Kitajska valuta narekuje dogajanje na kapitalskih trgih

Čeprav je bila zaradi hitrejšega ohlajanja kitajskega gospodarstva že nekaj časa pod vprašajem vzdržljivost fiksiranja valutnega tečaja domače valute v primerjavi z ameriškim dolarjem in je marsikateri finančni guru napovedoval zlom kitajskega juana, je intenzivnost korekcije delniških tečajev kot posledica spremembe politike uravnavanja deviznega tečaja kitajske centralne banke močno presenetila večino svetovne investicijske javnosti. Svetovni delniški trgi imajo letos enega izmed najslabših začetkov leta, pod velikim pritiskom pa so se znašli tudi valutni tečaji, kjer prednjačijo države v razvoju, kar ne preseneča. Kitajski juan je v primerjavi z ameriškim dolarjem od lanskega avgusta do ponedeljka izgubil več kot 5 odstotkov vrednosti, depreciacija kitajske valute pa je sprožila val depreciacij (v primerjavi tako z ameriškim dolarjem kot tudi kitajskim juanom) domala vseh valut držav v razvoju. Najslabše jo je odnesel južnoafriški rand, ki je od avgusta do danes izgubil kar 40 odstotkov vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem. Med pomembnejšimi valutami držav v razvoju Južni Afriki sledita mehiški peso z 11-odstotnim in turška lira z 10-odstotnim padcem vrednosti.

Vse bolj se povečuje verjetnost, da bo Kitajska s spremembo svoje devizne politike zanetila valutno vojno med državami v razvoju (in kaj kmalu tudi z razvitim delom sveta), v kateri se bodo države s pomočjo nižanja vrednosti domačih valut borile za konkurenčnost domačega izvoznega sektorja. Čeprav depreciacija domače valute izboljšuje konkurenčnost izvoznega segmenta ekonomije, pa lahko njeni negativni učinki na domačo porabo (uvožene dobrine postajajo relativno dražje) kot tudi večje finančno breme dolga v tujih valutah (vprašajte tiste, ki imajo posojila v švicarskih frankih) kaj kmalu izničijo in tudi presežejo pozitivne učinke izvoza. Glede no to, da globalna gospodarska aktivnost ponovno kaže znake šibkosti, si nihče ne želi valutne vojne večjih razsežnosti, ki bi še dodatno zavrla že tako počasno gospodarsko okrevanje. Gibanje kitajske valute neizpodbitno narekuje dogajanje na kapitalskih trgih in najverjetneje se bo ta trend nadaljeval tudi v bližnji prihodnosti.
 

Vir: Bloomberg

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

15, 16 …

Da vse države iz evro skupine niso uživale v cenenem denarju, so poskrbele volitve v Grčiji, kjer je na volitvah prepričljivo zmagala SIRIZA, stranka skrajne levice. Ker se je državi iztekal v letu 2012 sprejet paket pomoči, je bilo nujno priti do novega dogovora ali pa izločiti Grčijo iz evro družine. Da je bilo na mizi veliko stav, govori neskončno mnogo sestankov, ki so bili vodeni na ravni EU z željo po iskanju kompromisa.

V drugem kvartalu so se makroekonomski podatki v Evropi obrnili v pozitivno smer. To je opogumilo, da Mario Draghi dopusti več volatilnosti na obvezniških trgih, kar je pomenilo izjemno razprodajo obveznic, ki so v dobrem mesecu oddale ves kapitalski dobiček iz prvega kvartala. Tako se je donosnost do dospetja nemške referenčne 10-letne obveznice dvignila za nepredstavljivih 100 bazičnih točk na medletni vrh 1,067 odstotka.

A grški problemi so se stopnjevali proti koncu drugega kvartala, kjer je lokalno politično samoumje vodilo v tehnični bankrot države in zaprtje poslovnih bank, ki jih je pri življenju ohranjalo samo še ELA ECB. Rešeni so bili šele s pomočjo v začetku tretjega kvartala in dragim političnim debaklom prej omenjene stranke.

A rešitev grške sage je pomenila predvsem, da so evropske obveznice predale naslov »žrtvenega jagnja« drugim naložbenim razredom. Omenjeno je pomenilo bistveno znižanje volatilnosti in posledično rast tečajev. Tako so leto 2015 končale pri 1-odstotni rasti, kar je primerljivo s povprečno letno kuponsko donosnostjo.

Glavni zmagovalci lanskega leta so naložbe v dolgoročne državne obveznice Italije, Irske in Slovenije, ki jih niso pretresale volilne bitke. Kljub trgu bolj neprijaznem političnem dogajanju, so jo solidno odnesle tudi obveznice španije in Portugalske, nezadovoljni pa so bili investitorji avstrijskih, finskih ter podjetniških obveznic. še posebej so se pojavile številne težave podjetij v panogi energija in materiali. Konec leta je portugalska centralna banka presenetila s svojim odnosom do nadrejenim dolgom poslovnih bank, ki ga je selektivno dopustila tudi za pokrivanje izgub. Omenjeno dejanja pa ima lahko trajno negativne posledice za cel evropski bančni sektor.

Za letošnje leto lahko pričakujemo, da bo ameriška centralna banka nadaljevala z dvigi obrestnih mer in ECB z odkupovanjem obveznic. Kar bo verjetno vodilo v počasno dvigovanje dolgoročno netveganih obrestnih mer. Zaostrovanje geopolitičnih razmer pa zna to dvigovanje še nekoliko upočasniti. Bomo pa verjetno priča kakšnemu bankrotu večjega podjetja iz sektorja materiali in energija, če bodo cene surovin ostale na sedanjih nizkih nivojih. Tako je težko pričakovati višjo celoletno donosnost obvezniškega indeksa, kot je trenutna povprečna kuponska donosnost.

Primož Cencelj, CFA

Previdno v leto 2016

Najprej poglejmo, kaj smo pisali lani ob tem času. Napovedovali smo, da ZDA ostajajo gonilna sila svetovnega gospodarstva, da višje obrestne mere prihajajo v drugi polovici leta in da ne bodo imele večjega vpliva na gospodarstvo. Pričakovali smo minimalne pozitivne donose. Svetovni delniški trgi trenutno zaznavajo rast v višini devet odstotkov (merjeno v evrih, prišteta je tudi dividenda), ameriški borzni indeks je zrasel 12 odstotkov (večino rasti je prinesla apreciacija dolarja, tri odstotke pa tudi dividende). Evropske borze pa trenutno dosegajo rast v višini osem odstotkov (dividenda v višini 3,5 odstotka je prišteta). Napovedovali smo tudi aktivnejšo Evropsko centralno banko in ničelno inflacijo. Ta še naprej ostaja prioriteta ECB in tudi glavna težava v letu 2016. Precej smo bili skeptični glede trgov v razvoju in ti so bili resnično pod velikimi pritiski. Tudi prihodnje leto bo za trge v razvoju izredno zahtevno. Potrebne bodo strukturne reforme, ki se bodo osredotočale na probleme, ki jih imajo posamezne države. Negotov ostaja tudi odziv na višje obrestne mere v ZDA. Trenutno se pričakuje obrestno mero do enega odstotka na koncu leta 2016. Ameriško gospodarstvo ostaja močno in zdi se, da bo tudi v letu 2016 vpeto v pozitivne tirnice. Ameriška podjetja lahko pričakujejo robustno poslovanje. še naprej bodo nakupovali lastne delnice in nadaljevali dividendno politiko, ki delnice še vedno dela zanimivejše od obveznic. Evropska unija bo potrebovala enotnejšo politiko, ki bo hitreje reševala prihajajoče težave. Teh na obzorju ni malo. Imajo rusko-ukrajinsko fronto, vedno bolj pa se odpira tudi Bližnji vzhod. Lastne težave, tako politične kot tudi strukturne, ostajajo. Vedno večja povezanost sveta in hitrejši pretok informacij in blaga premikata mejnike, zato tiste, ki imajo najboljši poslovni model, premikajo naprej, drugi pa ostajajo s težavami. Lahko rečemo, da globalizacija razkrije težave, ki so bile prej skrite.

Vidimo, da bo tudi 2016 lahko pozitivno leto, vendar bo treba naložbe izbirati bolj premišljeno, saj so nekatera vrednotenja nad dolgoletnimi povprečji. Zato lahko zaključimo z nasvetom, ki smo ga podali že lansko leto. Počasi in preudarno. Vroče zgodbe pustimo, saj investiramo na dolgi rok. O svojih naložbah je treba pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja. Pa srečno!

David Zorman, upravitelj

Zmanjšajmo tveganje, kupimo dividende

S tem uvodom želim spodbuditi razmišljanje o manj tvegani, a dolgoročno zelo uspešni politiki investiranja v podjetja, ki imajo dolgo zgodovino izplačevanja rastočih dividend. Taka podjetja prinašajo v portfelj manjše nihanje ter omogočajo boljše načrtovanje denarnih tokov oziroma prilivov in odlivov posameznika. še posebej so priljubljena pri starejših, upokojenski generaciji v ZDA in zahodni Evropi, saj predvidljivost dividend pomeni poleg pokojnine pomemben vir prihodkov posameznikov. Tečaji delnic nihajo. Kapitalski dobički so zaradi tega zelo nepredvidljivi. A dobra in uspešna podjetja se trudijo, da bi izplačila v obliki dividend čim konstantneje rastla. Zato v času debelih krav prihranijo del dobička in ga izplačujejo, ko so časi težki. Lep primer so letos in tudi prihodnje leto nekatera surovinska in naftna podjetja, kot so BHP Billiton, Exxon Mobile ali Shell, ki so izjavila, da bodo (kljub močnemu padcu cen surovin in s tem dobička) storila vse, da zaščitijo izplačila dividend v enakem obsegu kot prejšnja leta. Njihovi dolgoletni delničarji in varčevalci pričakujejo ta izplačila enako, kot pričakujejo izplačila pokojnin.

Leto 2016 bo težko. Ameriški trgi rastejo že skoraj 7 let in bik se je upehal. Obvezniške in depozitne naložbe ne prinašajo nikakršnega donosa. Recimo vlagatelji v švicarsko 10-letno državno obveznico izgubijo vsako leto 0,2 odstotka, vlagatelji v nemško pa zaslužijo le 0,5 odstotka na leto. Zato so delnice podjetij, kot so Novartis, Nestle, Unilever, Procter & Gamble, Shell ali Exxon, s stabilnimi dividendnimi donosi od 3 do 5 odstotkov v teh časih zelo mikavna naložba. Naložba, ki bo ob morebitnem popravku tečajev navzdol stabilizirala portfelj. Najlepše pa je, da je to zelo preprosto. Podjetja so zelo likvidna in delnice enostavno dostopne, vlagatelj pa ima tudi možnost, da poišče sklad, ki investira na tak način. še zelo dolgo ne bo časov, ko bo depozit prinesel 3 odstotke ali več. Zato je za malo več donosa treba najti alternativo.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Gorenje: za obrat poskrbel Panasonic

Prodajo pod blagovno znamko Panasonic v prihodnjih treh letih v Velenju ocenjujejo na sto milijonov evrov, še pomembneje pa je, da bo marža tu precej višja, kot jo v Gorenju dosegajo zdaj s svojimi izdelki. Na žalost pa slovenski delničarji upravi Gorenja manj zaupajo, kot denimo tuji vlagatelji, ki so pred nakupom Panasonica pokupili vso ponudbo delnic po zgodovinsko najnižjih cenah. Ker Panasonic najverjetneje še ni končal nakupov Gorenjevih delnic, je sledil odboj cene, ki bi se ob normalizaciji poslovnih razmer leta 2016 morala vrniti na raven, kjer je bila še poleti.

Novica tedna na svetovnih borzah pa je bilo prejšnji teden težko pričakovano zvišanje obrestne mere ameriške centralne banke. Del optimizma se je prelil tudi na Ljubljansko borzo, saj je SBI TOP prekinil nekajdnevno padanje in hitro pridobil dobra dva odstotka. V preteklih dneh so indeks navzdol »povlekle« predvsem delnice Telekoma. Ta je, pričakovano, izpadel iz boja za nakup srbskega Telekoma. Tako upravljavci državnega premoženja iz SDH zdaj nimajo nobenega razloga več, da čakajo na nov poskus privatizacije Telekoma Slovenije. Seznam podjetij za prodajo v letu 2016 je namreč sramota in norčevanje iz institucij EU, saj so na seznamu podjetja, ki niso vredne nič ali pa so celo že bile prodana. Edina svetla točka na seznamu je NLB, vendar pa tudi ta na način, ki so si ga zamislili politiki, ne bo prodana.


Vir: Bloomberg


Grega Meden, samostojni upravitelj

Surova nafta najnižje po letu 2009

Prekomerna ponudba surove nafte naftnega kartela OPEC, ki je glavni razlog za velik padec cene surove nafte v zadnjem letu in pol, se bo po zadnjih napovedih iranskega ministrstva za energetiko v prihodnje še dodatno okrepila. Po podatkih IEA (International Energy Agency) naj bi OPEC z namenom kratkoročnega maksimiranja proizvodnje opustil kvote črpanja surove nafte, zaradi česar naj bi bili svetovni naftni trgi preplavljeni s presežno količino vsaj še večino naslednjega leta. Do dodatnega povečanja presežne ponudbe bo prišlo, kljub temu da smo letos zaradi cenovne vojne, ki jo je preostalemu (naftnemu) svetu poleti lani napovedal OPEC, priča največjemu padcu proizvodnje preostalih proizvajalcev (ki niso del OPECa) po letu 1992. Upanje, da bi zaradi trenutnih nizkih cen nafte Iran za nekaj časa prestavil za januar 2016 načrtovano vrnitev na mednarodne energetske trge, je nedavno razblinil namestnik iranskega ministra za energetiko, ki je izjavil, da bo Iran nadaljeval zastavljeni program črpanja in izvoza surove nafte ne glede na trenutno tržno ceno, kar je ceno terminskih pogodb za januarsko dostavo severnoameriške mešanice surove nafte potisnilo na raven, ki smo ji bili nazadnje priča ob nastopu globalne finančne krize. 

Strmoglavljenje cene surove nafte je močno prizadelo tudi delnice podjetij, ki delujejo v energetskem sektorju. Primarno naj bi se jim letos zaradi padca surove nafte dobički v primerjavi z minulim letom v povprečju znižali za več kot 70 odstotkov, zaradi česar se delnice energetskih podjetij letos uvrščajo na rep razpredelnice po sektorski donosnosti.

Vir: Bloomberg

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Dopolnil se bo čas

Pomembno vlogo pri oblikovanju terena je odigral guverner Evropske centralne banke (ECB), saj je na zadnjih dveh zasedanjih z učinkovito komunikacijo trdno zasidral menjalni tečaj evra v primerjavi z dolarjem. Sredi oktobra je presenetil z napovedjo izjemno sproščene monetarne politike – trg je začel vgrajevati tako povečanje velikosti in časa odkupovanja obveznic kot tudi znižanje depozitne obrestne mere za 20 bazičnih točk na skupaj -0,4 odstotka na leto.

A na decembrskem zasedanju je guverner ECB trg polil z ledeno mrzlo vodo in marsikoga ujel na nepravi nogi. ECB se je namreč odločil, da bo sicer znižal depozitno obrestno mero, a samo za 10 bazičnih točk na -0,3 odstotka na leto. Niso se odločili za povečanje mesečnih odkupov obveznic, so pa podaljšali čas odkupovanja do marca 2017. Posledica je bila velika razprodaja na delniških in obvezniških trgih ter močnejši evro.

Zanimivo je bilo opazovati, da na trgu skoraj ni bilo odziva na izjemno pomembno izjavo, da se je ECB zavezal, da bo skoraj v neskončnost reinvestiral vse zapadle glavnice iz sedanjega portfelja. To pomeni, da bodo privilegirani izdajatelji ohranili izjemno velikega kupca na sekundarnem trgu, kar verjetno pomeni nadaljevanje politike finančne represije, ki državam omogoča lažje razdolževanje.

Guvernerki FED Jenet Yellen se je pojavila še ena skrb. Malo manj sproščena monetarna politika ECB namreč hladi valutno vojno. Tečaj evra je bistveno bolj zasidran na trenutni tržni ravni. Na podlagi povedanega bo težje dosegel pariteto, kar bi lahko imelo negativne materialno vplive na ameriško gospodarstvo.

Dejstvo je, da makroekonomski podatki že dolgo nakazujejo, da bi morala biti obrestna mera v Ameriki višja. S prvim dvigom med vsemi razvitimi državami bi ameriški FED dokončno prevzel vodilno vlogo v določanju cene denarja. V preteklosti je bolj ali manj sledil angleški centralni banki.

Z restriktivnejšo monetarno politiko bo prišla guvernerka pod drobnogled zgodovinskega letopisa in v primeru kakršne koli napake verjetno odšla v zgodovino kot ena najslabših centralnih bankirk v zgodovini. Zanimivo bo opazovati, ali bodo v FED ponovno klecnili pod pritiskom in prihodnjo sredo ostali brez odločitve.

Primož Cencelj, CFA

Prihodnja poraba v zdravstvu

V prihodnjih letih glavna tema postajajo zdravila višjega cenovnega ranga. Vprašanje je, ali bodo zdravila, ki so namenjena redkejšim in zahtevnejšim boleznim, dostopna vsem ali samo tistim, ki si bodo to lahko privoščili. Farmacevtska podjetja, ki so omenjena zdravila razvila, želijo, da bi bila njihova zdravila dostopna čim širšemu krogu ljudi. S tem bi se njihovi zaslužki povišali, vendar se je treba vprašati, kakšne so zmožnosti zdravstvenih zavarovalnic in posledično posameznih držav.

Če pogledamo izdatke za zdravstvo v razmerju do BDP, je ta za države OECD v višini 1,5 odstotka. Pričakovati je, da bo s staranjem prebivalstva omenjena številka še narasla. Podatki prav tako kažejo, da z rastjo BDP rastejo tudi privatni izdatki, ki jih ljudje namenjajo svojemu zdravju. Zanimiv je tudi podatek za ZDA, kjer so specialna zdravila, predvsem za zdravljenje raka, v letu 2012 predstavljala samo odstotek vseh receptov, znesek, porabljen za omenjena zdravila, pa je predstavljal kar 25 odstotkov vseh izdatkov za zdravila na recept.

Ameriška farmacevtska podjetja so v zadnjih letih na trg spravila nadpovprečno število zdravil, ki omogočajo zdravljenje bolezni, za katere do sedaj ni bilo učinkovitih zdravil. Njihove cene za zdaj ostajajo visoke. Vseeno so napovedi, da bodo prav omenjena zdravila predstavljala več kot 50 odstotkov vse rasti, ki je bo deležna poraba v zdravstvu. Če bodo farmacevti sposobni spustiti cene in se bo delež izdatkov za zdravstvo v posameznih državah povečeval, bo to gonilo, ki bo predstavljalo povečano porabo v prihodnjih letih. Povpraševanje je seveda prisotno, težava pa je cena. Prav tako je ključno vprašanje, ali za višje cene dobimo bolj zdravo povprečno populacijo. V določenih primerih je zdravljenje namreč zelo vprašljivo.

Prihodnja rast farmacevtov temelji na specializiranih zdravilih (predvsem za zdravljenje raka, hepatitisa C, previsokega krvnega tlaka, avtoimunskih bolezni itd). Ti segmenti lahko predstavljajo lepo popotnico za dobre rezultate farmacevtskih podjetij. Nekaj vprašanj glede upravičenosti ter predvsem njihovih cenah ostaja, saj so določene implikacije na zdravje vprašljive.

David Zorman, upravitelj

Kako služiti v letu 2016?

Vrednotenja trgov so nad 15-letnimi povprečji. Globalna gospodarska slika se nekoliko slabša, predvsem na račun trgov v razvoju. Problemi so največji predvsem v Latinski Ameriki in na Kitajskem. V Evropi se slika popravlja, potrošnik bo verjetno trošil več, saj nezaposlenost upada, plače pa na evropski ravni vseeno zlagoma rastejo. Ameriki gre že nekaj časa povsem dobro, zato si lahko kmalu, verjetno še letos, obetamo dvig obrestnih mer. Dobički podjetij so rekordni, enako profitne marže, tako da ne smemo pričakovati močne rasti dobičkov na delnico. Vseeno pa stabilizacija cen energentov in surovin ter pospešeni nakupi lastnih delnic lahko prineseta manjšo rast dobičkov na delnico ter nekoliko večjo rast dividend.

