Kljub vsem željam in potezam se v svetu kažejo določene razpoke. Ena največjih je način odločanja volivcev. Ekonomska logika, argument, koncept vzrok in posledice so se umaknili in prevladala so čustva in odločanje iz upora, trenutne frustracije in alkimije. Prvi lakmusov papir je bil referendum v Grčiji, ki ga je pred veliko katastrofo za omenjeno državo rešila šele politika. Drugi, bistveno bolj intenzivni lakmusov papir pa je bil v preteklem mesecu referendum v Veliki Britaniji, kjer so se volivci odločili za izhod iz Evropske unije. še večji preizkus pa prihaja novembra, ko se bodo na volišča podali državljani v Ameriki in Avstriji.

Na finančne trge pa imajo politične odločitve vse večji vpliv. Brexit je finančne trge presenetil, saj se je pričakovalo, da bo Velika Britanija ostala v EU. Po koloarjih se je sicer govorilo, da bi znal biti rezultat tudi presenetljiv. Med drugim so se tudi vse nadzorne inštitucije pripravile na morebitni neljubi scenarij tako, da so zaposleni v pomembnih centralnih bankah in največjih bankah po objavi rezultatov morali biti na svojih delovnih mestih celo noč. Želeli so namreč preprečiti vpad likvidnosti in sunkovitih padcev tečajev.

Trg se je v prvih dneh sprva sicer odzval naravno in potisnil bolj tvegane naložbe nižje in manj tvegane višje. A na koncu je intervencija centralnih bank povzročila, da je z izjemo britanske valute in delnic, vezanih na britanski trg, brexit minil kot skoraj zanemarljiv dogodek za finančni trg. Praktično vsa sredstva so pridobila. še posebno pa državne obveznice, med katerimi bi izpostavil nemške obveznice. Njihova celotna krivulja je praktično že negativna in kar okoli 65 odstotkov dolga ima obrestno mero nižjo od -0,4 odstotka, ki je limit ECB za odkupovanje državnih papirjev.

Seveda pa vsaka taka razpoka doda k pritisku v ekonomloncu. Uporabniška izkušnja pa uči, da je ekonomlonec učinkovit samo do določene točke, ko je tlak znotraj pravega razpona. V tem duhu je treba zdaj spremljati tudi finančne trge in sprejemati naložbene odločitve. V primeru, da se bo tlak uravnavalo znotraj gabaritov, lahko pričakujemo okusen in poln obrok. Nasprotno pa lahko pričakujemo neljub dogodek. V ta namen je smiselno svoje premoženje nalagati kar se da dinamično in pragmatično ter biti pripravljen na oba prej omenjena scenarija.

Primož Cencelj, CFA, upravitelj

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Navkljub nepričakovanemu rezultatu smo se na tak izid referenduma na KD Skladih dobro pripravili. Pozicioniranje portfeljev naših podskladov je defenzivno, kar se odraža v nižjih deležih delniških naložb in višjih deležih denarnih sredstev, v okvirih naložbenih politik. Dodatno smo se pred negativnimi odzivi na kapitalskem trgu zavarovali tudi s tehnikami ščitenja z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Defenzivno pozicionirani pa smo BREXIT dogodek pričakali tudi pri naložbenih politikah produkta Individualnega upravljanja premoženja, kjer za upravljanje premoženja strank znotraj svojega krovnega sklada uporabljamo kvantitativen program optimizacije naložbenih portfeljev.

Brexit – kako naprej? Prve politične posledice smo videli takoj zjutraj, z napovedanim odstopom angleškega premierja Cameroona, pričakujemo pa lahko, da bo odločitev Britancev povzročila pravi politični vihar širom Evrope. Kaj sledi odločitvi Velike Britanije?

Ena izmed prvih posledic odločitve je močan skok negotovosti, ki bo negativno vplivala na gospodarsko aktivnost v Evropi pa tudi širše. Ocene negativnega učinka na gospodarsko rast v Veliki Britaniji in Evropi se gibljejo med 0,5 in 1,5 o.t., predvsem zaradi negativnih učinkov na investicije (okolje visoke negotovosti, ki bo vplivalo na investicijsko dejavnost) ter zasebno potrošnjo. Točne ocene so v tem trenutku praktično nemogoče, saj bo razvoj dogodkov pogojen tudi s strani reakcij odločevalcev predvsem na strani denarnih in fiskalnih politik, vprašanj prihodnosti enotnega trga ter vprašanja okoli škotske neodvisnosti.

V zadnjem tednu je navkljub pričakovanemu tesnemu izidu veljalo prepričanje, da bodo Britanci glasovali za EU, kar se je na trgih izkazovalo v močni rasti tečajev. Današnja negativna reakcija na obratni izid referenduma torej ni nepresenetljiva. Volatilnost in negotovost na trgu je trenutno izredno visoka, pričakujemo pa lahko postopno normalizacijo. Na strani obvezniških naložb ima Evropska centralna banka (ECB) v sklopu trenutno sprejetih programov na voljo ukrepe, s katerimi lahko uravnava zahtevane donosnosti. Glavno orodje je predvsem kupovanje državnih obveznic na sekundarnem trgu. Poleg rednega odkupovanja pa lahko ECB na trg poseže tudi z dodatnim »kriznim« odkupovanjem, ki ga poznamo pod imenom OMT. še več, nedavno je celo nemško ustavno sodišče potrdilo omenjen ukrep kot skladen z nemško ustavo. še bolj pa je razširil možne ukrepe stabilizacije angleški centralni bankir, ki lahko močno podpira poslovne banke z več 100 milijardami dodatne likvidnosti. Z namenom stabilnih deviznih tečajev pa so zgodaj zjutraj intervenirale določene druge centralne banke, med katerimi bi poudarili Japonsko in švicarsko.

Srednje in dolgoročno je zelo pomembno, kakšne bodo politične posledice odločitve Velike Britanije in kako bo to vplivalo na evropsko integracijo. Na eni strani je rezultat referenduma lahko veter v jadra populističnim evropskim strankam, ki v svojih programih težijo k manj tesni evropski integraciji ali celo izstopu posameznih držav iz EU. V tej luči bodo prvi test že parlamentarne volitve v nedeljo v španiji, oktobra pa nas čaka referendum o spremembi ustave v Italiji, ki bi lahko prerastel v politično in ne vsebinsko bitko. Po drugi strani pa bi odločitev Velike Britanije ob pravi politični volji lahko pripeljala do reforme delovanja in odločanja v EU ter še tesnejše integracije, ki bi lahko rezultirala v fiskalni uniji in skupnih evro obveznicah.

Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja

Rezultat je v tem trenutku še težko napovedati. A dogajanje bi se dalo opisati s preprosto šalo. Pride moški iz nekdanje skupne države, tipičnega imena, po petih letih v olimpijsko prestolnico, London, in prijatelji ga vprašajo, kako je bilo?  Odgovor je bil jasen. Prestolnica je lepa, da se veliko zaslužiti in dobro zabavati. A vse preseneti s končnim stavkom, kjer poda opažanja, da je vseeno London nekje dobrih 20 let za njimi. Vsi ga začudeno vprašajo, zakaj? On pa doda: »Veste, tam so se težave šele začele.«.
Je v tej šali kaj resnice? Ozrimo se na kapitalske trge, kjer hitro ugotovimo, da se v zadnjem času kapital umika v bolj varne naložbe. V Evropi spadajo nemške državne obveznice med najvarnejše naložbe. Posledično se država lahko zadolžuje po negativni obrestni meri do nekje 10 let. Prav tako pa je vse več povpraševanja po švicarskem franku. Kljub temu, da je donosnost njihove 30-letne obveznice nižja od ameriške enomesečne zakladne menice, kar se dejansko odraža v različni monetarni politiki in bi se lahko ob odločitvi Britancev tudi skonvergiralo.

Če pa pogledamo Veliko Britanijo, pa opazimo, da je razlika med 10-letno in dveletno obveznico na nivojih iz časov največjih finančnih šokov. Na tej osnovi bi lahko angleška centralna banka kot naslednji ukrep monetarne politike predstavila sproščanje in ne zaostrovanje, kot smo ga pričakovali. Negotovost se postopoma povečuje.

Kljub temu, da trg počasi v tečaje vgrajuje scenarij britanskega odhoda, je vseeno treba povedati, da ima strah velike oči in se lahko kakšne naložbene odločitve sprejemajo bolj s čustvi kot z racionalnostjo. še posebno ob upoštevanju izjemno razvitega britanskega propagandnega stroja, ki ima prek svetovnega jezika močan domet. Globalno ukvarjanje z britanskim notranjim vprašanjem je bilo verjetno tudi glavni cilj britanskega premierja Camerona.
Ne glede na rezultat referenduma se bodo za investitorje odprle nove naložbene priložnosti. A opozoriti je treba, da bodo v primeru britanskega odhoda bolj kratke narave. Se je pa lansko leto v Grčiji videlo, da ne ne pomeni vedno ne. Na koncu vendarle prevlada ekonomski interes. V tem duhu pričakujem tudi potencialni »odhod« Velike Britanije.

Nobena juha se namreč ne poje tako vroča, kot se skuha. A za varčevalca je sedaj glavno vprašanje, kako toplo juho je pripravljen jesti. Težava pa je v tem, da so dobro poznane strategije kupi in drži, skleni depozit lahko problematične. V svetu negativnih obrestnih mer je odločanje bistveno kompleksnejše. Držanje denarja ima določen nominalni strošek. Potem je tu še strah pred inflacijo monetarnega vzroka. Na drugi strani pa imamo drage delnice in obveznice ter volatilnost surovin in materialov ter plemenitih kovin. Smiselnost je v dinamičnem nalaganju premoženja na podlagi sofisticirane programske opreme.

Primož Cencelj, CFA, upravitelj

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja