Začelo se je na Nizozemskem, nadaljevalo v Franciji, kjer je predsednikovo gibanje »En Marsche!« dobilo izjemno večino. Manj pričakovano pa je udarec doživela tudi italijanska stranka 5*, ki je na lokalnih volitvah konec prejšnjega tedna dosegla prvi pravi poraz. Da o Pirovi zmagi »mehke« princese konservativcev v Veliki Britaniji sploh ne govorimo.

Rezultati kažejo, da je v državah vse manj prisotno glasovanje proti. Ljudje si želijo glasovati za nekaj. V duhu geopolitičnih negotovosti in politični nestabilnosti v ZDA se evropske države spet iščejo na skupnem imenovalcu Evropske Unije. še posebej velja to za evro države, kjer se vidi, da bosta Francija in Nemčija peljali zgodbo v še večjo integracijo z združevanjem fiskalnih politik in državnih zakladnic pod eno streho. V prvi fazi je ideja, skozi listinske obveznice, ki bodo po sami naravi podobne ECUju (predhodniku evra), ki je bil košarica lokalnih valut. Pri čemer pa bo imela evropska obveznica dve tranši. Prva bi bila »netvegana« in uporabljena za monetarno transmisijo. Druga »tvegana« tranša pa bi nosila vso državno tveganje držav članic. V takem okviru bi bilo bistveno enostavneje razreševati številne probleme držav brez povečanja sistemskega tveganja padca celotnega sistema. Posledično bi pocenili zadolževanje in povečali likvidnost evru, kar bi dalo dodatno stimulacijo državam z večjimi problemi.

To pa je nekako v sozvočju z željo predsednika ECB Maria Draghija, ki že dolgo daje pobudo o večji integraciji. Se je pa zgodil zanimiv trenutek na zadnji novinarski konferenci 8. junija, kjer je ECB na novo definiral reakcijsko funkcijo za zaostrojevanje denarne politike. Če je bil nivo brezposelnosti v preteklosti nekakšen smernik, je Draghi v zadnji komunikaciji dodal tudi kvaliteto zaposlitve (določen/nedoločen čas) ter rast plač. S tem je pripeljal odločanje o monetarni politiki bližje ameriški centralni banki. S tem ravnanjem je trgu sporočil, da bodo obrestne mere nižje dalj časa, kot bi to napovedovala klasična ekonomska teorija. Izjema pa je lahko le dvig depozitne obrestne mere za 15 bazičnih točk, kot »darilo« nemškim depozitarjem pred volitvami septembra letos, kar pa bi ECB opisal zgolj kot tehnično korekcijo, kot je bilo v primeru znižanja odkupov obveznic za 20 mrd EUR decembra lani.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Z vidika preostalih udeležencev je Trump kot predstavnik ZDA preveč soliral. To je spodbudilo Merklovo, da je presenetljivo napovedala, da se mora Evropa v prihodnosti zanesti predvsem nase. Ideja nemške lokomotive je obudila nelagodje predvsem v srednji Evropi, kjer je spomin na nacizem najbolj živ. Za zdaj sicer na trge ta napoved nima prevelikega vpliva predvsem zato, ker se osredotočajo na odlične gospodarske podatke v Evropi, bodo pa priplavali na površje, ko ekonomski podatki ne bodo tako rožnati. Zadnji ekonomski kazalci  namreč kažejo na najmočnejšo gospodarsko rast po finančni krizi, vse močnejšo rast pa imajo tudi nekdanji evropski bolniki, kot so španija, Italija ali Portugalska. Optimizem nemške industrije je dosegel celo nov rekord in presegel vrednosti iz časov združevanja obeh Nemčij (1991), zato je tudi nemški borzni indeks DAX na rekordnih vrednostih.

Naslednja razpoka, ki raste, je brexit oziroma Velika Britanija sama. Ker se pogajanja o brexitu razen občasnega političnega obračunavanja ne premaknejo z mrtve točke, predvsem zaradi razprtij v britanski politiki, se je premierka Mayeva odločila za predčasne volitve. Kar je bilo videti kot gotova zmaga s prednostjo 20-25 odstotnih točk  pred laburisti oz. socialisti, je zdaj vse bolj videti kot tesen volilni izid. Laburisti s svojimi predlogi višanja davkov za podjetja, več denarja za zdravstvo, nacionalizacijo nekaterih podjetij ter na splošno več trošenja državnega denarja (ki ga VB sicer nima) delujejo privlačno za segment razočaranih volivcev. Po drugi strani delujejo naivno. Obljubljajo, da se bodo z EU dogovorili o prostem trgu ter carinski uniji, zaprli pa trg dela (pravijo celo, da bodo podjetja prisilili, da ne bodo več zaposlovala cenejših tujih delavcev), kar je EU že večkrat jasno povedala, da ne bo mogoče. Vse to že negativno vpliva tako na britanske delnice kot tudi funt, ki izgubljajo proti evropskim delnicam oz. evru.

Podobno kot Britanci se tudi Italijani vse bolj ukvarjajo z možnostjo predčasnih volitev. Bivši premier Renzi je kot predsednik najmočnejše levosredinske stranke napovedal, da bi imel volitve jeseni, podobno kot Nemci, kar naj bi zmanjšalo negativen vpliv na trge. Pred tem naj bi spremenili volilni sistem, čemur nasprotuje Berlusconijeva Naprej Italija. Po spremenjenem sistemu kaže, da v parlament pridejo le štiri stranke, zaradi različnih programov bi le težko sestavile koalicijo, kar bi poglobilo politično krizo v državi, ki še nima proračuna za 2018 in ima rekorden, več kot 2000 milijard evrov velik državni dolg. Proračun naj bi prinesel ali rezanje potrošnje ali pa višje davke, oboje je seveda nepriljubljeno pri volivcih. Volitve bi radi spravili pod streho pred sprejemom proračuna in rednimi volitvami spomladi 2018, kjer bi močno pridobilo gibanje 5 zvezd, ki je zagovarjalo izstop Italije iz evrskega območja in po potrebi tudi iz EU, čeprav je zadnje čase omililo stališča. Negotovost močno vpliva na italijanske delnice, predvsem na banke, kjer Monte dei Paschi, peti največji italijanski banki, še vedno ni uspelo rešiti težav s kapitalsko neustreznostjo in slabimi posojili. Tudi pribitek na italijanske obveznice je močno zrastel v zadnjih dneh, kar kaže, da je misel, da bi predčasne volitve manj vznemirile trge, le predvolilna floskula. Vse kaže, da se nam v Evropi spet obeta dolgo in vroče poletje.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

V sklopu obsežne preiskave pod delovnim nazivom »avtopralnica«, zaradi katere se je v zadnjem letu na zatožni klopi znašlo že kar nekaj brazilske poslovne in politične elite, je sodišče dobilo zvočni posnetek, ki naj bi brazilskega predsednika domnevno bremenil »pripravljenosti za plačilo podkupnine« v zameno za molk. Na podlagi tega je brazilsko vrhovno sodišče pred dnevi odobrilo preiskavo zoper trenutnega predsednika države Michela Temerja zaradi suma pasivne korupcije in oviranja preiskave. Temer je očitke v televizijskem nagovoru ljudem kategorično zanikal in rekel, da je zvočni posnetek ponarejen ter da bo zato vrhovno sodišče prosil za prekinitev preiskave. Poleg tega je javno povedal, da se ne bo odzval na pozive k odstopu nekaterih opozicijskih strank in da namerava ostati predsednik.

Politična kriza se lahko zdaj razplete na štiri načine. Prvič: sodišče ugodi predsedniku države in prekine preiskavo zoper njega in vse teče naprej, kot da se ni nič zgodilo. Drugič: kongres sproži postopek glasovanja o nezaupnici, v katerem morata oba domova kongresa z dvotretjinsko večino predsednika države spoznati za krivega zlorabe položaja. V primeru izglasovanja nezaupnice ga do izrednih volitev na predsedniškem položaju nadomesti podpredsednica. Tretjič: vrhovno sodišče nadaljuje preiskavo in v primeru, da tožilstvo ugotovi, da ima dovolj obremenilnih dokazov, zoper predsednika države vloži tožbo. Spodnji dom kongresa mora nato z dvotretjinsko večino potrditi vlogo tožbe, ki gre nato na vrhovno sodišče. To se mora odločiti, ali bo sprejelo v obravnavo tožbo zoper predsednika države. V primeru sojenja se predsednika suspendira za čas sojenja oziroma za 180 dni. Če je spoznan za krivega, se ga odstavi s položaja, lahko pa mu naložijo tudi zaporno kazen. Četrtič: Temer odstopi s položaja, kongres izvoli začasnega predsednika in brazilsko ljudstvo na volitvah oktobra 2018 izvoli novega predsednika. Kakorkoli se bo razpletlo, je nova politična kriza zagotovo uničila nekaj optimizma, ki se je v zadnjih mesecih, po največji krizi v novejši zgodovini, začel vračati med prebivalce, podjetja in ne nazadnje vlagatelje v to največjo latinskoameriško državo.

Sašo šmigič, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

David Zorman, upravitelj

Pretresa, ki ga minule tedne doživlja borza v Zagrebu, na Ljubljanski borzi nismo čutili. Lahko zapišemo, da gre pravzaprav za manjše presenečenje, saj sta borzi ne zaradi medsebojne lastniške povezanosti (Zagrebška borza je nedavno kupila Ljubljansko) temveč zaradi istih borznih igralcev, v preteklih letih postali razmeroma odvisni druga od druge. Govorimo predvsem o gibanju naložbenih tokov, ki se zrcalijo v spremembah tečajev kotirajočih delnic. Hrvaški vzajemni in pokojninski skladi namreč postajajo zelo pomembni vlagatelji tudi na slovenskem kapitalskem trgu.

Močan padec delnic z Agrokorjem povezanih družb je minule tedne dodobra premešal strukturo naložb hrvaških institucionalnih vlagateljev, kar bi načelno moralo vplivati tudi na njihov portfelj slovenskih delniških naložb. Pa vendar lahko napišemo, da so cene domačih delnic v minulih tednih ostale razmeroma stabilne. Vzrok za to lahko poiščemo v dobrem poslovanju domačih kotirajočih družb, kar potrjujejo v teh dneh objavljena letna poročila za lansko leto. Glede na javno objavljeno dividendno politiko so si vlagatelji tako že oblikovali pričakovanja glede višine letošnjih dividend, ki bodo izplačane v prihodnjih mesecih. Te bodo vsaj primerjalno z obrestnimi merami, ki veljajo za naložbe v depozite zares odlične.

V primeru Zavarovalnice Triglav, ki tudi letos po dividendni donosnosti zavzema vrh borzne kotacije, ta znaša več kot devet odstotkov, medtem ko bodo izplačila drugih družb nekaj nižja. še tradicionalno skromna Krka bo letos, denimo, izplačala skoraj petodstotne dividende. številni vlagatelji se tako sprašujejo, koliko časa lahko še pričakujemo tako visoke dividende. Glede na trenutno stanje gospodarske rasti in tega, kar vemo o prihodnjem poslovanju večine domačih blue chipov, lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da letošnje obilno leto ne bo zadnje.

Grega Meden, samostojni upravitelj