Politična nestabilnost se bo nadaljevala. Ruske sankcije bodo verjetno podaljšane v poletje 2016, nemir na Bližnjem vzhodu se bo nadaljeval, val beguncev še ne bo pojenjal, odpirajo se še nova manjša krizna žarišča. Predvsem je pomembno, da evropski varnostni organi zajezijo val terorizma, saj bo v nasprotnem primeru to imelo močan vpliv na evropski turizem ter na obnašanje potrošnikov, ki bodo v negotovih razmerah trošili manj, posledično pa se Evropa lahko znova znajde v recesiji.

Vse zapisano je praktično enako kot v letu 2015, razen da so vmes nekoliko zrastla vrednotenja podjetij. Se pravi, če v matriko leta 2016 vstavimo podobne faktorje kot v matriko za leto 2015, težko pričakujemo drugačen rezultat. Tudi leto 2016 bo leto aktivnih investitorjev, ki bodo svojo naložbeno strategijo prilagajali iz tedna v teden, iz meseca v mesec. Kupi in drži verjetno ni najboljše priporočilo za leto 2016, saj se zna zgoditi, da bo konec leta izkupiček blizu ničle ali celo negativen, vmes bomo pa videli 10 in večodstotne premike posameznih trgov ali sektorjev. Odpirajo se nekatere naložbene priložnosti, nekatere lahko označimo celo za zgodovinski rang (recimo v sektorju surovin in energije), a ostaja temeljna dilema kdaj zagrabiti to priložnost, saj je za trende značilno, da potrebujejo precej časa, da se obrnejo. Torej, nafta bo dražja, a hudič je v podrobnostih, saj se zna zgoditi, da bo najprej še nekaj cenejša, preden bo dražja. 

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

ECB vabi k financiranju projektov z dolgom

Razumno bi bilo zaključiti, da je to pravljičen začetek meseca za vse, ki imajo svoje kredite vezane na euribor, saj bo mesečni obrok spet nižji. Prav tako lahko uživajo tudi varčevalci v obveznicah ter podjetja, ki hočejo priti do novih virov. Banke bodo ob še bolj negativni obrestni meri še bolj tepene, če bodo denar tiščale pri sebi.

Vidi se, da bo ECB naredila vse za zvišanje inflacije, saj je ta pod dvema odstotkoma že občutno predolgo. Ekonomska kriza je v evropsko gospodarstvo zarezala globoko rano. Po ocenah ECB naj bi trajalo kar 31 kvartalov, da bi evro države dosegle pred krizno višino BDP, kar je bistveno več kot v ZDA (14 kvartalov). Ideja ECB je popolnoma preprosta. Imeti denar v roki postaja vse bolj drag »špas«. Tisti, ki ga imajo naj ga bodisi porabijo ali naložijo v bolj tvegane oblike. Tisti pa, ki imajo ideje, znanje in pomanjkanje časa, pa naj izkoristijo poceni denar za investicije, razvoj ter najamejo tiste s časom in pomankanjem. Seveda pa bi morala biti tudi domača politika razumnejša in pripraviti zakonodajo v smislu preprostejših in manj dragih postopkov zaposlovanja, kot pa svojo energijo usmerjati zgolj v boj za ali proti višjim plačam državnih uslužbencev.

Seveda se mnogim prižge rdeča luč in takoj pomislijo na zelo veliko državno dokapitalizacij bank. Lahko bi rekli, da je pot v pekel navadno tlakovana z dobrimi nameni in se ideje ECB kaj hitro sprevržejo v nočno moro iz leta 2013. A dejstvo neizbežno prihaja. Banke bodo morale postati spet banke. Torej opravljati funkcijo alokacije kapitala, kar po domače pomeni, odločati, komu posoditi denar na podlagi zaupanja v ekonomske predpostavke, in ne na podlagi osebnih in političnih dejavnikov.

Nekoč bo v bankah treba začeti upravljati tudi kompleksnejša orodja. Smrtni strah pred izvedenimi finančnimi inštrumenti (IFI) je za banke in potrošnike lahko izjemno drag. Če omenim samo en primer. Veselje, ki nastane z nižanjem mesečnega obroka posojila, lahko hitro zamenja skrb zaradi zvišanja obrestnih mer. Z uporabo IFI pa bi banka stranki lahko preprosto in poceni zaklenila najvišjo obrestno mero.

Primož Cencelj, CFA