Zahtevno leto za evropska farmacevtska podjetja

Nekatera podjetja poslujejo predvsem na evropskem trgu, druga se osredotočajo na tujino. Nižje cene delnic evropskih podjetij v zadnjem letu so prinesle tudi nižja vrednotenja. Trenutne ravni posameznih delnic se že zdijo zanimive. Vseeno bo tudi letos odločilna predvsem politična retorika glede cen zdravil. Tu prednjačijo ZDA, sledi pa tudi Evropa. Na kratki rok se zdi, da bodo cene zdravil in storitev v ZDA še naprej pod velikim pritiskom. Podobna pa je zgodba tudi v Evropi, kjer so želje po nižjih cenah v praktično vseh državah. Cenovni pritiski so trenutna vrednotenja evropskih farmacevtskih podjetij znižali na zanimive ravni. Kazalnik PE za letošnje in tudi leto 2018 je nekoliko pod dolgoletnimi povprečji. Za letošnje leto pa ostajajo ključni naslednji dejavniki, prevzemna aktivnost, cenovna retorika v ZDA, novi produkti in tudi nova vodstva v nekaterih večjih podjetjih. Evropska farmacevtska podjetja imajo zelo nizko raven dolga. Ob dejstvu, da je organska rast posameznih podjetij omejena, se morajo za nadaljnjo rast obrniti k prevzemom. Tudi letos tako lahko pričakujemo zanimivo prevzemno aktivnost. Pod vprašajem še naprej ostaja politika v ZDA, kjer še ni jasno, kako se bodo lotili »previsokih« cen zdravil. Vseeno glede na lobistični vpliv drastičnih rezov ne gre pričakovati. V 2017 bo veliko vlogo odigrala tudi uspešnost plasiranja novih produktov na trg. Kar nekaj večjih evropskih igralcev letos načrtuje pridobitev novih licenc za prodajo novih zdravil. Pomembno vlogo pa lahko odigra tudi menjava direktorja podjetja GSK. 1. aprila se poslavlja dolgoletni šef uprave Sit Andrew Witty. Na njegovo mesto pride Emma Walmsley. Njena preteklost nakazuje, da lahko GSK pod njenim vodstvom postane zelo prevzemno naravnan. Vodstvo uprave se menja tudi v Novo Nordisku.

Vidimo, da evropski farmacevtski sektor tudi letos čaka zahtevno leto. Nekatere delnice so že vrednotene atraktivno, nekatere pa čakajo težke naloge. Neznanka ostajajo ZDA, kjer lahko razjasnitev nekaterih vprašanj pozitivno vpliva na cene posameznih delnic v EU.

David Zorman, upravitelj

Prebujanje finančnega sektorja

Da postavimo dogajanje na malo trdnejše temelje, poglejmo v zgodovino. Delnice finančnega sektorja sestavljajo dobrih 20 odstotkov globalnih delniških indeksov, tako ameriškega kot evropskega, s tem pa se uvrščajo med najpomembnejše sektorje. V zadnjih 10 letih (od 1.1.2007) so globalne delnice presegle tečaje izpred krize in donos globalnega delniškega indeksa je pozitiven, s 14,7 odstotka (vsi podatki merjeni v dolarjih), toda globalni finančni indeks je imel v istem obdobju negativno, 33-odstotno donosnost. Evropske finančne družbe so imele v enakem obdobju negativno donosnost, neverjetnih minus 61 odstotkov. Sektor je bil in je še vedno precej osovražen med vlagatelji, tako da so se ga izogibali v velikem loku, saj je bila vsa odgovornost za zlom borz in gospodarstev pripisana hazardiranju finančnih družb. To je seveda zelo poenostavljena zgodba in najlažje je za svoje težave kriviti drugega, a to ni namen zapisa. Posledice takega mišljenja so bile močno zaostrovanje regulative in vedno nove regulatorne zahteve, ki so omejevale posel in napihnile stroške. Po drugi strani so centralne banke s politiko nizkih obrestnih mer uničile osnovni posel kreditiranja potrošnikov in gospodarstva, saj so marže močno upadle in banke so se raje ukvarjale s čim drugim, kot s posojili. Recimo s trgovanjem na obvezniških trgih ali pa s centralnimi bankami. Vse to je povzročilo dodaten upad dobičkov in banke so potrebovale še več kapitala, ki so ga ponekod prispevali zasebni vlagatelji, ponekod pa kar države (npr. Slovenija ali Italija). Podaljšana kriza v Evropi ter težave s slabimi krediti predvsem v južnem delu Evrope so povzročile, da se Italija še danes ukvarja s slabimi terjatvami, ki smo jih v Sloveniji že leta 2013 ali 2014 prenesli na slabo banko.

Kot kaže, je točka obrata prišla lani novembra z izvolitvijo Trumpa. Napovedal je konec zaostrovanja regulative, Fed pa z dvigi obrestne mere stanje obrestnih mer počasi vrača v normalne okvire. Skok cen energentov in surovin je prinesel višjo inflacijo in s tem rast inflacijskih pričakovanj ter rast obrestnih mer na obvezniških trgih, kar si vsi razlagajo kot pozitivno za delnice finančnih družb. Zato so delnice globalnih finančnih družb od izvolitve Trumpa prinesle 10,8 odstotka, evropske finančne delnice 8,1 odstotka, globalne delnice pa pol manj, 4,7 odstotka. Glede na zgodovinska vrednotenja, leta zaostajanja za drugimi delnicami ter izboljšano prihodnjo finančno sliko se zdijo delnice finančnih družb, sploh v Evropi, vse bolj privlačna naložba. Zgodovinski podatki ne pomenijo prav veliko pri napovedovanju prihodnjih donosov, a zgodovina nas uči, da je donosneje biti na nasprotni strani trga. In trenutno finančne delnice še niso v ospredju, čeprav niso več čisto pozabljene.  
 

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

OPEC pričakuje stabilno leto

Z dogovorom, ki so ga glavne svetovne proizvajalke surove nafte podpisale konec lanskega leta in naj bi začel veljati s prvim januarjem 2017, so se zavezale, da bodo za šest mesecev okrnile dnevno proizvodnjo za približno 1,8 milijona sodčkov. Prva je proizvodnjo zmanjšala največja članica naftnega kartela Opec Savdska Arabija, ki je tako javnosti in trgu jasno pokazala, da namerava narediti vse za stabilizacijo naftnega trga. V prvih dveh tednih so Savdijci zmanjšali dnevno proizvodnjo za skoraj 500.000 sodčkov in s tem celo presegli dogovorjeno zmanjšanje proizvodnje. Savdski Arabiji v skladu z dogovorom sledijo tudi preostale bližnjevzhodne proizvajalke, nekatere med njimi so podobno kot Savdska Arabija, proizvodnjo zmanjšale za več, kot je bilo sprva dogovorjeno. Trenutno še ni javno objavljenih podatkov o rezu proizvodnje pri proizvajalkah, ki niso članice naftnega kartela Opec, vendar se pričakuje, da bo večina podpisnic spoštovala dogovor. Merim predvsem na največjo zagovornico sporazuma, Rusijo, za katero je stabilizacija naftnega trga zelo pomembna, predvsem zaradi njenega učinka na »zdravje« javnih financ. V korist uspehu sporazuma govori tudi nedavna zgodovina, saj naj bi zadnji sporazum o rezu proizvodnje po podatkih IEA, spoštovalo več kot 80 odstotkov članic Opeca.

                                         Vir: Bloomberg


Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Prehod

Alarmi na centralnih bankah so zazvonili in prišlo je do zamrznitve dvigovanja obrestnih mer Ameriške centralne banke, večje monetarne stimulacije Evropske in Japonske centralne banke ter pritiska na Opec in Neopec države, da se dogovorijo o ceni črnega zlata. Omenjeni dogodki so vodili v stabilizacijo razmer na trgu. Vse do nepričakovanega rezultata britanskega referenduma o izstopu iz EU. Za sanacijo šoka je bilo potrebnih nekaj mesecev in dodatna stimulacija centralnih bank.

Tako je trg dokaj mirno vstopil v zadnji mesec ameriških predsedniških volitev, ki so tudi prinesle presenečenje. Izvolitev Donalda Trumpa je bila nepričakovana, a njegove napovedane reforme davčne zakonodaje, infrastrukturnih projektov in protekcionizma, ki so na eni strani gospodarski rasti prijazne, na drugi strani pa ob polni zaposlenosti tudi inflacijske, dajejo trgu osnovo za optimizem. Tečaji delniških naložb rastejo, obvezniški trg je doživel korekcijo, vendar je imel kljub slabšemu zadnjemu četrtletju odlično leto 2016, saj je splošni indeks evrskih obveznic zrasel dobre tri odstotke na leto.

