Vzrok so letošnji odlični poslovni rezultati, ki prinašajo kar 55 odstotkov višji čisti dobiček kot v primerjalnem obdobju lani. Cinkarna Celje je namreč ena večjih neodvisnih evropskih proizvajalk titanovega dioksida. Ta se kot pigment uporablja v proizvodnji barv, vseh vrst lakov, papirja, v proizvodnji gume, keramike, varilnih elektrod, živilske embalaže, zdravil, zobnih past in še kje.  

Svetovni trg titanovega dioksida je bil v preteklih letih zasičen s ponudbo, spopadal se je tudi z ekološkimi izzivi. Vendar se je v drugem četrtletju zgodil cenovni preobrat, saj so v svetu zaprli več proizvodnih obratov, cena se je spet začela zviševati. To so v Cinkarni očitno s pridom izkoristili in ob proizvodnji, ki je blizu maksimalne izkoriščenosti kapacitet, poslovanje močno izboljšali. Globalni analitiki zdaj panogi napovedujejo razcvet, saj naj bi bilo po mnenju ameriške investicijske banke Goldman Sachs zviševanje cen titanovega dioksida šele na začetku večletnega cikla. Konkurenca Cinkarne Celje je na začetku zadnjega četrtletja spet zvišala cene, podoben ukrep naj bi se spet zgodil na začetku leta 2017.

Cinkarna Celje je še vedno tudi na prodajni listi SDH in samo vprašanje časa je, kdaj se bo znova začel prodajni postopek. Zanimiva je tudi delnice v indeks SBI TOP in začetek trgovanja v kontinuiranem načinu. Zadnji dve spremembi bosta začeli veljati 1. decembra 2016.

Grega Meden, samostojni upravitelj

Kar nekaj politik ima močan vpliv na finančne trge. še najverjetnejša se zdi materialno potencialna odprava Dodd-Frankove zakonodaje, ki podobno kot Basel III v Evropi bankam na smiseln in nesmiseln način omejuje prekomerno sprejemanje tveganj. Tudi za ceno zaviranja gospodarske rasti in inflacije. Vidi se namreč, da živimo v svetu hitrih sprememb. Če je bilo po finančni depresiji potrebnih dobrih 60 let za sprostitev zakonodaje, bo z angažmajem nove ameriške administracije isto uspelo v slabem desetletju. Omenjeno pa je lahko kratkoročno zelo pozitivno za ameriško ekonomijo.

še dodatno pa bo za gospodarstvo spodbuden tudi zagon velikih infrastrukturnih projektov. Obnova cestne, železniške, letališke infrastrukture in mestnih središč ter gradnja mejnih preprek lahko ameriškemu gospodarstvu prinese nekaj »kitajske« gospodarske rasti.

Na drugi strani pa bo imel novi predsednik kar nekaj realnih omejitev. Z aktiviranjem novih spodbud gospodarstva ob praktično polni zaposlenosti in napovedani omejitvi priseljevanja bo to vodilo državo v pregrevanje gospodarstva. še višja zaposlenost pa bo povzročila rast stroškov dela in zniževanje konkurenčnosti države. Zato ne preseneča napovedana protekcionistična ekonomsko-globalna pozicija. Omenjeno pa ima negativen vpliv na globalno dogajanje.

še več, novoizvoljeni predsednik Trump bo za izpeljavo ambicioznega načrta potreboval neskončna finančna sredstva, ki jih bo težko našel v visoko zadolženi državni zakladnici. Kratkoročno bi si sicer lahko pomagal s povečanjem davčne mase, ki bi s pametno obliko davčne politike lahko ameriške korporacije prisilila k repatriaciji dobičkov. A znižanje davkov in povečanje izdatkov se matematično navadno ne izide brez alkimije oziroma sveže natisnjenega denarja.

Na tej osnovi tudi ne preseneča rast tečajev delnic, ki predstavljajo zaščito pred inflacijo, in padec cen obveznic, ki so negativno povezane s prej omenjenim. A trenutno je trg v fazi špekulacije in vere. Pričakovati pa je, da se bo v naslednjih mesecih negotovost nekoliko znižala, evforija pomirila in bo nova ameriška administracija trčila na realna tla. S tem pa tudi finančni trg in pokazal se bo dejanski obraz novega vodje.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Po neuradnih informacijah je v NLB prispelo veliko ponudb za nakup delniškega svežnja v vrednosti slabih deset milijonov evrov. Poleg domačih finančnih vlagateljev naj bi bilo tudi kar nekaj velikih tujih investicijskih skladov, ki iščejo zanimive naložbe v regiji. Med njimi bi lahko izstopal češki finančni holding J & T, ki je že javno izrazil interes za nakup Petrola. J & T ima tako že skoraj 13 odstotkov vseh delnic Petrola, ki so jih lani kupili na eni od podobnih bančnih dražb. Tako so za SDH oziroma državo že drugi največji lastnik Petrola, v morebitni povezavi s skupino Perspektiva bi z nakupom dodatnih delnic lahko presegli statutarni prag 25 odstotkov lastništva in tako blokirali vse pomembne sklepe družbe.
Kot kaže, se je država oziroma SDH ustrašila prevelikega vpliva zasebnih lastnikov na družbo in tako napovedala konkurenčni boj za nakup po novem vseh 3 odstotkov delnic, ki jih ima v lasti NLB. Te bodo ponudili na novem tenderju, ki naj bi bil novembra. V kolikor bi J & T tudi tokrat oddal najboljšo oziroma cenovno najvišjo ponudbo, bi se lahko vnel boj za prevlado pri upravljanju Petrola, to pa posledično pomeni močno rast cene delnic na borzi.

Čehi so že na prejšnji skupščini zahtevali svojega člana nadzornega sveta, vendar jim država tega ni omogočila. Zadeva pa je tokrat precej drugačna, saj spomladi poteče mandat nadzornega sveta in v tem primeru se za potrditev novih članov potrebuje le navadna večina glasov.

To seveda pomeni, da bi ob morebitnem slabšem obisku skupščine že manjši blok lastnikov lahko temeljito spremenil sestavo nadzornega sveta in s tem upravljanje družbe, ki ima letno prodajo skoraj štiri milijarde evrov.
Če je res, kar trdijo nekateri bolje obveščeni borzni poznavalci, in je češki holding J & T močno povezan z madžarsko naftno družbo MOL, bi to lahko skupaj z dodatnimi nakupi delnic omenjene družbe na borzi vodilo celo v poskus povezovanja ali prevzema Petrola. Zato je bila tudi sprejeta odločitev SDH, da bo poskusil na tenderju kupiti strateško pomembne tri odstotke delnic, saj bi te lahko pomembno nagnile tehtnico na eno ali drugo stran.

Borzniki od Nove Ljubljanske banke tako pričakujemo transparentno izvedbo dražbe, saj mora biti najvišja ponujena cena za omenjene delnice edino merilo za izbiro kupca. To je namreč v interesu vseh državljanov, ki smo z davkoplačevalskim denarjem spet morali reševali propad NLB.

Grega Meden, samostojni upravitelj

Zgoraj omenjeni najhitreje rastoči ekonomiji bosta v naslednjih desetletjih prevzeli globalno gospodarsko pobudo. Za dokaj enakovredno konkuriranje v svetu je bil koncept širjenja EU, prostotrgovinski sporazumi povsem na mestu. Začetek balkanizacije Unije z izstopom Velike Britanije pa dejansko hromi gospodarsko moč regije in ji dolgoročno zmanjšuje pomembnost.

Da se bo pomembnost Evrope začela približevati deležu prebivalstva v svetu, nakazuje že revizija košarice valut Mednarodnega denarnega sklada za posebne pravice črpanja (SDR). V letošnji reviziji konec septembra so prvič v delovanju institucije vključili kitajski Reminbi, in sicer v višini 10,92 odstotka, na račun evra, ki je izgubil dobrih 6,5 odsotne točke in je padel na 30,93 odstotka, ter britanskega funta, ki se je znižal za dobre 3 odstotne točke, na 8,1 odstotka. Preostanek pa sta izgubila japonski jen (dobro odstotno točko) in ameriški dolar (0,2 odstotne točke). Pomembnost omenjenega je predvsem v dejstvu, da številne državne zakladnice omenjene uteži uporabljajo za primerjalni indeks deviznih rezerv.

Na drugi strani pa je v vodilni britanski politični stranki med drugim in petim oktobrom potekal kongres, ki je bil v znamenju nacionalizma, socializma ter protekcionizma. Z zaušnico globalizaciji in hitremu ter trdemu izhodu iz EU je tudi predsednica vlade Mayeva končala sklepni nagovor.
Naslednji dan pa je bil v znamenju največjega tektonskega premika na trgu prosto trgovalnih valut. Vrednost britanskega funta v primerjavi z dolarjem je sicer znotraj nelikvidnega azijskega trga upadla čez dan dobrih 6 odstotkov in kljub intervenciji končala trgovalni dan 1,5 odstotka nižje. Kljub iskanju vzroka za silovit trenutni valutni upad v raznih algoritmih, robotskih trgovanjih ali človeški napaki je jasno, da Velika Britanija v finančni javnosti izgublja svoj preferenčni status.

Omenjena depreciacija bo pomembna tudi za nadaljnje ukrepanje angleške centralne banke (BOE), saj so se inflacijska pričakovanja krepko zvišala. BOE je tako vse bolj v primežu nacionalnega interesa in s tem koncepta neodvisnosti. Neodvisnost pa je mogoče enačiti z zaupanjem in stabilnostjo.
Globalni finančni trg je med seboj izjemno prepleten. Kapital pa v džungli negotovosti vedno prvi najde pot. Zato je smiselno razmisliti o aktivnem upravljanju finančnega premoženja. S tem se je namreč mogoče izogniti marsikateri pasti.

Primož Cencelj, CFA, upravitelj

Na splošno je bil v tako nepredvidljivem okolju zanimiv previden, a vseeno zelo izražen optimizem glede prihodnosti. Nemška podjetja zaupajo v kakovost in superiornost svojih izdelkov. Prepričana so, da se jim bo, ne glede na okoliščine, uspelo prilagoditi izzivom ter poslovati donosno in uspešno. Rahlo se spreminja paradigma rasti, saj je v pretekli petletki velik del rasti prišel s trgov v razvoju, zdaj pa v ospredje vse bolj stopajo digitalizacija poslovanja ter nove tehnologije in internet stvari. Tako je recimo BMW prepričan, da mu tesla zanj ni prevelika grožnja in da bo imel v treh letih zmogljivejši električni avtomobil. Deutsche Post z DHL v Amazonu kljub njegovemu naskoku na logistiko, ne vidijo grožnje, ampak zgolj priložnost. Siemens je pripravljen na vseh področjih. Po njihovo je sicer problematično pomanjkanje predvidljivosti, saj je težko graditi ali obnavljati velike infrastrukturne projekte v nepredvidljivem okolju ter če politiki kar naprej spreminjajo pravila igre. A se prilagajajo temu. Skrajšali so postopke odločanja in sprejemanja odločitev, z nakupom Gamese so vstopili na trg zelene energije, prevzemajo tudi nekaj specialističnih programskih podjetij, s katerim digitalizirajo tako plinske turbine kot tudi oddelek medicinske opreme.

še bolj presenečajo srednje velika podjetja, ki so običajno nišni igralci, a v svojih nišah obvladujejo 20 do 40 odstotkov trga in so tržni voditelj. V Gea Group menijo, da bo še naprej vsak drugi liter piva ter vsak četrti liter mleka v svetu procesiran na njihovih strojih, saj manjši tekmeci vse težje zagotavljajo konstantno visoko kakovost prehranskih izdelkov. Siemens je Osram leta 2013 izločil iz podjetja ter ga uvrstil na trg, ker je kazalo, da imajo žarnice vse manj prihodnosti. V samo treh letih je menedžment prenovil podjetje, izdelavo žarnic in svetil so letos prodali kitajskim vlagateljem, sami pa so se usmerili na tehnološko zahtevna svetila LED, infrardeče oddajnike, industrijska svetila itd., vse to pa temelji na čipih ter programski opremi. Symrise, podjetje z 2,6 milijarde evrov prodaje, maržo EBITDA med 18 in 22 odstotkov v zadnjih 10 letih ter 12-odstotnim svetovnim tržnim deležem v segmentu aromatov, izvlečkov ter eteričnih olj, stavi na okoljsko ozaveščenost vračanje k naravi.

Skratka svet je postal bolj nepredvidljiv, a s prilagodljivostjo ter konzervativnim načrtovanjem poslovanja nemška podjetja vidijo prostor za uspešno rast tudi v prihodnje. Zato mislim, da je kljub pričakovanim večjim nihanjem na borzah za pokojnino smiselno varčevati tudi v delnicah ima smisel.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja