Stabilni obeti za železovo rudo

Stimulativni ukrepi kitajske oblasti, namenjeni oživitvi domačega nepremičninskega trga, so imeli poleg seveda pozitivnega vpliva na rast BDP izjemno pozitiven vpliv tudi na gibanje tržne cene železove rude ter posledično na gibanje tržne vrednosti delnic globalnih rudarskih in jeklarskih podjetij. Potem, ko je v začetku leta postalo jasno, da bo Kitajska zaradi zagotavljanja ciljne stopnje rasti, začela stimuliranje nepremičninskega sektorja (prek nižjih obdavčitev in lažjega dostopa do virov financiranja), smo bili priča obratu trenda pri železovi rudi. Cena za dostavo na Kitajskem, se je s 40 dolarjev, kot je bilo za metrično tono železove rude treba odšteti januarja, do konca aprila dvignila na več kot 70 dolarjev za metrično tono. V enakem obdobju smo bili priča še hitrejši rasti rudarskih in jeklarskih podjetij, katerih tržne cene delnic so v tem obdobju pridobile, merjeno v ameriških dolarjih, v povprečju več kot 200 odstotkov vrednosti.

Kljub impresivnemu letošnjemu letu je treba opozoriti, da večina delnic v tem segmentu še vedno ni pokrila izgub na triletni ravni, saj je bil v zadnjih letih ravno sektor materialov najbolj na udaru. Samo lani so delnice v sektorju, ponovno v ameriških dolarjih, v povprečju izgubile več kot 60 odstotkov vrednosti. Glavni razlogi, zaradi katerih so se delnice rudarskih in jeklarskih podjetij znašle lani v nemilosti investitorjev, so z izjemo »umetno« spodbujene rasti kitajskega nepremičninskega trga še vedno na mizi. Globalna gospodarska aktivnost naj bi se v prihodnje nekoliko povečala, vendar smo kljub temu daleč od potencialne rasti.

V zadnjem tednu je za nekaj dodatne evforije poskrbel novo izvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, z ambicioznim načrtom investiranja v ameriško infrastrukturo, ki pa, roko na srce, tudi v primeru uresničitve najbolj ambicioznega scenarija ne bo bistveno spremenil ravnotežja na globalnem trgu materialov. Tu ima še vedno v rokah škarje in platno Kitajska, ki s svojimi odločitvami kroji usodo rudarskih in jeklarskih podjetij.

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Tektonska sprememba

Kar nekaj politik ima močan vpliv na finančne trge. še najverjetnejša se zdi materialno potencialna odprava Dodd-Frankove zakonodaje, ki podobno kot Basel III v Evropi bankam na smiseln in nesmiseln način omejuje prekomerno sprejemanje tveganj. Tudi za ceno zaviranja gospodarske rasti in inflacije. Vidi se namreč, da živimo v svetu hitrih sprememb. Če je bilo po finančni depresiji potrebnih dobrih 60 let za sprostitev zakonodaje, bo z angažmajem nove ameriške administracije isto uspelo v slabem desetletju. Omenjeno pa je lahko kratkoročno zelo pozitivno za ameriško ekonomijo.

še dodatno pa bo za gospodarstvo spodbuden tudi zagon velikih infrastrukturnih projektov. Obnova cestne, železniške, letališke infrastrukture in mestnih središč ter gradnja mejnih preprek lahko ameriškemu gospodarstvu prinese nekaj »kitajske« gospodarske rasti.

Na drugi strani pa bo imel novi predsednik kar nekaj realnih omejitev. Z aktiviranjem novih spodbud gospodarstva ob praktično polni zaposlenosti in napovedani omejitvi priseljevanja bo to vodilo državo v pregrevanje gospodarstva. še višja zaposlenost pa bo povzročila rast stroškov dela in zniževanje konkurenčnosti države. Zato ne preseneča napovedana protekcionistična ekonomsko-globalna pozicija. Omenjeno pa ima negativen vpliv na globalno dogajanje.

še več, novoizvoljeni predsednik Trump bo za izpeljavo ambicioznega načrta potreboval neskončna finančna sredstva, ki jih bo težko našel v visoko zadolženi državni zakladnici. Kratkoročno bi si sicer lahko pomagal s povečanjem davčne mase, ki bi s pametno obliko davčne politike lahko ameriške korporacije prisilila k repatriaciji dobičkov. A znižanje davkov in povečanje izdatkov se matematično navadno ne izide brez alkimije oziroma sveže natisnjenega denarja.

Na tej osnovi tudi ne preseneča rast tečajev delnic, ki predstavljajo zaščito pred inflacijo, in padec cen obveznic, ki so negativno povezane s prej omenjenim. A trenutno je trg v fazi špekulacije in vere. Pričakovati pa je, da se bo v naslednjih mesecih negotovost nekoliko znižala, evforija pomirila in bo nova ameriška administracija trčila na realna tla. S tem pa tudi finančni trg in pokazal se bo dejanski obraz novega vodje.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Mirno do konca 2016

Smo sredi sezone objav rezultatov poslovanja za tretje četrtletje, večja pozornost pa je namenjena predvsem prvim napovedim podjetij za leto 2017. Objave podjetij za tretje četrtletje pozitivno presenečajo. Večina podjetij presega napovedi, predvsem pa je razveseljivo, da organsko rast, čeprav včasih skromno, dosegajo tudi velika mednarodna podjetja iz »starih« panog, kot so živilska ali industrijska podjetja. Največje presenečenje do zdaj so pripravile ameriške finančne institucije, kjer so vse večje banke pokazale rast poslovanja in dobičkonosnosti ter močno kapitalsko bazo. IT-sektor je že po tradiciji močan, čeprav rezultate velikanov, kot sta Apple in Google, še pričakujemo. Edino negativno presenečenje je relativna zadržanost nekaterih podjetij pri napovedih za zadnje četrtletje ter predvsem za leto 2017.

To je povsem skladno z našim pisanjem pred mesecem dni, da je vidljivost zaradi prevelikega števila dogodkov slaba. Centralnim bankam, politikom in geopolitičnim napetostim je uspelo ustvariti gosto megleno zaveso, zaradi katere se podjetja težko odločajo za naložbe, saj ne vedo, v katero smer bo šel razvoj ali pa nove regulatorne zahteve. Najnovejši primer so recimo električni avtomobili oz. avtomobili z motorjem z notranjim zgorevanjem. Bodo v Nemčiji leta 2030 res naprodaj le električni avtomobili ali pa se proizvajalcem kljub vsemu še splača vlagati v izboljšavo bencinskih in dizelskih motorjev? Če bodo le električni avtomobili, kako naj se odzivajo podjetja, ki so vezana na motorje z notranjim zgorevanjem? Kaj bo potem storila nemška država z električnim omrežjem? Sončne celice in vetrne elektrarne so postavili večinoma na severu, na Baltiku, največ energije se porabi na jugu Nemčije. Električnega prenosnega omrežja medtem niso nadgradili. Bodo na jugu Nemčije električne avtomobile polnili z elektriko, proizvedeno iz premoga in plina? To vse so vprašanja, s katerimi se ukvarjajo velika globalna podjetja, pravih odgovorov pa ni. Tudi ameriška volilna kampanja se večinoma vrti okoli nepomembnih škandalov, odgovorov, kako na primer nadgraditi propadajočo infrastrukturo, pa ni.

Zato lahko leta 2017 pričakujemo nadaljevanje povsem nepredvidljivega poslovanja, z rastjo borznih tečajev, ki je hitrejša od rasti dejanskih rezultatov, pa se povečuje tveganje za močnejšega popravka. Pomembni bosta predvsem komunikacija in aktivnost centralnih bank, saj so te s poceni denarjem napihnile trge, zdaj pa bodo ob prvi resnejši omembi krčenja podpore ti baloni začeli puščati. Največji balon je na trgu obveznic, ki še nikoli niso imele tako nizkih donosov. Obveznice sestavljajo največji kos investicijske pogače vlagateljev in že majhen premik na obvezniških trgih lahko premakne delniške trge za 10 ali 20 odstotkov. Zato naj ima vlagatelj pred prerazporejanjem portfelja konec leta v mislih predvsem sestavo, ki da najboljši odgovor na možno korekcijo leta 2017.


Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Lahko pričakujemo spopad za Petrol?