S tem se počasi odpira prostor, da centralne banke spustijo svojo nogo s plina izredne stimulacije. FED bo verjetno nadaljeval cikel kvartalnega dvigovanja obrestnih mer, ECB bo nakazala pripravljenost po nižjih nivojih odkupovanja obveznic. Preostale centralne banke pa bodo verjetno sledile omenjenima. Seveda ob predpostavki normalizacije razmer na političnem in geopolitičnem parketu.

A v letu 2017 je pred nami veliko dogodkov, ki lahko popestrijo dogajanje na kapitalskih trgih. Začne se že z začetkom pogajanj o brexitu sredi meseca marca, nadaljuje se s francoskimi, nizozemskimi in nemškimi volitvami, obstaja tudi verjetnost italijanskih volitev. Na drugi strani Atlantika pa bo 21. januarja zaprisegel nov predsednik in delovati bo začela nova administracija, ki bo že v prvih mesecih deležna eskalaciji pritiskov tako v zunanji kot notranji politiki. Kako se bo odzvala na dogodke, pa bo precej povezano z gibanji tečajev na finančnih trgih.

Težko se je opredeliti, kako uspešno leto je pred nami, a v duhu prej omenjenega grenkega priokusa smo lahko prepričani, da se lepi donosi ustvarjajo takrat, ko imamo številne, ki dvomijo, in druge, ki smotrno sprejemajo tveganja. V ta namen je smiselno poiskati dobre svetovalce pri upravljanju premoženja.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Ne na »mediteranski vlak«

Lani so se spet začele kazati razpoke med severnimi in južnimi državami. Med njimi najbolj negativno izstopata Italija in Portugalska. Prva zaradi počasnega reševanja bančnega vprašanja, druga pa zaradi politične nekonsistentnosti z ekonomsko realnostjo. V omenjeni divergenci se je dobro odzvala Slovenija, ki z relativno dobro proračunsko higieno preteklih let, svoj kreditni pribitek približuje centralni Evropi. To pa pomeni, da se lahko veliko ceneje zadolžuje kot v preteklosti.

Če primerjamo zahtevane donosnosti, opazimo, da se Slovenija lahko zadolži za dve bazični točki ceneje kot Irska, 62 bazičnih točk ceneje kot španije, 104 točke ceneje kot Italija in 310 točk ceneje kot Portugalska. Po drugi stani pa samo 10 bazičnih točk dražje kot Francija in 64 bazičnih točk dražje kot Nemčija. Kreditni pribitek Slovenije je že na pred krizo.
Letošnje leto je še posebno pomembno za našo državo, saj jo čaka zelo pestro leto vstopanja na kapitalske trge. Že samo zapadlosti obveznic je za slabih tri milijarde evrov in ob načrtovanem primanjkljaju 1,7 odstotka ter predfinanciranju lahko pričakujemo, da bo država na trgu iskala dobrih štiri milijarde evrov. Te bo verjetno pridobivala z izdajo novih dolgoročnih obveznic oziroma odprtjem novih tranš že izdanih.

Ker je višina državnega dolga že dobrih 80 odstotkov BDP, je pomembno, da država nadaljuje fiskalno konsolidacijo, ki bi omogočila nadaljevanje razdolževanja in zniževanje kuponske obrestne mere. S tem pa na najbolj neboleč način omogočila rast prijaznim proračunskim ukrepom. Največja napaka bi bila z nesmotrno porabo ponovna priključitev na »mediteranski vlak«.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Preudarno v leto 2017!

Vsi donosi so merjeni v evrih, zavedati se je treba, da je tudi ameriški dolar lani pridobival vrednost. Proti evru je pridobil dobre tri odstotke. Pogledati je treba tudi lastne načrte in odločitve, ki smo jih znotraj leta sprejemali. Če smo z naložbami zadovoljni, drastičnih sprememb ne potrebujemo. Če pa s čim nismo zadovoljni, je vedno dovolj časa za spremembe. Poglejmo tudi, kaj smo lani pisali za leto 2016. Napovedovali smo močnejšo Ameriko in nadaljevanje težav znotraj EU. Na trgih v razvoju smo videli precej različnih poti. Večina napovedi se je tudi uresničila. Ameriško gospodarstvo je bilo in ostaja vodilna svetovna sila. Nizka inflacija in enotnejše reševanje evropskih težav ostajata glavna prioriteta Evropske centralne banke. Zdi pa se, da se tudi znotraj Evrope krivulje obračajo navzgor. Resda počasneje, kot bi si želeli, vendar se zdi leto 2017 znotraj EU precej optimistično. ZDA so s Trumpom postale bolj nepredvidljive, vendar imajo napovedani ukrepi pozitiven vpliv na delniške naložbe. Seveda pa lahko kakšno razočaranje prinese tudi negativne posledice. Trgi v razvoju bodo imeli različne težave in poti tudi v letu 2017. Pri izboru pravilnih trgov bo potrebno veliko dela, saj enotne smeri ne gre pričakovati.

Trenutno se zdi letošnje leto za globalne delniške trge relativno stabilno. Makrookolje bo še naprej ponujalo oporo za delniške trge. Vrednotenja so resda nad dolgoletnimi povprečji, vseeno pa nizke obrestne mere in tudi dividendni donos še vedno dajejo oporo nadpovprečnim vrednotenjem. Korekcije, tudi nekoliko večje, so vedno možne. Vendar tako kot lani v začetku leta se zdi, da bo tudi prihodnja nakupna priložnost. Negotova ostaja tudi hitrost okrevanja znotraj EU, predvsem bančnega sektorja. Vedno večja povezanost sveta in hitrejši pretok informacij ter blaga premikata mejnike in tiste, ki imajo najboljši poslovni model, premikata naprej, drugi pa hitro odpadejo. Lahko rečemo, da globalizacija razkrije težave, ki so bile prej skrite.

Vidimo, da bo tudi 2017 lahko pozitivno leto, vendar bo treba naložbe izbirati bolj premišljeno, saj so nekatera vrednotenja nad dolgoletnimi povprečji. Zato lahko končamo z nasvetom, ki smo ga podali že lansko leto. Počasi in preudarno. Vroče zgodbe pustimo, saj investiramo na dolgi rok. O svojih naložbah je treba pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja. Pa srečno!

David Zorman, upravitelj

Donosno leto za surovine in energente

Potem, ko so na Kitajskem sporočili, da bodo za zagotavljanja ciljne stopnje rasti, začeli izvajati ukrepe (nižja obdavčitev za nakup druge nepremičnine, lažji dostop do bančnih virov financiranja …) za spodbujanje aktivnosti v gradbenem in nepremičninskem sektorju, smo bili priča obratu trenda na področju surovin. Ne preseneča podatek, da so letos najvišjo donosnost zabeležili ravno tisti materiali, ki so v največji meri uporabljeni v gradbeništvu. Železova ruda potrebna za izdelavo železa in jekla, je do sredine decembra v ameriških dolarjih zrasla za več kot 80 odstotkov. Železovi rudi sledita cink, ki se uporablja pri procesu galvanizacije jekla in ki je letos zrasel za 62 odstotkov in jeklo s skoraj 50 odstotnim donosom. Na dnu lestvice donosnosti najdemo plemenite kovine, ki zaradi privlačnih donosov na delniških in obvezniških trgih niso pritegnile zanimanja vlagateljev.

Po februarskem dnu, ko se je s surovo nafto trgovalo za manj kot 30 dolarjev za sod, so se začela pogajanja med največjimi svetovnimi proizvajalkami o začasni zamrznitvi rasti ponudbe. Umik kvotnega sistema s strani naftnega kartela OPEC, ki je do nedavno, preko uravnavanja ponudbe agregatnemu povpraševanju, služil za zagotavljanje stabilne cene surove nafte, je v zadnjih letih na naftnih vnesel ogromno nestanovitnosti. Po celoletnih pogajanjih smo decembra končno dobili sklenitev sporazuma, s katerim upamo, da se bo na energetske trge vrnilo nekaj še, kako potrebne stabilnosti. Cena nafte je letos zrasla za 20 odstotkov.

 
                                                      Vir: Bloomberg, KD Skladi d.o.o.


Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Bim, bam, bom

ECB je pretekli teden že opravil zadnje letno zasedanje, a z naslovnic medijev še ne bo izginil, saj je postavil rok italijanski vladi, da mora izvesti sanacijo bank do konca leta. Pomenljiva je tudi prispodoba v duhu sanacije najstarejše evropske Banke Monte Pashi di Siena in koncepta Evrope. V Italiji populistične stranke pridobivajo moč. To je povsem razumljivo, saj njihova ekonomija že dolgo časa stagnira. A če apliciramo slovensko matriko sanacije bank na državno ekonomijo, lahko zaključimo, da »svež zrak v pljučih« finančnega sistema spodbudi gospodarsko dinamiko in s tem oslabi želje volivcev po velikih spremembah. Ohranitev evrskega območja znotraj obstoječih meja je bila po mojem mnenju glavna tema decembrskega zasedanja ECB. Ta je finančnim trgom napovedal vojno v primeru nadaljevanja sprememb političnega zemljevida Evrope in povečevanja drugih političnih ter geopolitičnih negotovosti. Predsednik ECB Mario Draghi je namreč ponovil, da bodo obrestne mere na obstoječih oziroma nižjih nivojih še dolgo časa. Hkrati pa je podaljšal odkupovanje obveznic še za devet mesecev, do decembra 2017. Sicer samo v višini 60 milijard na mesec, a še vedno je količina izjemno visoka glede na to, da se makroekonomski podatki v Evropi iz meseca v mesec izboljšujejo. še posebej je treba izpostaviti inflacijo in inflacijska pričakovanja, ki jih pri ECB ocenjujejo na nizkih ravneh, 1,7 odstotka leta 2019. Na drugi strani pa so se na naftnem trgu države Opeca dogovorile za znižanje proizvodnje nafte. To je povzročilo rast cene črnega zlata in obstaja možnost pozitivnega inflacijskega presenečenja. Tako je praktično edina razlaga, da je opazka potencialno še bolj stimulativne politike svarilo finančnim trgom.

V tem tednu so vse oči vlagateljev usmerjene na drugo stran Atlantika, kjer je ameriška centralna banka FED postavljena v bistveno bolj kompleksno situacijo kot lani, ko je Draghi povsem pripravil teren za neboleč prvi dvig. Pričakuje se zvišanje obrestne mere za četrt odstotka. V prihodnjem letu pa naj bi si dvigi postopno še sledili. Ameriško gospodarstvo okreva že nekaj časa in izgovorov za ohranjanje nizkih obresti ni več. še bolj pa bodo misli usmerjene v komunikacijo, v kakšnih časovnih intervalih in višini si bodo dvigi obrestne mere sledili v naslednjem obdobju. Ob napovedanih ukrepih novoizvoljenega predsednika Trumpa bodo težko opravičevali počasne dvige obrestnih mer. Tako se lahko zgodi, da bodo v FED presenetili z dvigi. Na drugi strani pa lahko Trump s fiskalno stimulacijo razočara, kar bo končalo bikov trend na borzi. Saj, kot pravijo, še noben »bik« ni preživel recesije. Po drugi strani pa bo kot edina še demokratska izbranka Janet Yellen v ameriški politiki posredno vplivala na volitve v senat in kongres čez dve leti in pol. Si mogoče upamo pomisliti, kje bo ameriški dolar takrat?

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Farmacevtska podjetja še naprej pod pritiskom

V naših komentarjih smo na visoka vrednotenja opozarjali že vrsto let. Nato se je proti farmaciji obrnila še Hillary Clinton in negativni pritiski so bili preveliki. Zdelo se je, da je zmaga Trumpa, nekoliko omilila negativni tok. Vendar je Trump prinesel tudi višje obrestne mere, kar pa je za biotehnološka podjetja, ki potrebujejo poceni denar, negativno. Vrednotenja so se resda znižala, vendar rasti poslovanja v prihodnjem letu ni pričakovati. Posamezna podjetja so vseeno postala privlačna, vendar celoten sektor še vedno zaznamujejo negativni trendi. Tudi med najbolj prepoznavnimi farmacevtskimi podjetji so letos nekatera doživela velike padce. švicarski gigant Novartis je letos upadel za približno dvajset odstotkov. Tudi tu so bila vrednotenja preprosto previsoka. Vrednotenja farmacevtskih podjetij so trenutno še vedno nekoliko nad dolgoletnimi povprečji, kar kaže, da je pred nami še eno zahtevno leto. V sektorju pa že najdemo kakšno zanimivo ime, ki ima dobre obete in privlačno vrednotenje. Pri izbiri naložb v prihodnjem obdobju bo treba biti zelo izbirčen. Možnosti za rast sektorja so predvsem na trgih v razvoju. V ZDA ter EU rasti ni pričakovati. Predvsem so vprašljive ZDA. Kaj bo z zdravstvenim sistemom, kako se bo Trump lotil zdravstva? Na srečo so volivci na referendumu zavrnili predlog, da naj država omeji cene zdravil. Zasluga gre predvsem ogromnim sredstvom, več kot 100 milijonov dolarjev, ki so jih farmacevtka podjetja namenila za kampanjo proti.

Vidimo, da farmacevtski sektor vstopa v leto 2017 z nekaj zelo pomembnimi vprašanji. Treba bo spremljati Trumpov vpliv na sektor ter razvoj novih zdravil. Posamezna vrednotenja so že privlačna, celotni sektor kakšne podcenjenosti ne kaže. Prave naložbe pa lahko prinesejo boljše donose kot letos.

David Zorman, upravitelj

Pogled v leto 2017

Po donosu za leto 2016 spet izstopajo ameriške delnice, ki so do letošnjega decembra ustvarile donos skoraj 13 odstotkov (vsi nadaljnji podatki vključujejo tudi dividende in so preračunani v evre), medtem ko je Evropa močno zaostala in je še vedno dobre 3 odstotke nižje kot na začetku leta. V zadnjih dveh letih je ta razkorak med evropskimi in ameriškimi delniškimi trgi dosegel že 19 odstotnih točk. Del razlike gre seveda na račun močne rasti dolarja, a vseeno so razlogi za razliko predvsem v počasnem razreševanju nakopičenih evropskih težav. Nasploh kapitalski trgi kažejo, da je Evropska unija tvorba, ki ne deluje optimalno, a teh težav nam nikakor ne uspe razrešiti in postati učinkovitejši. Če pogledamo recimo donose v zadnjih petih letih (Evropa 70 odstotkov, ZDA 158 odstotkov), desetih letih (EU 32 odstotkov, ZDA 122 odstotkov) in petnajstih letih (EU 48 odstotkov, ZDA 80 odstotkov), ki zajemajo celo dve recesiji oziroma krizi, vidimo, da Evropi nikakor ne uspe izplavati iz neke permanentne krize. Res je sicer, da je večina razlike nastala v zadnjih nekaj letih, a pomembnejše vprašanje je, ali je leto 2017 leto, ko se bo ta razlika začela zapirati. ZDA so izvolile novega predsednika, ki želi nižati davke in zagnati državno potrošnjo in investicije. Koliko tega bo uspelo, bomo še videli, a dejstvo je, da so pričakovanja za ameriški delniški trg bistveno bolj optimistična kot za Evropo. Evropo v letu 2017 čakajo predvsem velike politične preizkušnje (volitve na Nizozemskem maja, junija v Franciji, septembra v Nemčiji), ki prinašajo močnejše nihanje tečajev, po drugi strani pa verjetno zmanjšujejo možnost za odločnejše ukrepanje in s tem se bo nadaljevala letargija na evropskih delniških trgih. Po drugi strani se pojavlja tveganje, da Trumpova nova politika ne bo opravičila močne rasti ameriških delnic v zadnjem mesecu, kar odpira možnost negativnega presenečenja ter padca ameriških delnic.

Zato bo pomemben predvsem individualen nabor posameznih delnic, saj se lahko zgodi, da bomo konec leta 2017 na enakih ali celo nekaj nižjih nivojih kot konec 2016. Dober individualen nabor se zato ponuja kot možnost nadpovprečnega donosa, seveda pa ta strategija nosi s seboj tudi večje tveganje. Tako v Evropi kot ZDA gre nekaterim podjetjem zelo dobro in delujejo v perspektivnih panogah, zato je tu treba iskati priložnost za zaslužek. Glavne favorite vidim v sektorjih financ, diskrecijske potrošnje, IT in deloma energije oziroma materialov. Potrebno pa bo precej živcev in potrpežljivosti, saj lahko v letu 2017 pričakujemo celo višjo nihajnost kot v letu 2016.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja