudi v ZDA ter bližnjevzhodnim napetostim, bo očitno koronavirusu. Virus se širi po svetu, kakšen bo njegov vpliv na svetovno ekonomijo, je v tem trenutku še težko reči, a socialne in ekonomske posledice bodo precejšnje. Podjetja napovedujejo manjšo ekonomsko aktivnost in s tem se napovedujejo nižje rasti svetovnega gospodarstva, predvsem pa Kitajske.

To se dogaja v trenutku, ko se Evropa pobira iz obdobja zastoja v rasti. Italija in Francija sta v zadnjem četrtletju leta 2019 imeli upad gospodarske aktivnosti, Nemčija je komaj v pozitivnih številkah. V decembru in začetku januarja, pred izbruhom virusa, je večina analitikov napovedovala postopno okrevanje v Evropi in nekoliko počasnejšo rast v ZDA, a oboje precej odvisno od Kitajske. Po izbruhu virusa so se pričakovanja za Kitajsko močno spremenila. Analitiki so močno znižali pričakovanja za rast na Kitajskem, ki naj bi v prvem četrtletju tako namesto 6 odstotkov znašala vsega 4. Drži, da je še zgodaj, da ne vemo, koliko časa bo upočasnjena gospodarska aktivnost trajala in kako se bo virus širil, a več kot očitno optimistične napovedi za prvo četrtletje sodijo v koš za smeti, analitiki pa se morajo vrniti za svoje računalnike in posodobiti modelske napovedi. Preteklost, kot je analogija z virusom sars leta 2003, ponuja izhodišče za razmišljanje. Takrat je bil vpliv na kitajski BDP viden približno dve do tri četrtletja, v prvem četrtletju izbruha virusa pa je bil upad rasti BDP nekje 20-25 odstotkov (z dobrih 12 na približno 10 odstotkov). Na podlagi teh napovedi so tudi tokrat analitiki znižali gospodarsko rast za prvo četrtletje leta 2020 na prej omenjenih 4 odstotke. A pri tem linearnem napovedovanju naletimo na nekaj pomembnih ovir.

Kitajsko gospodarstvo je danes precej bolj odvisno od storitev kot leta 2003. Govorimo o več kot 100-odstotni rasti deleža storitev v BDP v primerjavi z letom 2003. Sam virus in z njim povezani vplivi pa imajo precej večji vpliv na storitveni sektor kot samo proizvodnjo. Po drugi strani je pomembnost kitajske ekonomije v teh letih močno zrasla. Leta 2003 je predstavljala vsega 4 odstotke svetovnega gospodarstva, leta 2019 pa je ta delež zrasel na približno 18 odstotkov. Zato sars ni imel močnega vpliva na svetovno ekonomijo, medtem ko ga novi koronavirus lahko ima in ga očitno bo imel. Neznank je precej, odgovore pa bomo dobili v naslednjih 30 dneh. Če pohod virusa ne bo ustavljen, si lahko obetamo tudi recesijo.

Ta zadnji scenarij pa ob močni pretekli rasti tečajev skrbi vlagatelje že nekaj časa. Očitno koronavirus lahko nažene strah v kosti vlagateljev. Zato zadnji teden spremljamo precejšen popravek tečajev tudi na ameriških borzah. Še vedno je najverjetnejši scenarij popravek ameriških indeksov med 5-10 odstotkov, a število in verjetnost posameznih scenarijev se hitro spreminjata. Ob tem pa ne smemo pozabiti obljube centralnih bank, da bodo storile vse, da preprečijo novo recesijo. Zato lahko ne glede na razplet koronavirusne epidemije pričakujemo vsaj nadaljevanje ohlapne denarne politike, še bolj verjetno pa je še več poceni denarja. Minuli konec tedna smo že videli intervencijo kitajskih oblasti, ki so v finančni sistem vbrizgale svežih 174 milijard dolarjev. V primeru močnejše korekcije v ZDA in Evropi lahko nekaj podobnega pričakujemo tudi na razvitih trgih.

 

 

Pomlad po izgubljenem desetletju

 

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev v minulem desetletju ni bila del razvitega kapitalskega sveta po nobenem merilu. Najbolj znana institucija na svetu, ki se ukvarja z vprašanji razvrščanja kapitalskih trgov MSCI, naše države ne uvršča niti med razvijajoče se trge, temveč v zadnjo skupino obrobnih kapitalskih trgov, kjer najdemo večinoma najmanj razvite azijske, arabske in afriške borze vrednostnih papirjev.

Na začetku leta 2020 smo končno le pristopicali tja, kjer smo nazadnje bili v času, ko je bankrotiral Lehman Brothers. Do 980 indeksnih točk smo priplezali v trenutku, ko je kot strela z jasnega udarila novica iz Romunije, da slovenski borzni paradni konj Krka, že več let podkupuje zdravnike, da bi bolnikom predpisovali njihova zdravila. Devet odstotkov je zdrsnil tečaj delnice v naslednjem tednu, predvsem tuji vlagatelji pa so v tem kratkem času prodali več kot 100 tisoč delnic iz svojih portfeljev. Upravitelji tujih finančnih skladov ne tolerirajo niti najmanjših napak, ki se dogajajo v družbah, v katerih so delničarji. Posebno ne v državah, ki jih MSCI razvršča v najnižje razvito kategorijo kapitalskih trgov. Vendar pa so se tokrat tuji vlagatelji, roko na srce, rahlo ušteli oziroma vsaj prenaglili. Krka je lani v Romuniji prodala za manj kot 60 milijonov evrov zdravil, zato posledice na bilanco uspeha ne bodo imele materialnega učinka. Bolj boleča bo izguba ugleda v prihodnjih letih, kar pa je danes težko ovrednotiti. Tako lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjih tednih ali mesecih, sploh po objavi lanskih poslovnih rezultatov, tečaj delnic vrnil na raven z začetka leta.

Na splošno kaže domačim delnicam v letos dobro. Prihaja čas objave lanskih rezultatov, in sicer najprej nerevidiranih, vendar bo iz njih že mogoče sklepati, kakšne dividende bodo družbe izplačevale v poletnih mesecih. Ker bančni depoziti prinašajo ničelne donose, lahko zapišemo, da bodo varčevalci v delnicah odlično nagrajeni. In ker so slovenske delnice po vrednotenju na zgodovinsko najnižjih ravneh, tudi ni večje bojazni, da bi ob normalno delujočem globalnem gospodarstvu nastali večji popravki vrednosti ali celo kapitalskih izgub. Kot kaže zdaj, vsaj na Ljubljansko borzo že počasi prihaja pomlad.

 

Kaj lahko pričakujemo v letu 2020

 

Znotraj globalnih trgov je bil največji generator rasti ameriški delniški trg. Predvsem tehnološke delnice so še enkrat več nagradile vlagatelje, delnice pa so pridobile okoli 40 odstotkov, merjeno v evrih. V lanskem letu so nekoliko razočarali samo trgi v razvoju, ki nikakor niso mogli poseči po novih vrhovih. Pozitivno pa je presenetila Evropa. Ničelna obrestna mera in rekordi na obvezniških trgih so povzročili prelivanje denarja iz obveznic v delnice. Te sicer niso zabeležile novih rekordov, so se pa konec leta 2019 vsaj približale rekordnim vrednostim iz leta 2015. Politične razprtije znotraj Evropske unije so se umirile, tako pa bo, glede na pomanjkanje volitev, tudi v letu 2020. Demografska slika še naprej omejuje višjo inflacijo, tako ima ECB možnost nadaljevanja politike ničelnih oziroma negativnih obrestnih mer. Je pa evropski prostor zaostal na tehnološkem nivoju in predvsem pri novih poslovnih modelih. Tukaj seveda še naprej prednjači ZDA. Apple, Google, Netflix, Amazon, Facebook, Uber, Airbnb je samo nekaj imen, kjer primerljivih podjetij v Evropi ni. Inovativnost na tem področju Ameriko še naprej dela prvo velesilo sveta. V določenih segmentih pa se jim približuje Kitajska. Alibaba, Tencent, ByteDance so imena, ki so v določenih segmentih boljša kot ameriška. Evropske države so globalno tukaj precej zaostale. Kitajska rast gre v nos predvsem Ameriki, ki jo tako želi na vsak način zaustaviti. Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko je sicer na kratki rok koristila predvsem ZDA, na daljši rok pa bo zmagovalka verjetno Kitajska. S podpisom prve faze trgovinskega sporazuma se zdi, da se končuje vojna, ki si je v bistvu ni želela nobena država. Še največja negotovost letošnjega leta se zdijo ameriške volitve, vendar bo Trump naredil vse, da bodo gospodarske številke v ZDA dobre, saj mu to verjetno prinaša še en mandat. V primeru poraza pa lahko demokrati na trge prinesejo povečano volatilnost, če se lotijo spremembe davčne politike. Monetarna politika bo sicer vplivala na trge, vendar v omejenem obsegu. Gospodarska rast bo tudi v letu 2020 očitno pozitivna. Podjetja bodo še naprej izplačevala dividende in kupovala lastne delnice. Kakšnih večjih rasti dobičkov ne gre pričakovati, delnice pa v kontekstu nizkih obrestnih mer ostajajo zanimiva naložba.

V lanskem letu smo pisali, da za leto 2019 vidimo nakupne priložnosti. Teh bo tudi v letu 2020 kar nekaj. Korekcije bo treba izkoristiti in pozorno spremljati predvsem predvolilno tekmo v ZDA ter razplet kitajske zgodbe (tako na gospodarskem kot tudi političnem področju v Hongkongu). Vidimo pozitivno leto na globalnih trgih, vendar je to lahko bolj tranzicijsko, ko rast cen delnic na globalni ravni težko preseže deset odstotkov. Glede na politiko centralnih bank, za katero verjamemo, da se bo nadaljevala, pa se zdi, da imajo delniški trgi zadostno podporo za nadaljevanje pozitivne rasti. Vseeno bo treba investirati strpno in počasi dodajati k dolgoročnim pozicijam. Vroče zgodbe velja pustiti ob strani. O naložbah moramo pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja. Mogoče bo potrebna tudi kakšna realokacija sredstev.

 

 

Bo letošnji konec leta boljši kot lanski?

 

V nekoliko slabšem položaju so investitorji v trge v razvoju, ki so relativno nižje kot razviti trgi. Negativno izstopa Kitajska, kjer delniški trgi pod vplivom ameriških tarif na uvoz in tudi slabših domačih podatkov ne zmore vzbuditi zanimanja investitorjev. Kaj pa je v letošnjem letu bistveno drugače kot ob istem času lani? Cena denarja, ki je bistveno nižja. Zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice je lani znašala okoli 3 odstotke, danes 1,7 odstotka. Nemška je lani znašala 0,3, danes –0,5 odstotka, grška lani okoli 4 odstotke, danes pa le še 1,4 odstotka. Bistveno cenejši denar je skorajda povsod po svetu.

Seveda je poceni denar povečal zadolženost tako držav kot tudi nefinančnega sektorja. Največje svetovne države, če upoštevamo ZDA, Japonsko, Nemčijo, Nizozemsko, Francijo, Veliko Britanijo, Avstralijo, Kanado, Španijo, Švico in Švedsko, so zadolžene v višini okoli 70 odstotkov BDP. Ta številka je druga najvišja v zadnjih sto letih. Višja je bila samo med drugo svetovno vojno. Tudi zadolženost ameriških podjetij – štejemo samo nefinančna – je najvišja v zadnjih petdesetih letih. Tukaj je odstotek nekoliko nižji, vendar se vseeno približuje 50 odstotkom. Cena denarja pa je tista, ki določa vrednosti praktično vsem naložbam in premika trge. Nizka cena pomeni večjo smotrnost zadolževanja pa tudi lažji dostop do denarja. Če pa je tega preveč, se poveča tudi odstotek investicij, za katere se pozneje izkaže, da niso bile smiselne.

Živimo torej v času, ko je denar praktično zastonj, in zdi se, da bo tako ostalo še nekaj časa. Prav ta bistvena razlika v primerjavi z lanskim letom pa dela delniške naložbe še naprej zanimive. Te se trenutno zdijo edina možnost za vlaganje, če želimo povečati vrednost svojega premoženja. Seveda imamo na drugi strani nepredvidljivega ameriškega predsednika ter vedno slabše makroekonomske podatke. Podjetja pa se vseeno trudijo po svojih najboljših močeh. Za konec kot zanimivost lahko omenimo, da je Apple letos investiral v razvoj več kot 14 milijard evrov, to pa je toliko, kot so v razvoj investirala vsa javna in zasebna španska podjetja. V teh časih le razvoj pomaga pri večanju vrednosti premoženja za lastnike podjetij.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 15. oktober 2019.

Slabši časi za delnice NLB

 

Zdi se, da je letna dinamika bolj ali manj ustaljena. Prva polovica leta je pozitivna, saj vlagatelji portfelje polnijo z delnicami, ki poleti prinašajo lepe dividende. Obresti na bančne depozite so mizerne, kotirajoče družbe pa že nekaj let izplačujejo dividende, ki znašajo najmanj pet odstotkov na vloženi kapital, obe zavarovalnici okoli sedem odstotkov, največja banka pa je za lani izplačala celo več kot 12-odstotno bruto dividendo.

Ta seveda ni vzdržna, saj so apetiti po porabi odvečnega kapitala za druge namene očitno prevladali. Kot kaže, je NLB zelo blizu nakupu srbske Komercialne banke, ki bi najbrž za nekaj let osušil velikodušna dividendna izplačila. Na oster upor temu načrtu je uprava naletela pri svojih novih lastnikih, zlasti pri ameriških investicijskih skladih, ki so delnice kupili v prvi javni prodaji (IPO) pred letom dni in kasneje na Londonski borzi, kjer kotirajo potrdila o lastništvu delnic (GDR).

Tuji skladi močno nasprotujejo nakupu banke v Srbiji, za katero bi NLB utegnila plačati ne samo višjo relativno ceno glede na knjigovodsko vrednost, kot jo dosega delnica NLB, temveč tudi prevzemno ceno, ki se za nakup Komercialne banke pričakuje v Beogradu. V oči namreč bode podatek, da je srbska vlada od mednarodnih vlagateljev pred meseci odkupila slabih sedem odstotkov banke po ceni, ki presega knjigovodsko vrednost delnice za skoraj 15 odstotkov.

Bilo bi veliko presenečenje, če bi zdaj strateškemu partnerju srbska vlada svoj delež prodala pod to ceno in le v nekaj mesecih s tem poslov ustvarila izgubo za državni proračun. Če k temu dodamo, da delnica NLB na borzi stane le 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, je hitro jasno, kaj moti tuje investicijske sklade. To pa seveda še ni konec argumentov, ki so jih Američani natresli upravi NLB ob njihovem zadnjem obisku v New Yorku in drugje.

Če NLB res kupi srbsko banko, bo prva posledica, ki jo bodo občutili delničarji, precej nižja dividenda, kot so jo izplačali letos in z višino katere so tudi privabili kupce delnic v IPO. In to po vsej verjetnosti še vsaj nekaj dodatnih let. NLB ima namreč premalo kapitala, da bi lahko nakup financirala brez posega v dividendno politiko.

S tem bi uprava prekršila eno izmed temeljnih zavez, ki jih je dala mednarodnim vlagateljem, kupcem delnic pred manj kot letom dni. Posledice bi bile takojšnje, pojavilo bi se nezaupanje v delo uprave in nadzornega sveta, predvsem pa nižja dividendna donosnost, ki bi se razmeroma hitro prelila v močno znižanje cene delnic na Ljubljanski in Londonski borzi. Tudi možnost, da cena delnice pade pod tisto začetno iz prve javne prodaje, ni neznatna, še posebej ker druga polovica leta, kot smo omenili na začetku tega zapisa, vrednosti delnic na domačem kapitalskem trgu ni naklonjena.

 

Objavljeno v časniku Delo, 7. oktober 2019.

 

IPO največje naftne družbe na svetu najverjetneje prestavljen

 

»Privatizacija« nacionalnega naftnega podjetja naj bi predstavljala temelj strukturnih reform, s katerimi želi ta z nafto bogata bližnjevzhodna država zmanjšati ekonomsko odvisnost od proizvodnje in trgovine s surovo nafto. Razen z diverzifikacijo si tudi s prodajo deleža podjetja tujim vlagateljem prizadeva, da bi v večji meri pritegnila tuje vlagatelje na domači kapitalski trg in tako poleg ekonomije poskusila diverzificirati tudi kapitalski trg.

Po prvotnem načrtu naj bi v začetku novembra na savdski borzi vlagateljem v primarni izdaji vrednostnih papirjev ponudili 1 odstotek družbe, ki naj bi se v naslednjih korakih povečal na ciljnih 5 odstotkov družbe. Po oceni analitikov naj bi Savdska Arabija s prodajo 5 odstotkov Aramca iztržila 100 milijard dolarjev. Nedavni napad 25 brezpilotnih letal na proizvodne objekte Aramca naj bi povzročil polovičen izpad proizvodnje surove nafte, kar v grobem predstavlja 5 odstotkov celotne svetovne proizvodnje.

Tako nenaden izpad tako velike količine je močno zamajal energetske trge, kar smo občutili tudi v lastnih žepih s podražitvijo naftnih derivatov. Čeprav si Savdska Arabija na vse kriplje prizadeva vzpostaviti normalno raven proizvodnje, večina strokovnjakov meni, da bodo za sanacijo potrebovali vsaj še mesec ali dva. Spomnimo se, da je pred nami vrhunec sezone hurikanov v Atlantiku, zaradi česar je lahko na udaru naftna industrija na južni obali ZDA in v vodah Mehiškega zaliva. Če bi zaradi vremenskih razmer izpadel še del proizvodnje na tem koncu sveta, bi lahko cena surove nafte hitro poletela v nebo.

Kljukica ECB. FED?

 

ECB je pretekli teden upravičila pričakovanja. Znižali so obrestno mero za 0,1 odstotne točke, na –0,5 odstotka, napovedali dodatne likvidnostne ukrepe in omilili trpljenje bank zaradi okolja negativnih obrestnih mer. Oči so ta teden uprte v FED. Pričakovanja o znižanju obrestne mere za 0,25 odstotne točke so vse močnejša. Pritisk ameriške politike na FED, da naj zniža tudi ameriške obrestne mere z nivoja 2 % na 0 %, je po zadnjih Trumpovih tvitih vse močnejši. Zato se lahko upravičeno sprašujemo, ali bo padla še zadnja trdnjava in bodo praktično vse državne obveznice razvitih držav v negativnem območju?

Po napadu na savdski naftni kompleks minuli konec tedna se zdi znižanje FED praktično gotovo. Strah pred nadaljnjim upočasnjevanjem svetovne gospodarske rasti se je z napadom okrepil, saj višja cena nafte in energentov ne pomeni nič dobrega za ameriško in evropsko gospodarstvo. A enačenje današnjega položaja z naftnim šokom iz sedemdesetih let ni primerno. Naftna proizvodnja je danes bistveno bolj razpršena po svetu, načrpane zaloge precej večje in tudi odvisnost od nafte kot ključnega energenta precej manjša kot v sedemdesetih. A morebitni vojaški konflikt v Perzijskem zalivu bi zgodbo obrnil na glavo in predvsem Evropo gotovo potisnil v recesijo.

Zadnji razvoj dogodkov je prekinil zmagoviti niz na kapitalskih trgih, ki so bili septembra priča močnejši rotaciji iz varnih v bolj ciklične panoge. Po dolgem času smo lahko videli na primer avtomobiliste, ki so po donosu presegli delnice iz sektorja zdravstva ali osnovne potrošnje. Vlagatelji so namreč v pričakovanju ohlapne denarne politike in boljših gospodarskih razmer pričakovali, da se bodo ciklične panoge, ki so bile letos daleč najbolj na udaru, v takih razmerah obnesle bolje, kot so kazala vrednotenja v teh panogah. Razkorak v vrednotenjih med tako imenovanimi varnimi na eni in cikličnimi sektorji na drugi strani je letos konec poletja postal rekorden. Nikoli v zgodovini še nismo videli takega razkoraka. Ena od razlag, zakaj tak razkorak, gre tudi v smeri, da so na delniškem trgu novi udeleženci. V iskanju kakršne koli oblike donosa ti investitorji (glede na to, da praktično vse evropske obveznice prinašajo negativen donos) raje izberejo delnice varnejših panog in se izogibajo bolj nihajnih, čeprav so vrednotenja v nekaterih delih varnejših delniških naložb s tem postala nevzdržna. Rekorden razkorak in pričakovanja o boljšem poslovnem okolju so prinesli vsak kratkotrajen obrat. Najočitneje je to pri delnicah evropskih finančnih podjetij, kjer je ECB uvedla dvostopenjski sistem obrestovanja in s tem zmanjšala negativen vpliv obrestnih mer na poslovanje bank. Vlagatelji so posledično evropske finančne delnice nagradili s skoraj 12-odstotno rastjo v zadnjem mesecu.

A od tu dalje je pot bolj nejasna. Slabšanje gospodarskih kazalcev se nadaljuje, politike centralnih bank pa so bolj sproščene. Smer trga tako ostaja nejasna, saj imamo dve zelo močni sili, ki na trg delujeta vsaka v svojo smer. Na kratek rok dajem večjo težo dodatni likvidnosti oziroma centralnim bankam. Poplavi denarja bodo trgi na kratek rok verjetno sledili, tako da lahko pričakujemo rast trga, a ker se tveganja za nepričakovan in močan popravek povečujejo, je treba ohranjati previdnost. Uravnotežen portfelj je še vedno najboljši pristop k preudarnemu varčevanju in investiranju.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 18. september 2019.

Recesija in trgovinska vojna

 

Kaj nam to pove? Da obvezniški trg vidi nižjo rast v prihodnosti, mogoče celo recesijo. Prav pred vsako recesijo v zadnjih štiridesetih letih je namreč prišlo do inverzne krivulje med dveletno in desetletno obveznico. Podatki kažejo, da je do recesije po obratu prišlo najprej v sedmih mesecih, lahko pa je trajalo tudi dve ali tri leta. Tako recesija v ZDA letos zelo verjetno ni mogoča, se pa povečuje verjetnost, da do nje pride prihodnje leto. Vsi preostali makroekonomski podatki (zaposlenost, nepremičninski trg, podatki iz proizvodnje, inflacija itd.) za zdaj kažejo na zmerno rast. Ti dejavniki so zelo pomembni pri vplivu na delniške trge. Ko imamo take podatke kot sedaj, je možnost za padec za več kot deset odstotkov na letni ravni (ne znotraj leta) precej majhna. Verjetnost za to je le okoli štiriodstotna. V primeru slabše ekonomske slike pa se ta seveda poveča.

Ali bo do tega prišlo, je odvisno tudi od ameriškega predsednika Trumpa in njegove strategije glede Kitajske. Kot smo že pisali, na kratki rok ameriški kapital še vedno premika trge, kar se pozna na številkah, ki trenutno prihajajo iz Kitajske. Njihova valuta renminbi (juan) je proti dolarju dosegla najnižjo vrednost v zadnjih desetih letih, rast BDP pa je najnižja v zadnjih sedemindvajsetih letih. S tem sovpadajo tudi protesti v Hong Kongu. Zavedati pa se je treba, da Kitajska pri oblikovanju države in prihodnosti gleda precej dlje, kot je to zmožna Amerika. Tam obstaja notranja medijska vojna in pritiski z vseh strani na administracijo, ki so precej močnejši, kot so na Kitajskem. Zdi pa se, da je prihodnost Kitajske na malo daljši rok zelo optimistična. Nadaljuje se namreč transformacija ekonomije. V zadnjih petih letih so izgubili 14 milijonov delovnih mest v proizvodnji in število delovnih mest v storitvah povečali za 70 milijonov. Število ljudi v srednjem razredu je okoli 300 milijonov. Prognoze pa kažejo, da se bo število v naslednjih desetih letih podvojilo. Začenjali so razvijati tretje- in četrtorazredna mesta, kjer živi dodatnih 500 milijonov ljudi. Vsi ti bodo lahko z višjo kupno močjo prišli do boljših storitev in proizvodov iz tujine. Kitajska bo postala neto uvoznik. Na ta račun pa bo pridobil ves svet. Trgovinska vojna bo tako z razvojem Kitajske vedno manj pereča tema, saj se bodo neravnovesja začela urejati sama od sebe. Seveda bo do takrat preteklo še nekaj vode. Zdi pa se, da bodo tudi ZDA prisiljene v omejitev, saj bodo višje cene uvoznih artiklov negativno vplivale na ameriško ekonomijo. Tako bo zelo zanimivo spremljati, do kam lahko Trump pripelje trgovinsko vojno.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 11. september 2019.