Po neuradnih informacijah je v NLB prispelo veliko ponudb za nakup delniškega svežnja v vrednosti slabih deset milijonov evrov. Poleg domačih finančnih vlagateljev naj bi bilo tudi kar nekaj velikih tujih investicijskih skladov, ki iščejo zanimive naložbe v regiji. Med njimi bi lahko izstopal češki finančni holding J & T, ki je že javno izrazil interes za nakup Petrola. J & T ima tako že skoraj 13 odstotkov vseh delnic Petrola, ki so jih lani kupili na eni od podobnih bančnih dražb. Tako so za SDH oziroma državo že drugi največji lastnik Petrola, v morebitni povezavi s skupino Perspektiva bi z nakupom dodatnih delnic lahko presegli statutarni prag 25 odstotkov lastništva in tako blokirali vse pomembne sklepe družbe.
Kot kaže, se je država oziroma SDH ustrašila prevelikega vpliva zasebnih lastnikov na družbo in tako napovedala konkurenčni boj za nakup po novem vseh 3 odstotkov delnic, ki jih ima v lasti NLB. Te bodo ponudili na novem tenderju, ki naj bi bil novembra. V kolikor bi J & T tudi tokrat oddal najboljšo oziroma cenovno najvišjo ponudbo, bi se lahko vnel boj za prevlado pri upravljanju Petrola, to pa posledično pomeni močno rast cene delnic na borzi.

Čehi so že na prejšnji skupščini zahtevali svojega člana nadzornega sveta, vendar jim država tega ni omogočila. Zadeva pa je tokrat precej drugačna, saj spomladi poteče mandat nadzornega sveta in v tem primeru se za potrditev novih članov potrebuje le navadna večina glasov.

To seveda pomeni, da bi ob morebitnem slabšem obisku skupščine že manjši blok lastnikov lahko temeljito spremenil sestavo nadzornega sveta in s tem upravljanje družbe, ki ima letno prodajo skoraj štiri milijarde evrov.
Če je res, kar trdijo nekateri bolje obveščeni borzni poznavalci, in je češki holding J & T močno povezan z madžarsko naftno družbo MOL, bi to lahko skupaj z dodatnimi nakupi delnic omenjene družbe na borzi vodilo celo v poskus povezovanja ali prevzema Petrola. Zato je bila tudi sprejeta odločitev SDH, da bo poskusil na tenderju kupiti strateško pomembne tri odstotke delnic, saj bi te lahko pomembno nagnile tehtnico na eno ali drugo stran.

Borzniki od Nove Ljubljanske banke tako pričakujemo transparentno izvedbo dražbe, saj mora biti najvišja ponujena cena za omenjene delnice edino merilo za izbiro kupca. To je namreč v interesu vseh državljanov, ki smo z davkoplačevalskim denarjem spet morali reševali propad NLB.

Grega Meden, samostojni upravitelj

Bo Brazilija končno našla pot iz krize?

Brazilija se že od začetka svetovne finančne krize sooča z negativno rastjo BDP in z močnimi inflacijskimi pritiski, ki centralni banki ne omogočajo izvajati ohlapne denarne politike, s katero bi ponovno spodbudili večjo gospodarsko aktivnost v državi. Poleg tega je prejšnja oblast brezbrižno porabljal proračunska sredstva, proračunsko luknjo pa je preprosto krpala z dragimi posojili iz tujine. Odmevni korupcijski škandali in močan padec vrednosti brazilske valute so še dodatno poglobili nezaupanje svetovne javnosti, neposredne tuje investicije v Braziliji pa so postale del daljne preteklosti.

Kot eno izmed glavnih nalog si je nova politična oblast v Braziliji pod vodstvom predsednika Temerja zadala Brazilijo in predvsem njeno prihodnost, prikazati v svetlejši luči in državi, nekoč »velesili v razvoju«, povrniti nekaj izgubljenega ugleda. Zato ne preseneča, da je brazilski zunanji minister Serra izjavo o spremembi brazilske denarne politike dal na 8. konferenci BRICS, na kateri so se sestale delegacije brazilske, ruske, indijske, kitajske in južnoafriške politične elite. Vsem navzočim in svetovni javnosti je tako povedal, da nova vlada počne vse, kar je v njeni moči, in da lahko kmalu pričakujemo izboljšanje gospodarske slike v državi. Da njegove izjave niso iz »trte izvite«, kažejo tudi zadnji podatki o inflaciji, ki kaže znake umirjanja. Septembra je letna inflacija znašala 8,48 odstotka, le mesec prej pa 8,97 odstotka. Večina analitikov ocenjuje, da bo Brazilija po daljšem obdobju že prihodnje leto ponovno dosegla pozitivno rast BDP. Pogled na gibanje indeksa brazilskega delniškega trga kaže, da investitorji že vse leto pričakujejo pozitivni obrat ekonomskega stanja v državi, saj je brazilski delniški trg letos, v evrih zrasel več kot 70 odstotkov.

                                                   Vir: Bloomberg

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Valute

Zgoraj omenjeni najhitreje rastoči ekonomiji bosta v naslednjih desetletjih prevzeli globalno gospodarsko pobudo. Za dokaj enakovredno konkuriranje v svetu je bil koncept širjenja EU, prostotrgovinski sporazumi povsem na mestu. Začetek balkanizacije Unije z izstopom Velike Britanije pa dejansko hromi gospodarsko moč regije in ji dolgoročno zmanjšuje pomembnost.

Da se bo pomembnost Evrope začela približevati deležu prebivalstva v svetu, nakazuje že revizija košarice valut Mednarodnega denarnega sklada za posebne pravice črpanja (SDR). V letošnji reviziji konec septembra so prvič v delovanju institucije vključili kitajski Reminbi, in sicer v višini 10,92 odstotka, na račun evra, ki je izgubil dobrih 6,5 odsotne točke in je padel na 30,93 odstotka, ter britanskega funta, ki se je znižal za dobre 3 odstotne točke, na 8,1 odstotka. Preostanek pa sta izgubila japonski jen (dobro odstotno točko) in ameriški dolar (0,2 odstotne točke). Pomembnost omenjenega je predvsem v dejstvu, da številne državne zakladnice omenjene uteži uporabljajo za primerjalni indeks deviznih rezerv.

Na drugi strani pa je v vodilni britanski politični stranki med drugim in petim oktobrom potekal kongres, ki je bil v znamenju nacionalizma, socializma ter protekcionizma. Z zaušnico globalizaciji in hitremu ter trdemu izhodu iz EU je tudi predsednica vlade Mayeva končala sklepni nagovor.
Naslednji dan pa je bil v znamenju največjega tektonskega premika na trgu prosto trgovalnih valut. Vrednost britanskega funta v primerjavi z dolarjem je sicer znotraj nelikvidnega azijskega trga upadla čez dan dobrih 6 odstotkov in kljub intervenciji končala trgovalni dan 1,5 odstotka nižje. Kljub iskanju vzroka za silovit trenutni valutni upad v raznih algoritmih, robotskih trgovanjih ali človeški napaki je jasno, da Velika Britanija v finančni javnosti izgublja svoj preferenčni status.

Omenjena depreciacija bo pomembna tudi za nadaljnje ukrepanje angleške centralne banke (BOE), saj so se inflacijska pričakovanja krepko zvišala. BOE je tako vse bolj v primežu nacionalnega interesa in s tem koncepta neodvisnosti. Neodvisnost pa je mogoče enačiti z zaupanjem in stabilnostjo.
Globalni finančni trg je med seboj izjemno prepleten. Kapital pa v džungli negotovosti vedno prvi najde pot. Zato je smiselno razmisliti o aktivnem upravljanju finančnega premoženja. S tem se je namreč mogoče izogniti marsikateri pasti.

Primož Cencelj, CFA, upravitelj

Internetni sektor še naprej kaže potencial

Lahko rečemo, da omenjeni segment podjetij ostaja zanimiv tudi v bližnji prihodnosti. Rast oglaševanja na spletu je v letošnjem letu pridobila nov zagon, posledično pa se opravi tudi vedno več nakupov prek spleta. Google, Amazon in Facebook so za drugo četrtletje objavili hitrejšo rast. Posledično so se, kljub višjim cenam delnic, znižala tudi njihova vrednotenja. Tako so podjetja najcenejša v zadnjih treh letih, kar je dobra podlaga za prihodnost. Za omenjena podjetja so značilne specifične karakteristike. So povečini nezadolžena, dosegajo visoko rast poslovanja, so med bolj inovativnimi in delujejo v izredno konkurenčnem okolju. Če pogledamo, kako se cene delnic velikih podjetij obnašajo v drugi polovici leta v primerjavi z manjšimi, ugotovimo, da je zaključek leta pripada večjim podjetjem. Seveda je pred nami še oktober, ki je zgodovinsko gledano nadpovprečno volatilen. Od leta 1928 je volatilnost v oktobru kar 25 odstotkov višja kot v preostalih mesecih. Teorij, zakaj je trg toliko bolj živčen prav oktobra, je več. še najbolj verjetno se zdi, da se vsi pripravljajo na zaključek leta, in čas je, da položijo karte na mizo. Negativnih ter tudi pozitivnih objav podjetij je nekoliko več. Pričakovanja vlagateljev se tako uskladijo s pričakovanji podjetij in zadnja dva meseca večjih presenečenj ne gre pričakovat. Predvsem december je tudi na borznih trgih manj volatilen.

