Volkswagen 2.0 TDI

Volkswagen je drugo največje avtomobilsko podjetje na svetu, ki na leto proizvede okoli 10,2 milijona vozil in je letos hotel za svetovni prestol izzvati Toyoto. A žal jih je trg včeraj surovo kaznoval. Delnice Volkswagna so strmoglavile za 20 odstotkov in vrednost podjetja se je znižala za 15 milijard evrov. Delnice so tako od sredine marca izgubile že polovico vrednosti. A ZDA predstavljajo le vrh ledene gore, zgolj pet odstotkov prodaje. Postavlja se vprašanje, ali so goljufali le v ZDA ali tudi na tradicionalnem trgu v Evropi oziroma na svojem najdonosnejšem trgu, v Aziji, na Kitajskem. Jih lahko doleti dodatna kazen? Lahko podjetje v tej obliki in pod temi lastniki preživi ta udarec? Največji lastniki Volkswagna so družina Porsche/Piech z 51 odstotki, nemška zvezna dežela Spodnja Saška z 20 odstotki ter katarski državni sklad s 17 odstotki. Samo matična družba Volkswagen zaposluje skoraj 600.000 ljudi, kar je več, kot je v Sloveniji vseh zaposlenih v gospodarstvu. In ne pozabimo, Volkswagen obvladuje (in močno sodeluje pri razvoju) tudi znamke Seat, škoda, Porsche, Audi, Bentley ter gospodarska vozila MAN in Scania. Vlagatelji si postavljajo vprašanje, kje vse so uporabili goljufivo programsko opremo, da so prikrili dejanske vrednosti izpušnih plinov. Zato je ta novica v Nemčiji danes močno zasenčila vse novice na temo begunske tematike. Upad prodaje zaradi zmanjšanja zaupanja močno skrbi tako gospodarstvo kot tudi politike. Zato so se oglasili tudi iz urada nemške kanclerke ter izrazili željo, da se problemi začnejo razreševati čim prej ter čim bolj pregledno. Zavedajo se, da je lahko Nemčija v recesiji, če pade Volkswagen. V letu 2014 je ustvaril 202 milijardi evrov od prodaje, dobrih 10 milijard evrov dobička ter plačal 3,7 milijarde evrov davka od dobička.
Sreča v nesreči je, da so bili na istem testu tudi dizelski motorji BMW, ki so test uspešno prestali. Torej goljufanje ni splošna praksa nemških avtomobilistov. Zato so se tečaji delnic BMW ter Daimler (znamka Mercedes) po objavah, da se distancirajo od prakse svojega konkurenta, kljub močnim jutranjim padcem močno popravili. Trg je nagradil poštenje ter kaznoval nepoštene poslovne prakse. Razvoj dogodkov bomo podrobno spremljali tudi v naslednjih tednih, a primer kaže, da je ugled, ki ga je nekdo mukoma gradil desetletja, mogoče zapraviti v trenutku, z eno samo odločitvijo, eno samo potezo, da prihraniš nekaj deset ali nekaj sto evrov pri poslu, vrednem milijarde. Bližnjic ni ali pa delujejo le kratek čas.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja
 

Poraba jekla na Kitajskem bo dosegla vrh šele 2025

Bistvo zgoraj navedenih podatkov ni v velikosti največje potrošnje, ampak leži v podatku, da oba največja svetovna proizvajalca železove rude delita mnenje, da je trenutno ohlajanje kitajske ekonomije in predvsem njene industrijske proizvodnje kratkoročne narave in da bistveno ne vpliva na dolgoročni trend gospodarskega razvoja te azijske velesile. Upoštevajoč trenutno stanje v kitajski jeklarski industriji, ki se že dalj časa sooča z velikimi težavami, povezanimi primarno z upočasnjevanjem domače industrijske proizvodnje in nepremičninskega sektorja, marsikdo meni, da so napovedi obeh avstralskih podjetij morda preveč optimistične.

Po drugi stani napovedi dajejo vodilna svetovna podjetja na svojem področju, ki jim Kitajska že več kot desetletje predstavlja glavnega »poslovnega partnerja«. Poleg tega kitajska gospodarska aktivnost močno pogojuje tudi njuno investicijsko aktivnost (ki je bila v zadnjem desetletju izdatna) in posledično dolgoročni razvoj, kar napovedim obeh podjetij daje določeno kredibilnost. Po podatkih Ria Tinta, bo na Kitajskem do leta 2030 porušenih kar 25 odstotkov obstoječih stanovanjskih objektov, ki bodo nadomeščeni z novimi in predvsem višjimi objekti, ki v svojih konstrukcijah vsebujejo bistveno večjo količino jeklenih nosilnih elementov.

K rasti potrošnje jekla naj bi v prihodnje znatno prispevala tudi avtomobilska industrija, kjer naj bi se po napovedih analitikov število osebnih vozil v naslednjih petnajstih letih potrojilo (na 280 milijonov vozil). Podobno razmišljajo tudi pri BHP Billiton, vendar pa so slednji pri svojih napovedih za odtenek bolj konservativni. Pod črto obe podjetji ocenjujeta, da naj bi povpraševanje po jeklu na Kitajskem v prihodnje raslo z 1- do 2-odstotno letno stopnjo rasti, kar je v primerjavi s 14-odstotno rastjo zadnjih petnajstih let morda videti mizerno, se je pa pri primerjavi treba zavedati bistveno višje vrednosti osnove rasti, ki je danes neprimerno višja kot je bila na začetku tisočletja. Tako kot pri rasti BDP se bo treba tudi pri preostalih statističnih kategorijah na Kitajskem navaditi na enomestna števila, vendar pri tem ne smemo pozabiti na absolutne vrednosti, zaradi katerih se Kitajska uvršča med svetovne velesile.

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Dohitevanje samega sebe

Pri sanaciji finančnih trgov pa je bil QE po moji oceni preveč uspešen, saj mu je uspelo dvigniti praktično vse naložbene razrede, med katerimi so v ospredju delnice in obveznice ter nepremičnine. Na podlagi številnih analiz in mnenj bi lahko sklenili, da so rasti tečajev prehitevale same sebe za nekaj let.

Edini naložbeni razred, ki je v zadnjem času tepen, so plemenite kovine in energenti. Prvi predvsem zato, ker se tveganje hiperinflacije ob nekontroliranem tiskanju denarja ni izpolnilo. Povečana proizvodnja zlata pa ne beleži več špekulativnega povpraševanja. Drugi pa verjetno zaradi boja naftnih držav proti alternativnih panogah.

A zdi se, da počasi prihaja čas, ko bo ameriški pacient odpuščen iz bolnišnice. Ameriška centralna banka (FED) namreč napoveduje postopni dvig obrestnih mer. Vprašanje o začetku dvigovanja naj bi bilo na samem začetku. Menim, da je ameriško gospodarstvo že pripravljeno. A kaj, ko se preostali svet sooča s popolnoma drugačno zgodbo. Kitajska se hitro ohlaja, Rusija rožlja z orožjem in je predmet mednarodnih sankcij. Skupaj s preostalimi izvoznicami energentov in materialov pa jih dušijo nizke cene teh. Posledično se tudi svetovna trgovina ustavlja.

Tako je FED septembra pred izjemno težko odločitvijo, kateremu dejstvu posvetiti večjo skrb in pozornost. Dvig ali ne? še dodatno pa na odločitev pritiska finančna panoga, ki si dviga obrestnih mer iskreno ne želi. Bolj kot se zvišuje verjetnost dviga, bolj začne trg loviti samega sebe, kar se najlažje opazi na delniških tečajih, ki so avgusta beležili prve večje negativne popravke.

Kredibilnost FED je sedaj na tnalu in pritisk se bo iz meseca v mesec stopnjeval. To se bo verjetno kazalo v večjem nihanju tečajev. A treba je ostati miren in postopno vstopati nazaj na kapitalske trge, saj se znajo ponuditi nove odlične nakupne priložnosti. Seveda vse ob predpostavki, da bo bolnik spet normalno zaživel, v kar je smiselno verjeti.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

Avgustovske razprodaje

Tokrat se je vse začelo na Kitajskem 11. in 12. avgusta, ko je kitajska oblast znižala vrednost svoje valute proti dolarju, za skupno tri odstotke. To je za delniške trge pomenilo pravi šok, saj je bil ukrep nepričakovan. Razloge za znižanje valute in s tem stimulacijo izvoza je partija očitno našla v vse slabših makroekonomskih podatkih. Borzni igralci in tokovi denarja so potrebovali še nekaj časa in svet se je zatresel. Drastično so upadli tudi ameriški borzni trgi, ki so 24. avgusta doživeli pravi mali zlom. V prvih minutah trgovanja so ga povzročili predvsem tako imenovani roboti, računalniški programi, ki v zadnjih letih prevzemajo vedno večji delež trgovanja. Delniški trgi so se proti koncu meseca nekoliko pobrali, vendar so rane ostale in vprašanje je, koliko časa še lahko pričakujemo višjo volatilnost. Negotovost, ki prihaja iz Kitajske, je za delniške trge nekaj najslabšega. Po drugi strani pa je upad tečajev, če zanj ni večje podlage, priložnost za nakup. Nekatere delnice so padle kot posledica splošne panike in velikega odliva iz delniških skladov, ki je bil v zadnjem tednu avgusta največji po letu 2007.

Upadle so tako vse delnice in pri nekaterih se zdi odlična nakupna priložnost. Izpostavimo lahko podjetja iz farmacevtskega tabora. Predvsem največja in najstarejša podjetja, kot so Pfizer, Johnson & Johnson in Merck, ki imajo dividendno donosnost nad tremi odstotki. Njihovi rezultati so prav tako precej manj volatilni kot na primer rezultati podjetij iz naftnega sektorja. Med največjimi dvanajstimi farmacevtskimi podjetji izplačilo dividend predstavlja samo polovico prostega denarnega toka. Tudi valuacije so se z zadnjimi padci lepo znižale. Pomembno je tudi vedeti, da v času negotovosti stabilna in velika podjetja dosegajo boljše donose.

Turbulentno trgovanje na delniških trgih prinaša nove nevarnosti in nove priložnosti. Zavedati se je treba, da varčujemo na dolgi rok in da so trenutni časi odlična nakupna priložnost za prave naložbe.


David Zorman, upravitelj, KD Skladi

Smrtni strah pred dvigom

Amerika beleži zelo spodbudne makroekonomske podatke. Gospodarstvo raste 3,2 odstotka in brezposelnost je 5,4 odstotka. Zdi se, da Fed že kar nekaj kvartalov zaostaja z zvišanjem obrestnih mer. A rezerviranost guvernerke Yellen tiči verjetno v povsem drugačni ekonomski sliki v preostalem delu sveta, saj so vse preostale centralne banke sprostile monetarno politiko.

Tako drugačna monetarna politika vodi v različno gibanje posameznih valut. Z dvigom obrestnih mer bi Fed na eni strani odprl okno nadaljnji rasti moči dolarja in znižanju donosov v finančni panogi, ki dodobra izkorišča okolje cenenega denarja. Brezplačno dostopanje do denarja omogoča, da so različne naložbene strategije zelo donosne. Vse to pa lahko skrha prihodnji gospodarski izgled.


Vir: Bloomberg

Da bi si Fed olajšal odločanje, so si omislili terminologijo, kjer so njihove odločitve odvisne predvsem od podatkov (data dependent), a kaj, ko se po zadnji korekciji vse bolj spreminja v »Dow dependent«, pri čemer je Dow Jones največji ameriški borzni indeks. To pa vse bolj spominja na čas Greenspanove politike (guverner Fed med letoma 1987 in 2006) in napihovanja balonov. Na kratki rok pa državam omogoča poceni zadolževanje ter pripravo na novo recesijo. Tako bi bilo zdaj v Sloveniji res smiselno reševati strukturne probleme.

Primož Cencelj, samostojni upravitelj

Kitajska ni Grčija

Upočasnjevanje drugega največjega svetovnega gospodarstva dobiva nove razsežnosti. Sredi julija so le 14 dni po zaključku četrtletja objavili sedemodstotno rast BDP, ki je bila povsem enaka napovedim. Sledila je tridnevna devalvacija juana, ki je trge močno presenetila in močno povečala nezaupanje vlagateljev v informacije, ki prihajajo iz Kitajske. Pretekli petek so objavili, da zaupanje kitajskih gospodarstvenikov iz industrije še naprej pada, in sicer na najnižjo vrednost po krizi iz leta 2009. Tudi vsi ukrepi centralne banke ter partije, da bi ustavili padanje borze, niso bili uspešni, zato smo včeraj lahko videli največji padec kitajske borze od leta 2007, saj je osrednji indeks izgubil 8,5 odstotka. Kitajski indeksi so od vrha pred dvema mesecema izgubili že 38 odstotkov vrednosti, a so še vedno več kot 40 odstotkov višje kot pred enim letom.

Vsa ta negotovost se je zdaj prenesla na globalne trge, saj je Kitajska večini držav zelo, če ne najpomembnejši gospodarski partner. Nemčija izvozi šest odstotkov vsega blaga na Kitajsko. Za EU izvoz na Kitajsko predstavlja nekaj več kot en odstotek BDP, za ZDA nekaj pod odstotek. Za Japonsko recimo več kot tri odstotke BDP in več kot 20 odstotkov vsega izvoza. Za EU ter ZDA se podatki ne zdijo pomembni, a če govorimo, da letos pričakujemo nekaj več kot enoodstotno rast BDP v Evropi, ta številka pri nas pomeni razliko med rastjo in recesijo. Za azijske države pa je trgovina s Kitajsko stvar preživetja. Tajvan tja pošlje 40 odstotkov vsega izvoza, Južna Koreja 30 odstotkov, Avstralija pa 35 odstotkov. Posledično ima strah pred nadaljnjim ohlajanjem kitajskega gospodarstva velik vpliv na svetovne borze. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, in trgovina se ne bo ustavila, a že manjše zmanjšanje (denimo prodaja avtomobilov na Kitajskem je v juniju upadla za tri, julija pa šest odstotkov) ima močan vpliv na dobičkonosnost podjetij. Padce na borzah lahko razumemo tudi kot odgovor na negotovost, na večanje likvidnostnih rezerv vlagateljev, podjetja bodo zmanjšala zaloge ter povečala učinkovitost ter fleksibilnost svojega poslovanja, da se bodo hitreje odzvala na nepredvidljivo prihodnost.

Vsak padec na borzah s seboj prinaša tudi nakupne priložnosti. Star borzni pregovor govori, da se delnice kupuje, ko je na ulicah kri in strah na vrhu. Ali smo že tam, je težko reči, zgodovina in izkušnje kažejo, da še ne, a priložnost bo zagotovo prišla in takrat bodo spet nagrajeni potrpežljivi vlagatelji. Po drugi strani pa imajo tisti, ki niso najboljši v lovljenju dna (ali vrha), danes odlično priložnost, da z enakomernimi časovnimi nakupi dosežejo ugodno povprečno ceno.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja

Nafta najnižje v šestih letih

Z umikom več let trajajočih sankcij proti iranski nafti si naftni kartel OPEC obeta rekordno proizvodnjo, ki naj bi dosegla 33 milijonov sodčkov nafte na dan. Tako bi s preplavljanjem trga s surovo nafto nadaljeval nedavno začeto strategijo izločitve ameriških nekonvencionalnih proizvajalcev. Po zadnjih ocenah naj bi že danes presežna ponudba znašala približno 3 milijone sodčkov na dan, glavna krivca za večino presežne proizvodnje v letošnjem letu pa naj bi bili ravno največji članici OPEC, Irak in Savdska Arabija. Presežna ponudba z Bližnjega vzhoda bi se lahko kmalu povečala za dodatnih 500 tisoč do milijon sodčkov na dan, ki bi jih lahko Iran prispeval že v nekaj tednih po odpravi sankcij.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

         Vir: Bloomberg

Kljub velikemu padcu tržne cene surove nafte ameriški nekonvencionalni proizvajalci (vsaj za zdaj) niso vrgli puške v koruzo. Po podatkih ameriškega podjetja Baker Hughes se je v zadnjem mesecu vsak teden povečalo število delujočih naftnih vrtin, vendar je število delujočih vrtin kljub temu še vedno 60 odstotkov manjše kot decembra lani. Poleg nizke cene surove nafte je glavni razlog za tako velik padec števila delujočih vrtin v izjemno visokih domačih zalogah. Kljub temu, da so ameriške strateške zaloge surove nafte minuli teden doživele tretji zaporedni padec, še vedno za 90 milijonov sodčkov presegajo petletno povprečje (tega letnega časa). Glede na to, da je v ZDA domače nafte očitno (vsaj trenutno) za domači trg preveč, izvoz pa je prepovedan, so se domači proizvajalci pod okriljem največjega svetovnega naftnega podjetja Exxon mobile združili in pri ameriških oblasteh dosegli (delno) odpravo 40-letne prepovedi izvoza ameriške surove nafte. Kmalu naj bi stekla blagovna menjava med Mehiko in ZDA, kjer bi ZDA v Mehiko dnevno izvozile do 100 tisoč sodčkov lahke surove nafte, za katero bi v zameno dobile težko mehiško nafto v enaki vrednosti. številke se na prvi pogled morda res ne zdijo visoke, vendar je to prav zagotovo le prvi korak k popolnemu odprtju ameriškega trga, s čimer se bodo na novo pisala pravila igre na svetovnih naftnih trgih.

Sašo šmigić, Pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Prevzemna vročica

Večina podjetij iz panoge farmacija je namreč v preteklih letih generirala ogromne dobičke v nekaterih državah, kjer so davki nižji. Tega denarja ne želijo potegniti v matično državo, če je davčna stopnja tam višja, ampak iščejo načine, kako ga vložiti znotraj države, kjer so davki nižji. Vsi ti razlogi bodo ostali tudi v bližnji prihodnosti, kar pomeni, da lahko pričakujemo nadaljevanje prevzemne aktivnosti. Če so nekatera vrednotenja posameznih podjetij že nekoliko nad zgodovinskimi povprečji, pa povečana prevzemna aktivnost dela sektor zanimiv še naprej.

Če pogledamo zadnje večje prevzeme. Pfizer je kupil Hospiro za skoraj 17 milijard dolarjev, Johnson&Johnson je ponudil 18 milijard za Pharmacyclis, Shire je ponudil 29 milijard dolarjev za Baxalto in potem imamo še Mylan, ki je ponudil kar 35 milijard za Perrigo ter še najnovejši napovedan prevzem Teve, ki ponuja nekoliko več kot 40 milijard dolarjev za generični del podjetja Allergana.

Ogromne številke, ki tudi delno nakazujejo na pregrevanje panoge. Vendar razlogi podjetij za nakupe niso iracionalni, ampak izhajajo iz realnih potreb, kar daje optimistično sliko za naprej. Kakor se je izkazalo v zadnjih letih, kdor ni bil dovolj aktiven pri prevzemih in/ali pri lastnem razvoju, je ostal na drugem tiru. Delniški trg je nagradil zelo ambiciozna podjetja, ki so agresivno investirala svoj kapital. Ko to vidijo drugi, ki v svojih dejanjih niso bili dovolj aktivni, nenadoma želijo tudi oni vstopiti v prevzemno igro. Delničarji pa so posledično deležni višjih tečajev.

Kot vidimo, je panoga zdravstva v zadnjem obdobju postala izredno živahna in podjetja, ki so bolj ali manj samo sedela na svojih proizvodih in generirala presežna denarna sredstva, v zadnjem obdobju niso nagrajena. Nekatera se sedaj želijo čim hitreje vrniti v igro, kar ustvarja povečano prevzemno aktivnost, ki smo je deležni. Za delničarje pa je to dober znak.

David Zorman, upravitelj

Kam investirajo najbogatejši?

Tudi obeti ostajajo optimistični, saj napovedi do leta 2017 kažejo letno rast premoženja več kot sedmih odstotkov. Skupno premoženje v lasti najbogatejših zemljanov bo preseglo 70 bilijonov dolarjev. Ogromna številka, ki si jo težko predstavljamo. To je skoraj petkrat toliko, kot ustvari celotna Evropska unija v enem letu. Njihove naložbene odločitve so v lanskem letu postale še bolj optimistične, kar se vidi v večji alokaciji njihovega premoženja, namenjenega delniškim naložbam. Te odločitve kažejo, da lahko tudi v prihodnjih letih pričakujemo relativno mirno sliko v največjih svetovnih gospodarstvih in tudi na delniških trgih. Največja ovira in negotovost ostaja znotraj Evropske unije, kjer deflacija in nekoliko bolj zaostrene politične tenzije prinašajo malo manj priljubljeno regijo za investiranje. Izpostaviti je treba tudi Indijo, kjer je število milijonarjev in njihovo bogastvo v preteklih letih raslo v rangu nekaj odstotkov. Lani pa je doživelo preporod, saj se je število milijonarjev povečalo za 26 odstotkov, njihovo premoženje pa kar za 28 odstotkov. Vidimo, da so lanske volitve v Indiji predstavljale prelomno točko, saj je država postala veliko prijaznejša za podjetnike. Poleg tega je tudi monetarna politika pripomogla k pozitivnejšemu razpoloženju vlagateljev. Če prištejemo še nižjo ceno nafte, saj Indija uvozi kar 70 odstotkov, vidimo, zakaj je Indija trenutno izredno priljubljena tako med domačimi kot tudi tujimi investitorji. Dejanja najpremožnejših kažejo, da bo tako ostalo tudi v prihodnjih letih. Nekoliko se je ustavila rast na Kitajskem, kjer je gospodarska rast trenutno pod pritiskom. Transformacija ekonomije od kapitalsko intenzivne v bolj storitveno še vedno poteka. Prilagoditev ni enostavna in bo prinesla različne šoke.

Vidimo, da so najbogatejši prebivalci postali bolj optimistični glede prihodnosti, kar kažejo njihove naložbene odločitve. V nekaterih regijah je zaznati nekoliko bolj previden ton, drugje pa pravi razcvet. Vsekakor je dobro spremljati kaj ta naložbeni razred počne s svojim denarjem, saj pred investiranjem pridobijo veliko informacij. Trenutno tako lahko zaznamo relativno optimistično sliko glede prihodnosti.

David Zorman, upravitelj

Gorenje se osredotoča na osnovno dejavnost

Teden na ljubljanski borzi je minil razmeroma mirno. Medtem ko so razvite borze v znamenju objav polletnih rezultatov, slovenska kotirajoča podjetja tradicionalno razkrivajo poslovanje v prvih šestih mesecih šele v drugi polovici avgusta.

Vlagatelji doma so po zadnjih peripetijah okoli privatizacije Telekoma in Cinkarne Celje zelo zadržani do novih nakupov. Lahko rečemo, da presenetljivo, saj v zadnjih dneh na ljubljansko borzo spet prihajajo pozitivne novice, bliža se čas izplačila dividend, depoziti na bankah pa skoraj ne prinašajo več obresti.

V zadnjih dneh je iz velenjskega Gorenja prišlo kar nekaj spodbudnih novic. V podjetju, ki ima na evropskem trgu bele tehnike skoraj štiriodstotni tržni delež, poglabljajo sodelovanje z japonskim Panasonicom, ki je od leta 2013 sicer njihov manjšinski delničar. Nova pogodba bo razširila sodelovanje na več področij, med drugim tudi na skupno nabavo, logistiko in distribucijo.

V Gorenju so že pred časom ocenjevali, da jim bo partnerstvo s Panasonicom v prihodnjih letih prineslo dodatnih 80 milijonov evrov zaslužka. Povezava, ki jo v Velenju pletejo z japonskim velikanom, s tem dobiva vse večjo težo in v borznih krogih se že špekulira o možnostih nadaljnjega kapitalskega povezovanja. Panasonic se je sicer ob nakupu manjšinskega paketa delnic Gorenja zavezal, da deleža ne bo povečeval do leta 2018, vendar se ta moratorij lahko prekine s sklepom nadzornega sveta Gorenja.

Znano je, da je predsednik uprave Panasonica preteklo zimo ob dveh različnih priložnostih namreč poudaril načrtovano krepitev Panasonica na evropskem trgu bele tehnike in to prav s prevzemom kakšnega večjega evropskega proizvajalca. V poslovnem načrtu Panasonica je treba izpeljati prevzem do konca njihovega poslovnega leta, ki se bo končalo 30. marca 2016.

Morda v smislu zgoraj napisanega lahko obravnavamo tudi prodajo Gorenjeve hčerinske družbe Surovina poljski družbi Elemental Holdings. V Velenju se osredotočajo na temeljno dejavnost proizvodnje bele tehnike in prodajajo poslovno nepotrebna sredstva in portfeljske naložbe. S temi prodajami bodo pomembno znižali neto finančni dolg, saj je vrednost podjetij iz omenjenega segmenta, ki ustvari manj kot 10 odstotkov prodaje Gorenja, po ocenah analitikov okoli 40 milijonov evrov. Naj spomnimo, da je celotno Gorenje na borzi vredno okoli 150 milijonov.

Grega Meden, samostojni upravitelj