Pregled dogajanja:
– Gospodarska situacija se po karanteni še naprej popravlja, a tempo okrevanja je počasnejši od nekaterih pričakovanj, kar je pretekli teden vneslo negotovost na kapitalske trge. Politična situacija oziroma nasilnost protestov v ZDA se je nekoliko umirila, na drugi strani pa vidimo, da politika in centralne banke pripravljajo nove ukrepe. Ameriška administracija pripravlja nov infrastrukturni sklad v vrednosti 1 trilijona evrov, s čimer bi začeli proces obnove starajoče se ameriške infrastrukture, ima pa tudi močan multiplikativen vpliv na celotno gospodarstvo ZDA. FED je okrepil nakupe visoko tveganih korporativnih obveznic, japonska centralna banka pa je okrepila stimulativne ukrepe in napovedala, da bodo trajali dalj časa, kot je trg pričakoval. V Evropi je Španija v ponedeljek razgrnila načrt pomoči avtomobilski industriji v višini 3,5 mrd evrov, Nemčija pa še naprej krepi podporo »zeleni politiki in industriji«. Zadnji makroekonomski podatki iz Kitajske so boljši in kažejo solidne trende rasti, a so bili manjše razočaranje, saj bolj kot na okrevanje v obliki črke »V« kažejo na razpotegnjen »U«. Zadnje dni je izbruh primerov okužb na tržnici v Pekingu okrepil strah pred drugim valom okužb, saj so trendi okužb v svetu zelo raznoliki, na splošno pa lahko rečemo, da so trendi rasti okužb v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki in ponekod v ZDA zaskrbljujoči. Evropske države ter v Aziji bolj razvite države kot so Japonska, Južna Koreja, Tajvan še naprej odpravljajo zadnje omejitvene ukrepe, meje se odpirajo, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod nemških turistov predvsem v srednjo in Jugovzhodno Evropo. A Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, zato letos tu pričakujejo zelo slabo turistično sezono. Tudi trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko so si ta teden vzele predah, kar je pomenilo lep prirast tečajev kitajskih delnic na tedenskem nivoju.

– Skrhani optimizem na kapitalskih trgih s konca preteklega tedna se je po ukrepanju FED-a in japonske centralne banke zopet obrnil v optimizem. Dejstvo ostaja, da velika količina novo ustvarjene likvidnosti, več kot 18 trilijonov sveže natisnjenega denarja, pomeni zelo močno silo na kapitalskih trgih. Delniški trgi so s svojo močno rastjo v zadnjih 2 mesecih odraz donosov na obvezniških trgih in v bankah, ki so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem je pljusknil celo v najbolj prizadete panoge, mnogokrat po našem mnenju neupravičeno, a borza je v določenih segmentih postala podobna hazardiranju, saj so močno zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju. To kaže na pretirano evforijo v določenem segmentu delniških trgov. Situacija spominja na obdobja iz dot.com mehurčka leta 1999-2000 ali pa pred finančno krizo 2007. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki jih lahko definiramo kot zmagovalce krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočilo, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Delnice so precej drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih neke prave alternative ni, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno moč. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije še vedno šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko, nasilni protesti v ZDA, pogovori okoli Brexita v Evropi ter obnovljene napetosti na Korejskem polotoku. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi in zelo volatilni. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo pretekli teden videli, da so vmesni popravki zelo hitri in globoki. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

Pregled dogajanja:
– Pandemija globalno očitno še ni dosegla vrha, saj vidimo močno rast okuženih v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, so pa bile pri obvladovanju zelo uspešne Evropske države ter v Aziji bolj razvite države kot so Japonska, Južna Koreja, Tajvan in Kitajska. ZDA so nekje vmes, a v luči nasilnih protestov v ZDA je pandemija mesto na naslovnici prepustila slednjim. Države v Evropi so že odpravile večino omejevalnih ukrepov in gospodarski kazalci so se obrnili navzgor. Zaenkrat kaže, da je bila to najgloblja, a hkrati tudi najkrajša recesija po 2. svetovni vojni. Konec prejšnjega tedna so močno presenetili podatki ameriškega trga dela, ko se je namesto povečanja števila nezaposlenih število le-teh močno zmanjšalo, saj so delodajalci v ZDA dodatno zaposlili več kot 2,5 milijona ljudi. Tudi gospodarski podatki s stare celine se izboljšujejo in optimizem se krepi. Vse več je podjetij, ki delujejo s polno zmogljivostjo, odpirajo se meje za turizem. 15. junija Nemčija odpira meje, kar bo po pričakovanjih okrepilo prihod turistov predvsem v sredno in jugovzhodno Evropo. Španija in Italija sta tu nekoliko v zaostanku, a vseeno so krivulje obrnjene navzgor. Tudi pretekli teden smo videli, da so države sprejele dodatne stimulativne ukrepe za pomoč gospodarstvu, izstopajo ukrepi Nemčije, ki podpirajo nakup čistih, električnih avtomobilov in krepitev investicij v »zeleno« energijo. To bo imelo pozitiven vpliv tudi na Slovenijo, saj ekonomske študije kažejo, da imajo nemški stimulativni ukrepi celo večji efekt v državah srednje Evrope kot v sami Nemčiji. Protesti v ZDA, brexit, napetosti na relaciji ZDA – Kitajska so tiste globalne teme, ki še naprej zaposlujejo tako politike kot vlagatelje, a v preteklem tednu niso pokvarile vzdušja na borzah.

– Optimizem na kapitalskih trgih se je nadaljeval. Videli smo močan tedenski prirast tečajev. Vlagatelji vse bolj iščejo racionalne razloge, ki bi pojasnili ta optimizem, a drugo razen ogromne količine (18 trilijonov) sveže natisnjenega denarja težko pojasni optimizem, ki ga spremljamo. Donosi na obvezniških trgih in v bankah so večinoma negativni, nepremičnine z oddajanjem niso več tako zanesljiv posel kot pred krizo, saj je vse več pritiska k delu od doma, on-line trgovini in poslu, pa tudi turizem in oddajanje prek on-line platform še dolgo časa ne bo enako kot pred krizo. Zato denar sili v delnice, ki kljub svojemu tveganju zaenkrat prinašajo pozitiven donos. Optimizem se je sedaj preusmeril v najbolj prizadete panoge. Močno so zrastla celo podjetja, ki so v prisilnih poravnavah ali celo stečaju, kar kaže na pretirano evforijo na delu delniških trgov. Situacija pri teh delnicah spominja na obdobja iz dotcom mehurčka leta 1999-2000 ali pa pred finančno krizo 2007. Previdnost zato ni odveč. Na drugi strani imamo panoge, ki jih lahko definiramo kot zmagovalce krize in kjer so vrednotenja še vedno na privlačnih nivojih. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, oskrbo s prehranskimi artikli, del IT-ja, panogo oskrbe s komunalnimi dobrinami (elektrika, voda itd.), telekomunikacije in še kaj bi se našlo.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo mnenje, ki ga sedaj ponavljamo že nekaj tednov. Delnice se spet zdijo precej drage, a ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Centralne banke in države še naprej kreirajo ogromno svežega denarja in star ameriški borzni pregovor pravi, da se s centralnimi bankami nima smisla boriti, ker imajo neomejeno moč. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Po drugi strani je položaj svetovne ekonomije še vedno šibek in prihodnost zelo nejasna. Dodatno negotovost na trge vnašajo obnovljene trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko ter nasilni protesti v ZDA, ki vnašajo nemir na največji in najvarnejši svetovni delniški trg. Uravnotežen pristop k investiranju je zato zelo priporočljiv, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo prej omenjene panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo. Trgi ostajajo nepredvidljivi. Razpršitev portfelja je korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti ki bi investirali večji znesek pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a smo sredi marca videli, kako so se le v mesecu dni iz novih rekordov kar naenkrat znašli v globoki, 30 % luknji. Take premike lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato na tej točki, ko smo blizu novih rekordov, razpršitev predstavlja nujen način ščitenja portfelja.

Delniški trgi so relativno dragi in zgodovinsko gledano blizu rekordnih vrednosti. Tudi drugi naložbeni razredi so v podobnem stanju. Obveznice, največkrat uporabljena alternativa delnicam, so z donosi večinoma v negativnem območju, preostale pa prinašajo komaj merljiv pozitiven donos ali pa so izredno tvegane. Nepremičnine s seboj nosijo vprašanje, kako bo videti posel po koroni. Podjetja se selijo na spletne platforme, kar pomeni, da potrebujejo manj dražjih nepremičnin v mestnih središčih. Tudi nakup stanovanjskih nepremičnin, ki jih je nato odplačevala najemnina (mogoče pa je še nekaj ostalo), v časih z rastočim številom nezaposlenih ni videti več tako zanesljiva pot do solidnih donosov.

Velika večina vlagateljev v delnice je zamudila odboj na delniških trgih. Zdaj smo v fazi spraševanja, ali bomo videlo dvojno dno, mogoče novo dno, ki bo nižje od prejšnjega, ali pa je to začetek nekega novega, pozitivnega (bikovskega) trenda. Čeprav je faza koronavirusa in s tem zaprtja gospodarstev v vseh največjih svetovnih gospodarstvih že dosegla svoj vrh, je dvomov veliko. Prehajamo namreč v fazo pokoronske recesije. Vaše ugibanje o tem, kako globoka bo in koliko časa bo trajala vrnitev na predkrizne ravni, je skoraj tako dobro kot moje. Mnenja so zelo različna, še večja razlika je med samimi regijami. Zlasti zato, ker ne moremo potegniti ostre črte med vplivom koronavirusa in drugimi dejavniki, kot so na primer zaostritev odnosov med ZDA in Kitajsko in grožnje z »odstranitvijo« delnic kitajskih podjetij z ameriških borz. Ali pa pogajanja med EU in VB o izstopu slednje iz EU. Koronavirus nam je pogled s prej omenjenih tem usmeril na neko drugo točko, a nerešena vprašanja niso čudežno izginila z mize. Po dveh ali treh mesecih se vračajo v ospredje in upočasnjujejo in zamegljujejo pozitivne ukrepe za zmanjšanje vpliva koronavirusa na gospodarstvo, obenem pa zamegljujejo sliko o stanju na trgu in vprašanje, kam bo trg šel v prihodnje.

Trenutno se zdi, da je negativnih novic precej več kot pozitivnih, zato so vlagatelji zelo previdni, a zgodovina nas uči, da vlagatelj iz boja s centralno banko le stežka izide kot zmagovalec. Centralne banke so skupaj z državnimi ukrepi poskrbele za finančno injekcijo težko več kot 15 trilijonov evrov (ja, prav ste prebrali, 15.000 milijard). Ves ta denar mora nekam iti. Išče naložbe. To je torej velik del odgovora, zakaj na trgih optimizem. Povejmo drugače: čeprav ima veliko delnic relativno visoka vrednotenja in nizko dividendno donosnost, je ta v luči optimističnih pričakovanj o poslovanju na dolgo obdobje še vedno višja, kot ničeln ali negativen donos na obvezniških trgih oziroma velika negotovost na nepremičninskem trgu. Zato denar sili v naložbe in s tem dodatno niža donosnost. Denar je poceni (oziroma za nekatere zastonj) in to s pridom uporabljajo.

V taki situaciji ni čas za skrajnosti. Dobro je, če nimamo vseh naložb ne v delnicah, ne v obveznicah in ne v denarju. Katera koli skrajnost nas bo v primeru dobrega razpleta nadpovprečno nagradila, a verjetnost takega razpleta je relativno majhna. Če bo situacija nekje vmes, kar je najbolj verjetno, pa bomo v skrajnostih nadpovprečno zaostali za trgom. Zato je pametna razporeditev med posamezne naložbene razrede in zastopanost vseh v našem portfelju trenutno najboljša strategija, kako previhariti te turbulentne čase. Že res, da bo tudi ta kriza, kot vse druge, naplavila nove zmagovalce, a verjetnost, da bomo ravni mi »zadeli« te posamezne naložbe, je majhna, tveganje pa precejšnje. S strategijo razpršitve se bomo izognili tudi drugi plati krize, naložbam, ki jih bo pogoltnila črna tema insolventnosti in bankrotov.

Prvi šok je povzročil kolaps na različnih področjih. Razpočilo se je kar nekaj finančnih produktov in bojazen je bila, da se bo kroženje denarja, ki je bistveno za zdajšnji sistem, popolnoma ustavilo. Vstopile so centralne banke in zagotovile neomejeno likvidnost. To je povzročilo, da so obrestne mere padle oziroma ostale rekordno nizke. Delniški trgi, ki so bili v marcu preprodani kot že dolgo ne ter je bila v njih vračunana podobna količina strahu kot leta 2008, so se normalizirali. Ko so ustaviti padanje domin, pa je bilo treba razmišljati, kako naprej.

Države so trenutno v različnih fazah epidemije. V večini držav je vrh epidemije minil, nekaterim pa število okuženih še vedno narašča. Dejstvo je, da pred virusom ni varna nobena država, so samo različne poti, kako se z njim spopademo. Zadnji podatki nakazujejo, da je okuženih precej več, kot so jih identificirali s testiranjem. Različne raziskave so pokazale, da je teh od 40- pa tudi do 80-krat več, kot so jih ugotovili s testi. Kar seveda pomeni, da je brez znakov oziroma so ti zelo blagi okoli 60 do 80 odstotkov vseh okuženih. Ker imajo ljudje oslabljen imunski sistem, pa še vedno relativno veliko število ljudi posledicam vstopa novega virusa v telo podleže. Vseeno pa je smrtnost precej nižja od prvih ocen tako WHO kot tudi drugih ocen, ki so jih strokovnjaki z epidemiološkega področja sporočali na začetku. Seveda se ta od države do države razlikuje, razlogov za to pa je več. Glede na te, bolj »optimistične« podatke glede nevarnosti virusa, pa se pojavlja vedno več apelov, da je trenutno stanje tako ekonomije kot družbe na daljši rok nevzdržno ter da bo kolateralna škoda, ki pa je ne vidimo tako jasno, lahko celo večja. Države gredo v rahljanje ukrepov, ekonomija pa se počasi vrača v stare tirnice. Naučiti se bo treba živeti z virusom, pridobiti o njem čim več znanja ter upati na uspešno cepivo. V vmesnem času pa je treba predvsem zaščititi ogrožene posameznike in skrbeti, da se virus čim počasneje širi med populacijo. V primeru drugega vala pa se zdi, da bomo vsi bolje pripravljeni in se bomo lahko uspešno soočili z njim.

Na globalnih delniških trgih je zaznati, da bo okrevanje prišlo. Vendar bo to zelo različno po panogah oziroma posameznih podjetjih. Zavedati se je treba, da je že nekaj let potekala transformacija ekonomije ter da so zdajšnje razmere to dodatno pospešile. Spreminja se način dela, način nakupovanja in samega poslovanja. Vidimo, da so zmagovalci krize trenutno tehnološka podjetja, ki sploh omogočajo, da svet tudi v karanteni teče naprej. Kdor do zdaj še ni uporabljal videoklica, spletnega nakupovanja, sestankov na daljavo, učenja na daljavo itd., se je bil zdaj s tem prisiljen soočiti. Kdor pa bo dobro prakso obdržal tudi v prihodnosti in spremenil svoj poslovni model, bo lahko na tem jadral še nekaj let. Vsaka kriza je namreč priložnost, ki prinese nove zmagovalce.

Panoge, podjetja ter tudi države, ki so bili zdaj najhuje prizadeti, pa so bili že pred tem kar vrsto let v zahtevnem položaju in se niso dovolj osredotočali na prihodnost. Trenutne razmere pa so jih s tem dejstvom soočile v zadnjih dveh mesecih. Kot posamezniki pa tudi lahko veliko pripomoremo k manjšemu prenosu virusa in seveda tudi boljšemu lastnemu imunskemu sistemu.

Pravilno pozicioniranje upraviteljev vzajemnih in pokojninskih skladov lahko prinese nadpovprečne donose in s tem vlagatelje nagradi za potrpežljivost. O čem govorim? Le redko so panoge izpred krize najdonosnejše v naslednjem ciklu po krizi. Zato so prilagoditve v portfelju nujne, to pa lahko ponudi le aktiven pristop k investiranju. V času pred zadnjo finančno krizo so bile borzne zvezde finančne institucije; najbolj so izstopale banke. V svetu so kotirale pri 2-kratniku knjižne vrednosti, lokalno pa je veljalo, da je vse, kar je pod 4-kratnikom, poceni. Kje smo bili zadnjih pet let? Kar ni propadlo ali bilo podržavljeno, se je gibalo na ravni 0,5-kratnika pa tja do 1-kratnika knjižne vrednosti, za najbolj učinkovite banke. Zvezde pred pokom dot.com balona leta 2001 so bili telekomi in nekatera IT-podjetja z absurdnimi vrednotenji. Nemški Telekom še danes kotira pri 10 odstotkih vrednosti iz leta 2000. Podobno je s slovenskim Telekomom.

Največja kriza 20. stoletja, druga svetovna vojna, je prinesla razpad imperijev, stotnijo novih držav, prerazporeditev globalne moči ter dokončno emancipacijo žensk. Koronakriza seveda ni druga svetovna vojna, a vseeno se zdi, da bo prinesla večje spremembe kot zadnji dve krizi.

Zadnja leta se je vse bolj poudarjala delitvena ekonomija, car-sharing in javni prevoz, Airbnb in podobne novotarije. Psihoanalitiki že ocenjujejo, da se bodo po krizi pri nekaterih pojavile določene motnje, podobne stresu, ki ga doživijo vojaki. Ljudje bodo dvakrat premislili, ali bi sedli v avto nekega tujca, ali se bodo vkrcali v omejen prostor na križarki še z drugimi 4000 potniki … Kitajska po karanteni odpira kinodvorane, vendar ostajajo prazne, ker si ljudje ne upajo v kino. Po drugi strani razcvet doživlja nakupovanje na medmrežju, zlasti tehničnega blaga, močno raste dostava hrane. Najnovejši hit so elektronske lekarn; standardi in regulatorne omejitve so najtrši oreh. A izkušnje kažejo, da se kupec, ko enkrat zamenja nakupni kanal, le redko vrne na prvotnega. Na Kitajskem so odkrili, da je bila gotovina eden od osnovnih prenašalcev virusa. Verjetno bo podobno v Evropi in ZDA. Zato se je okrepilo elektronsko plačevanje.

Podjetja v karanteni ugotavljajo, da se da posel voditi tudi preko interneta in medmrežja, da vsakokrat le ni potreben sestanek v živo. Manj bo poslovnih hotelskih nočitev in potovanj, ponudniki medmrežnih storitev pa bodo zaslužili več. Nabavne verige se bodo spremenile in prilagodile, več bo lokalne proizvodnje. Tukaj lahko pridobi tako Slovenija kot tudi preostale države Južne Evrope. Pričakujemo lahko selitev dela proizvodnje iz Azije v Evropo. Podjetja namreč ugotavljajo, da je poleg nizke cene pomembna tudi stabilnost dobavnih verig.

Največje spremembe pa gre pričakovati v zdravstvu. Gledanje izključno na dobiček se vrača kot bumerang. Rezanje števila postelj in aparatur se namreč maščuje. To nakazuje tudi poteza EU, ki je napovedala ustanovitev sklada, ki bo skrbel za medicinsko opremo in zdravila. Strateško in zdravstveno je bilo neodgovorno dopustiti, da sta se dve tretjini proizvodnje zaščitne medicinske opreme skoncentrirali na Kitajskem. Zato ker je bilo tam ceneje. Z rezanjem in pritiski na zdravstvene proračune so velika farmacevtska podjetja vlagala le v raziskavo zdravil, kjer so videla dobiček. V bodoče bodo morale države podpreti raziskave tudi v segmentih, ki morda tisti trenutek niso tržno najbolj zanimivi, so pa pomembni za ljudi. Vse te spremembe bodo močno vplivale na kapitalski trg, ki bo čez nekaj let izgledal drugače kot danes. Prišli bodo novi zmagovalci. Vlagatelj pa si mora zastaviti prava vprašanja ter poizkušati najti odgovore nanje, da bo uspešen. In če slovenska vlada resno misli izpeljati zdravstveno reformo, jo mora v šestih mesecih po krizi, ko bodo ljudje pripravljeni na spremembe. Z oddaljenostjo krize bo tudi volja za spremembe upadala.