Rezultati poslovanja za tretje četrtletje bodo razkrili stanje ameriških podjetij. Večina bo objavljenih do konca meseca. Pričakujemo lahko višjo volatilnost na trgu, zdi pa se, da so določeni segmenti v dobri trenutni kondiciji, katero pa morajo potrditi še rezultati.

David Zorman, upravitelj

V Nemčiji previden optimizem

Na splošno je bil v tako nepredvidljivem okolju zanimiv previden, a vseeno zelo izražen optimizem glede prihodnosti. Nemška podjetja zaupajo v kakovost in superiornost svojih izdelkov. Prepričana so, da se jim bo, ne glede na okoliščine, uspelo prilagoditi izzivom ter poslovati donosno in uspešno. Rahlo se spreminja paradigma rasti, saj je v pretekli petletki velik del rasti prišel s trgov v razvoju, zdaj pa v ospredje vse bolj stopajo digitalizacija poslovanja ter nove tehnologije in internet stvari. Tako je recimo BMW prepričan, da mu tesla zanj ni prevelika grožnja in da bo imel v treh letih zmogljivejši električni avtomobil. Deutsche Post z DHL v Amazonu kljub njegovemu naskoku na logistiko, ne vidijo grožnje, ampak zgolj priložnost. Siemens je pripravljen na vseh področjih. Po njihovo je sicer problematično pomanjkanje predvidljivosti, saj je težko graditi ali obnavljati velike infrastrukturne projekte v nepredvidljivem okolju ter če politiki kar naprej spreminjajo pravila igre. A se prilagajajo temu. Skrajšali so postopke odločanja in sprejemanja odločitev, z nakupom Gamese so vstopili na trg zelene energije, prevzemajo tudi nekaj specialističnih programskih podjetij, s katerim digitalizirajo tako plinske turbine kot tudi oddelek medicinske opreme.

še bolj presenečajo srednje velika podjetja, ki so običajno nišni igralci, a v svojih nišah obvladujejo 20 do 40 odstotkov trga in so tržni voditelj. V Gea Group menijo, da bo še naprej vsak drugi liter piva ter vsak četrti liter mleka v svetu procesiran na njihovih strojih, saj manjši tekmeci vse težje zagotavljajo konstantno visoko kakovost prehranskih izdelkov. Siemens je Osram leta 2013 izločil iz podjetja ter ga uvrstil na trg, ker je kazalo, da imajo žarnice vse manj prihodnosti. V samo treh letih je menedžment prenovil podjetje, izdelavo žarnic in svetil so letos prodali kitajskim vlagateljem, sami pa so se usmerili na tehnološko zahtevna svetila LED, infrardeče oddajnike, industrijska svetila itd., vse to pa temelji na čipih ter programski opremi. Symrise, podjetje z 2,6 milijarde evrov prodaje, maržo EBITDA med 18 in 22 odstotkov v zadnjih 10 letih ter 12-odstotnim svetovnim tržnim deležem v segmentu aromatov, izvlečkov ter eteričnih olj, stavi na okoljsko ozaveščenost vračanje k naravi.

Skratka svet je postal bolj nepredvidljiv, a s prilagodljivostjo ter konzervativnim načrtovanjem poslovanja nemška podjetja vidijo prostor za uspešno rast tudi v prihodnje. Zato mislim, da je kljub pričakovanim večjim nihanjem na borzah za pokojnino smiselno varčevati tudi v delnicah ima smisel.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Venezuela podprla ceno surove nafte

Najnovejša ocena mednarodne energijske agencije, IEA, v kateri napovedujejo podaljšanje obdobja presežne ponudbe (pred tem poročilom so napovedovali, da se bo trg uravnotežil v drugi polovici letošnjega leta, zdaj pa pravijo, da se bo presežna proizvodnja nadaljevala tudi prihodnje leto), je v zadnjih tednih ceno surove nafte ponovno potisnila pod 50 dolarjev za sod. Izjava venezuelskega predsednika Nicolasa Madure, da naj bi vse pomembnejše naftne proizvajalke sklenile dogovor o zamrznitvi proizvodnje že konec tega meseca, je na naftne trge po daljšem času prinesla nekaj pozitivne energije. Sprejetje dogovora, s katerim bi se proizvajalci zavezali, da ne bodo povečevali količin črpanja, bi na naftne trge prineslo nekaj stabilnosti, saj bi povpraševalski strani dali nekaj časa, da ujame ponudbo in tako naftnemu trgu vrnili ravnotežje. Glede verjetnosti sklenitve dogovora je vedno večji optimizem zaznati tudi pri analitikih, ki menijo, da je zdaj pravi trenutek za sklenitev sporazuma, saj bi z njim pridobili vsi potencialni udeleženci. Za Rusijo in predstavnike OPEC bi to pomenilo stabilizacijo trga, Iran (ki je v jedru spora) pa je v preteklih mesecih povečal svoje proizvodnje zmogljivosti skoraj na pred-sankcijsko raven, zaradi česar v naslednjih 6 do 12 mesecih ne gre pričakovati dodatnega naraščanja proizvodnje. Morda se je končno vse ujelo in bomo priča zgodovinskemu sporazumu med naftnimi velesilami, kar bi umililo nihanje cen črnega zlata. Obstaja pa tudi verjetnost, da se, kot že velikokrat v zadnjem obdobju, ne bo zgodilo nič, pri ceni nafte pa se bodo nadaljevali 10- ali večodstotni skoki navzgor ali navzdol.

                       Vir: Bloomberg

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Pozitivna donosnost

Ravno ta presek trenda pa je trg nekoliko ohladil. Marsikateri investitor je pričakoval, da bo ECB predstavila še kakšno novo obliko spodbude, podaljšala odkupovanje obveznic oziroma malo bolj odločno nakazala možnost nadaljnjega znižanja obrestnih mer. še bolj pa je presenetila povečana samozavest centralnega bankirja Draghija, da kljub večji verjetnosti revizij makroekonomskih podatkov navzdol njegov cilj »nizke inflacije malo pod dvema odstotkoma« ni več tako oddaljen.

Z drugimi besedami povedano, še nekaj let lahko pričakujemo okolje z negativnimi obrestnimi merami, a zdi se, da dodatnih spodbude za oživljanje gospodarstva verjetno ne bo potrebne, ker je ekonomija na pravi poti. Na prvi pogled se zdi to dobra novica.

A za finančne trge ima ta novica povsem drugo konotacijo. Vrednotenja na finančnih trgih so namreč zaradi stimulativnih ukrepov centralnih bank praktično vsa na zelo visokih ravneh. Vsako zmanjšanje denarja »ustvarjenega iz spodbudnih ukrepov« centralnih bank, lahko hitro zniža cene številnim naložbenim razredom.

Najlepši primer je trgovalni dan po septembrskem sestanku in novinarski konferenci. Zgolj izpustitev podaljšanja evropskega QE je vodila v razprodajo nekaj najvarnejših državnih obveznic. Celo zahtevana donosnost desetletne nemške obveznice je spet pozitivna (0,03 odstotka letno). A zvišanje donosnosti je povzročilo padec cene obveznice za dober odstotek in pol. Trendu pa so sledili tudi delniški trgi z večodstotnimi padci.

Vprašanja pa ostajajo. Ali se bo treba spet navaditi na normalno tržno dogajanje (z rastmi in padci tečajev) ali pa bodo centralne banke spet preprečile padce vrednosti premoženja. Ne bo nam treba dolgo čakati, saj bo imela ameriška centralna banka FED že v sredo, 21. septembra, zasedanje, na katerem verjetno ne bo zvišala obrestnih mer in bo s tem trg nekje do novembra pomirila.

S katerega koli konca pogledamo, pa lahko ugotovimo, da bo upravljanje premoženja v naslednjih obdobjih zahtevno, saj se bo treba za pozitivno donosnost potruditi in izkoristiti tudi kakšno korekcijo na trgih v svoj prid.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj