Poletna razprodaja po kitajsko
špekulativni nakupi so v izredno kratkem časovnem obdobju pripeljali do nerazumno visokih vrednotenj, zaradi česar je večina tujih analitov že nekaj časa dvomila o vzdržnosti trenda rasti, še posebej v obdobju, ko s Kitajskega prihajajo vedno bolj skrb vzbujajoči makroekonomski podatki. Da so šle stvari na borzah nekoliko predaleč, je ocenila tudi kitajska centralna oblast, ki je v strahu pred pokom borznega balona začela omejevati vlaganje z gibljivim kritjem. Na njihovo žalost se je izkazalo, da je njihova intervencija na trgu povzročila ravno nasprotno, saj so tako s trga umaknili še tisti del udeležencev, ki je s svojimi nakupi podpiral rast trga. Omenil sem že, da se velika večina tujih vlagateljev, kljub odprti povezavi, zaradi nerazumnih vrednotenj in pomanjkanja likvidnosti ni odločila za vstop na notranji trg. Olje na ogenj je prilila tudi novica, da je v vodo padla za letos pričakovana več kot 300 milijard ameriških dolarjev velika vključitev notranjih kitajskih delnic v indekse MSCI. Brez tujega kapitala in ob odsotnosti domačih špekulativnih vlagateljev se je 15. junija začela velika poletna razprodaja kitajskih delnic. V samo treh tednih so delnice v šanghaju in šenzenu v povprečju izgubile več kot 30 odstotkov vrednosti, z borze pa je izpuhtelo več kot 4 bilijone ameriških dolarjev. Ponovno je na velika vrata vstopila centralna oblast, ki je ustavila trgovanje s četrtino podjetij, uvrščenih na borzo, katerih delnice so se znašle pod največjim prodajnim pritiskom. Poleg tega so prek posebnega državnega sklada borznim hišam in družbam za upravljanje odobrili denarna sredstva, s katerimi naj bi ti podpirali tečaje največjih domačih podjetij. Do nedavnega je kazalo, da jim je s temi dejanji uspelo stabilizirati trg, več kot 8-odstotni padec delnic včeraj pa kaže, da bo »nadzorovanje« kapitalskega trga bistveno težji zalogaj kot »zagotavljanje« ustrezne ravni gospodarske aktivnosti.
Sašo Smigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz