Megla se je razkadila

Lakmusov papir za analizo stanja v državi predstavlja gibanje državnih obveznic. Politično nestabilnost, slabo komuniciranje z investitorji, neizpolnjene obljube in tiščanje glave v pesek finančni trgi »nagradijo« z odmikom tržne cene od »poštene«. Zaradi tega je Slovenija v zadnjih treh letih izdajala obveznice po previsoki obrestni meri. Za davkoplačevalce je ta »nagrada« predstavljala večje breme, medtem ko je bila na drugi strani dobra nakupna priložnost za varčevalce. Tako smo slovenske državne obveznice zaradi atraktivnega donosa, prilagojenega za tveganje, sredi leta močno izpostavili kot nakupno priložnost in jim povečali utež v svojih skladih.

Glede na KD Rating, razvit za države, smo sredi leta na trgu pričakovali strošek bančne sanacije okoli 18 milijard evrov. To bi pomenilo, da so praktično vsi krediti pri bankah v slovenski lasti slabi, kar bi bilo sila neverjetno. S predstavitvijo resničnega stanja smo bili zato tudi priče vrnitve zahtevane donosnosti k pošteni vrednosti, ki je okoli 4,75 odstotka za 10 let. S tem tudi postavljamo izdajatelja na nevtralno pozicijo. V istem smislu ostajamo optimistični za italijanske obveznice in na drugi strani rezervirani za irske in francoske.

Pravilna se je izkazala še ena napoved. Poleg države bodo bančne težave reševali tudi lastniki delnic bank in podrejenih obveznic. Vse te so bile ob državni dokapitalizaciji razvrednotene in izbrisane iz registra Centre klirinško-depotne družbe. Upam, da bo omenjen ukrep dvignil finančno pismenost slovenske javnosti in bo v prihodnosti znala bolje analizirati tveganja in zahtevati boljšo vodenje podjetij oziroma zahtevati višji donos.

Zdaj, ko je v našo državo ponovno posijalo sonce, se bomo morali soočiti z dejstvom, da se podnevi bolje vidi. Vsako nadaljnje znižanje zahtevane donosnosti bo bistveno težje in bo odvisno predvsem od pravih ukrepov politike. Če pa bo šla zgodba v nasprotno smer, se bo začela tudi poštena cena za slovenski denar višati. Tako nam tudi čas ne bo več pomagal.

Primož Cencelj, CFA

Pozitivno tudi v 2014

Naslov lanskoletnega članka v tej kolumni se je glasil: Vrnitev zaupanja. Pisali smo predvsem o tem, da se zaupanje med potrošniki in poslovnimi subjekti vrača ter da bo leto 2013 po donosih ponovno pozitivno. Pisali smo tudi o tem, da se velikost in pogostost težav manjšata ter da lahko pričakujemo boljše čase v državah, ki so bile najbolj prizadete – Grčija, Irska, Italija. Indeksa prvih dveh držav sta letos zabeležila res lepe donose. Pobira pa se tudi Italija.

Letošnje leto je bilo leto okrevanja tudi za nekatere države, ki si prej še niso opomogle. Pozitivno nadaljevanje zgodbe lahko pričakujemo tudi v letu 2014. Krivulje okrevanja se za različne države zelo razlikujejo. ZDA na primer beležijo gospodarsko rast v višini od 3 do 4 odstotke in takšna naj bi bila tudi prihodnje leto. Znotraj EU pa so gospodarske rasti precej bolj različne. Lahko rečemo, da ima kar nekaj držav še veliko problemov, s katerimi se bodo morale spopasti v letu 2014. Eden večjih, s katero se vztrajno bori tudi ECB, je padanje inflacije in približevanje deflaciji. ECB mora tako prihodnje leto ponovno okrepiti ukrepe, ki preprečujejo deflacijo.

Različno stanje vlada tudi na trgih v razvoju. Tukaj lahko izpostavimo t. i. države BRIK. Na spodnjem grafikonu lepo vidimo, da sta največji izmed njih, Indija in Kitajska, letos imeli ogromno težav. To se odraža tudi v borznih indeksih, ki leto zaključujeta v negativnem območju. Indija se spopada z visoko inflacijo in proračunskim primankljajem, Kitajska pa je v transformaciji celotne ekonomije. V naslednjem letu lahko pričakujemo postopno izboljševanje makroekonomskih kazalcev v obeh državah, saj sta že napovedali določene ukrepe proti težavam. Ne glede na splošne donose njunih borznih indeksov pa na teh dveh trgih lahko najdemo kar nekaj lepih nakupnih priložnosti, predvsem na področju potrošnje in zdravstva. Pričakujemo lahko, da bo v tem kontekstu tudi leto 2014 podobno.

Kot vidimo, so težave vedno prisotne, vendar je manj in v manjši obliki. Postopno izboljšanje lahko pričakujemo tudi v letu 2014. Vseeno pa je treba poudariti, tako kot smo naredili že lansko leto, da naj načrti glede investiranja v 2014 ostajajo enaki: počasi in preudarno. Vroče zgodbe pustimo ob strani, saj investiramo na dolgi rok. O svojih naložbah je treba pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja.

David Zorman, KD Skladi

Leto 2014

ZDA: eno najboljših let v zadnjih 50 letih, zato bo 20-odstotni donos težko ponoviti. Vrednotenja so nadpovprečna, profitne marže blizu rekordov, prostora za izboljšanje poslovanja ni ravno veliko, pričakovana globalna rast pa je manjša kot v preteklosti. Med potencialne favorite lahko uvrstimo sektor tehnologije, ker so vrednotenja zmerna, podjetja pa pokajo od denarja, ter sektor potrošnje, kjer so dividendni donosi precej nad zgodovinskimi in obrestmi, ki jih prinašajo obveznice.

Evropa: favorit številka 2. Evropa je v preteklih letih zaradi strahu pred razpadom zaostala v rasti, trend pa se je leta v 2013 obrnil. Tudi leta 2014 lahko pričakujemo rast trgov, saj po vrednotenjih zaostajajo od 15 do 20 odstotkov za ZDA. še posebno lahko presenetijo nekateri obrobni trgi, kot sta španija in Italija.

Japonska: letošnja 20-odstotna rast je presenetila, čeprav gredo vse zasluge japonski centralni banki in tiskanju jenov. Japonske korporacije so vso rast ustvarile le zaradi razvrednotenja jena in vprašanje ni, ali je to vzdržen model, ampak koliko časa jim bo to uspevalo.

Trgi v razvoju: razočaranje leta in favorit št. 3. Mislim, da lahko Kitajska preseneti v 2014. Indija ima pred sabo globoke reforme ter boj z inflacijo, a kopico dobrih podjetij in miljardni trg. Rusija in Brazilija sta odvisni od cen surovin, zato vsaj v prvem polletju ne pričakujem velike rasti. Na teh trgih je treba izbrati podjetja, ki prodajajo neposredno potrošniku. Te naložbe bodo spet uspešnica tako leta 2014.

Slovenija in Balkan: favorit št. 1. Vrag je odnesel šalo. Moramo privatizirati. Interes za naša podjetja je, tečaji pa podcenjeni. To je recept, da slovenski trg leta 2014 pride v peterico najdonosnejših. Telekom, Aerodrom, Cinkarna so le nekatera imena, ki se jim bodo pridružila še nova. Recept za uspeh je tu, če le ne bomo spet počeli neumnosti. Podobna zgodba je tudi največji balkanski trg – Romunija. Vse drugo trenutno ne pritegne zanimanja, a kaj se zgodi, če pride denar v regijo, smo videli v obdobju od 2003 do 2007.

Aleš Lokar, KD Skladi

Delnica Mercatorja : špekulacija na vse ali nič

Poudariti moram, da so organizatorji izbrali sila neprimeren časovni termin konferenc, saj je istočasno v Pragi potekala najbolj obiskana konferenca v organizaciji ene regijsko najvplivnejših borznih hiš Wood & Company  s sedežem v Pragi in Londonu. Tako se je v češki prestolnici ta teden zbrala smetana mednarodnih vlagateljev, investicijskih in hedge skladov, katerih zanimanje za regijo CEE in SEE je bilo največje v zadnjih nekaj letih. Zbralo se je namreč kar 150 predstavnikov različnih skladov, ki upravljajo nekaj milijard evrov premoženja, namenjenih regiji Emerging Europe. Tako ni presenečenje, da je v četrtek na srečanjih, ki jih je organizirala Ljubljanska borza, na sestanke s predstavniki podjetij prišla le peščica tujih vlagateljev, nekaj iz sosednje Hrvaške ter po en Madžar in Avstrijec.

Samo dogajanje na domačem kapitalskem trgu je minuli teden zaznamovalo trgovanje z delnicami Mercatorja. Medijske špekulacije o vnovičnem že devetem propadu prodaje največjega slovenskega trgovca so v paniki pograbili predvsem mali vlagatelji, ki so v nekaj dneh tečaj Mercatorjeve delnice »zbili« kar za 35 odstotkov. Omenjeni zapisi  so vsaj za zdaj brez trdne podlage, saj so se teorije zarote o načrtnem zbijanju cene delnice že v nekaj dneh razblinile kot milni mehurčki. Hrvaški pokojninski skladi so umaknili nakupna naročila, saj jim hrvaška regulativa prepoveduje naložbe, ki imajo manj kot 300 milijonov evrov tržne kapitalizacije. Po domače povedano, delnic Mercatorja ne smejo kupovati, ko cena pade pod 79 evrov. Ob razkritju tega dejstva je v zadnjih dneh cena ponovno skočila, kar je lepo razvidno iz priloženega grafa. V prihodnjih dneh pričakujemo dovoljenje za prevzem Mercatorja tudi od hrvaškega in srbskega urada za varstvo konkurence in šele potem bo zares dokončno znano, ali je Agrokor odstopil od prevzema Mercatorja. 


Grega Meden, KD Skladi

 

ECB je za akcijo!

Nepričakovan je bil tudi odziv. Če smo v preteklosti lahko opazovali, da so se inflacijska pričakovanja dvignila po znižanju obrestne mere centralne banke, je novembra prišlo do njihovega nadaljnjega zniževanja. še bolj skrbi nadaljnji upad rasti denarnega agregata M3, ki je zrastel za skromnega 1,7 odstotka.
Zdi se, da je znižanje obrestne mere izzvenelo v prazno. Ni pa vse samo črno. Pozitivne posledice bodo verjetno imele tiste banke, ki del svojih virov financiranja pridobivajo od centralne banke in ki se jim je cena še znižala. Po svoje naslavlja tudi boj za znižanje korelacije zahtevane donosnosti med ameriškimi in evropskimi državnimi obveznicami. Uspešnost tega bomo videli verjetno šele v prihodnjem letu.

Pred decembrskim zasedanjem imajo v ECB tako številne probleme. Verjetno se tiha želja, da bi aktivacijo dodatnih nestandardnih ukrepov prestavili v prvi kvartal naslednjega leta, z znižanjem obrestne mere ni izpolnila. Tako so spet močno v ospredju pričakovanja po uvedbi: a) negativne depozitne obrestne mere, ki naj bi banke spodbudila k posojanju realnemu gospodarstvu; b) dolgoročnega poceni posojila (v)LTRO, ki bi bankam omogočilo poceni dolgoročno financiranje in s tem financiranje realnega gospodarstva; c) kupovanja državnih obveznic, ki bi znižalo obrestne mere problematičnih držav in banke spodbudilo k posojanju realnega gospodarstva; d) drugih ukrepov, ki bi aktivirali kreditno rast.

Skratka, Evropa v duhu družbeno najcenejšega razdolževanja zelo zamuja predvsem v vodenju višje inflacije ter hitrejšega usmerjanja kapitala v problematične dele ekonomije – financiranje majhnih in srednjih podjetij. Na drugi strani je zelo aktivna v implementaciji zakonskih omejitev (Basel III in Solvency II), ki v preferenčni status postavljajo državne obveznice in vpeljavo bančne unije. Njihove negativne eksternalije se kažejo v  potrebi bank po svežem kapitalu.

Verjetno bo na decembrskem zasedanju ECB težko poiskati konsenz za nadaljevanje akcije. Tako se bo pozornost svetovne investicijske javnosti usmerila na novinarsko konferenco Banke Slovenije, ki bo verjetno 13. decembra 2013  »končno« predstavila, kakšna metodologija je bila uporabljena pri iskanju luknje v slovenskem bančnem prostoru. Poleg novega računa za slovenskega davkoplačevalca bo predstavljena metodologija predvsem pomembna za modifikacijo planov kreditne rasti pri evropskih bankah.

Zdi pa se, da se končno dvigamo iz močvirja.  

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi

Rast življenjskega standarda najvišja na Kitajskem

Seveda Kitajsko trenutno pestijo mnoge težave. Imajo preveč razpoložljivih kapacitet v praktično vseh industrijah, gospodarska rast se upočasnjuje, imajo prezadolžena podjetja, cene nepremičnin in zemlje so prenapihnjene, zaradi rasti vseh življenjskih stroškov postajajo vse manj konkurenčni, državo pesti visoka stopnja korupcije, tako imenovane elite pa imajo preveč moči. Vse te težave izvirajo iz poslovnega modela, ki je prevladoval v zadnjem desetletju in je posledično pripeljal do visokih neravnovesij. Zadnje zasedanje kitajskih veljakov je prineslo obetavne obljube o reformah, ki so naravnane izredno pozitivno do povprečnega človeka. Tako izstopajo ukinitev politike enega otroka, zemljiška reforma, socialna reforma. Narediti želijo še bolj dostopno javno zdravstvo in zmanjšati vplive težkih industrij na okolje. Treba se je zavedati, da so velika mesta po količini smoga že na zgornji meji vzdržnosti. Prav tako bo kmalu postal problem čista voda. Kako drastične in predvsem hitre bodo reforme v praksi, bo treba počakati. Veliko poznavalcev kitajske politike namreč z veliko skepso komentira napovedi kitajskih oblasti.

Ne gleda na to, kaj se bo v državi dogajalo na gospodarskem in političnem področju, lahko pričakujemo nadaljevanje nekaterih uspešnih zgodb, ki smo jih bili deležni v zadnjih letih. Potrošništvo bo ostalo gonilna sila, Kitajci bodo kupovali nove avtomobile, kar se odraža tako v rezultatih tujih avtomobilskih znamk kot tudi domačih. Tu lahko omenimo Great Wall Motor, cene njihovih delnic so se v zadnjih petih letih na letni ravni okrepile za neverjetnih 115 odstotkov ali kar 4400 odstotkov kumulativno. Prav tako bodo porabljali vse več zdravil in zdravstvenih pripomočkov, kar bo pozitivno vplivalo na nekatere domače in tuje proizvajalce. Tudi v nekaterih drugih industrijah lahko pričakujemo nadaljevanje rasti, tu lahko omenimo mleko, jogurte, meso in drugi potrošni material, ki ga v zahodnem svetu dnevno kupujemo.

Vidimo, da Kitajska ostaja dežela priložnosti. Treba pa je biti pazljiv na transformacijo ekonomije, ki že poteka, in posledično na sektorje, ki bodo deležni pozitivnega vpliva in so najhitreje rastoči na vsem svetu.

David Zorman, KD Skladi

Sklad KD Vitalnost: staranje & višja kakovost življenja – trendi odporni na krizo!

Konec poceni kitajskih izdelkov

Odziv kitajskega delniškega trga na napovedane spremembe je bil takoj po koncu kongresa negativen, saj so v sredo tečaji znižali. Vlagatelji so se že spraševali, ali je to še eno razočaranje v vrsti razočaranj zadnjega leta in pol. A izkazalo se je, da je bila panika prezgodnja. Nadaljnja sporočila, ki prihajajo na trg iz zelo obsežnega dokumenta, sprejetega na kongresu, vlagateljev ne puščajo več ravnodušnih. Pripravljajo se tektonske spremembe v kitajskem gospodarstvu in vlagatelji računajo, kje so priložnosti največje. Tako smo v drugi polovici prejšnjega tedna in tudi včeraj videli močno rast kitajskega delniškega trga.

Vlagatelje najbolj navdušuje dejstvo, da bo oblast začela močneje spodbujati zasebno potrošnjo. Stopnja varčevanja je namreč na Kitajskem med najvišjimi na svetu, zato večja potrošnja prebivalstva pomeni močno rast prihodkov podjetij in s tem dobičkov. Počasna odprava politike enega otroka pomeni hitrejši prirast prebivalstva, saj se je Kitajska začela soočati z evropskih problemom – staranjem prebivalstva. Več otrok bo pomenilo rast potrošnje, saj dokazano mlajši trošijo več.

S politiko decentralizirane urbanizacije želijo usmeriti prebivalstvo ne več v velemesta, ki se soočajo z velikimi prometnimi in okoljskimi težavami, ampak v manjša urbana središča. To pomeni vlaganja v transportno infrastrukturo. Decentralizirali bodo tudi del odločanja in prenesli več odločitev na lokalno oblast ter jim na drugi strani omogočili zadolževanje  – izdajo obveznic in s tem financirali enakomernejši razvoj. Močan poudarek je bil dan tudi samooskrbi s prehrano, zato so dali kmetom bistveno več pravic kot do zdaj.

Rezultat sprememb bo rast notranje kitajske potrošnje in manjši izvoz. Z močnejšim notranjim povpraševanjem bodo cene kitajskim izdelkom rasle, to pa bo sprostilo pritisk na evropska in ameriška podjetja po selitvi v Azijo, nižanju stroškov, predvsem plač. Mogoče je to točka preobrata, ko bo kupna moč srednjega sloja v Evropi in ZDA po skoraj treh desetletjih spet začela rasti. Gotovo pa je eno: kitajski kapitalski trg se prebuja, delnice so relativno nizko vrednotene in prostora za rast je precej.

Aleš Lokar, KD Skladi

Kitajska na pragu zgodovinskih reform

Na krilih oživljanja proizvodnega sektorja in pospešene rasti izvoza kitajska ekonomija po daljšem času v zadnje četrtletje letošnjega leta vstopa z nekoliko večjo mero optimizma. To je kitajskim voditeljem omogočilo, da namesto v reševanje tekočih težav energijo usmerijo v prihodnost in prepotrebne reforme. Po podatkih, ki so do zdaj pricurljali v javnost, naj bi tako Kitajska jutri javnosti predstavila načrt reform, ki bo zajemal prestrukturiranje podjetij v večinski državni lasti, zmanjšanje vpliva države v gospodarstvu, spremembe v fiskalnem sistemu in ukrepe, s katerimi naj bi pospešili neposredne tuje investicije.
Morda najpomembnejše spremembe pa se pričakuje na področju registracije rezidentstva prebivalstva in  nepremičninske zakonodaje, ki zaradi svoje posebne ureditve danes predstavljata glavni oviri razvoja kitajske družbe. Po trenutni nepremičninski zakonodaji so vsa urbana zemljišča v lasti države, kmetijska zemljišča pa so v kolektivnem lastništvu, kmetje jih lahko obdelujejo, ne morejo pa jih oddajati ali kako drugače oplemeniti, kar močno omejuje razvoj podeželja. Infrastrukturna nerazvitost skupaj z omejeno možnostjo zaslužka (revščina) je glavni razlog, da se je v zadnjih letih z željo po svetlejši prihodnosti na stotine milijonov Kitajcev s podeželja selilo v mesta in tako povzročilo največji val urbanizacije v človeški zgodovini. Posledično je danes na Kitajskem veliko kmetijskih zemljišč neobdelanih, že tako slaba infrastruktura pa obsojena na propad.  Na račun sistema registracije urbanega prebivalstva (hukou) pa se zaradi urbanizacije srečujejo z velikimi težavami tudi v urbanih središčih. Registracija urbanega prebivalstva je bila ob nastopu oblasti komunistične partije uvedena z razlogom omejevanja in nadzora nad selitvijo ruralnega prebivalstva v mestna središča. Brez ustreznega potrdila o rezidentstvu posameznik v mestu še danes ne more kupiti nepremičnine, registrirati avtomobila, skleniti zdravstvenega zavarovanja ali se vpisati v izobraževalno ustanovo. Veliko priseljencev s podeželja nima urejenega tovrstnega rezidentstva, zaradi česar navadno živijo v izjemno slabih razmerah, delodajalci jih pogosto izkoriščajo in kot taki izjemno malo prispevajo k razvoju in blaginji družbe. Odprava tovrstnega sistema bi priseljencem s podeželja omogočila prenos »ruralnih« pravic v mesta, s čimer bi si zagotovili večjo socialno varnost, ki bi se sčasoma odražala v tako zaželeni rasti domače potrošnje, gonilni sili kitajske ekonomije v prihodnjih desetletjih.

Sašo šmigić, KD Skladi

ECB … čas je za akcijo?

Politika Evropske centralne banke (ECB) je namreč realizacija cilja inflacije malo pod dvema odstotkoma na srednji rok. Razlog za vpeljavo omenjene tarče je strah pred inflacijo. še bolj pa strah pred deflacijo, ki jo je bistveno težje izkoreniniti. Zato so si postavili eno odstotno točko rezerve v primeru nižje inflacije od želene. V tem trenutku se zdi, da smo v Evropi že dodobra zapolnili kvoto, in pritisk v glavah centralnih bankirjev že zelo narašča.

Seveda pa statični makroekonomski podatki pogosto ne prikazujejo prave slike. V tem duhu je treba predvsem analizirati inflacijska pričakovanja. Za dober kazalnik se je v preteklosti izkazal model, razvit iz indeksa petletnih inflacijskih pričakovanj. Ta so bila že v zadnjih nekaj mesecih nižja od cilja ECB, a je bila dinamika zelo stabilna. To je povsem opravičevalo izjavo guvernerja Maria Draghija, da »bodo ključne obrestne mere ECB daljše obdobje ostale na sedanji ali še nižji ravni«.  V tem trenutku pa model kaže povsem na znižanje obrestne mere.

šibko gospodarsko okrevanje v državah robne Evrope in stabilizacija višine brezposelnosti sta zagotovo spodbudna podatka, a kljub temu v povprečju 12-odstotna brezposelnost v Evropi bistveno odstopa od želene. Tako ne moremo pričakovati kakšnih velikih pritiskov na inflacijo s trga dela. Glavna vira inflacije sta v tem trenutku lahko samo še zviševanje davkov in rast cene surovin, med katerimi ima močno vlogo nafta.

Da pa je slika še bolj asimetrična, so evropske banke tik pred začetkom izvajanja obremenitvenih testov, ki bodo pogoj za vpeljavo bančne unije, in aktivacijo ECB kot glavnega nadzornika. Verjetne potrebe po dodatnem kapitalu zagotovo znižujejo motivacijo bank k povečevanju posojanja in s tem bo rast obsega posojil (M3) ostala na zelo nizkem nivoju.

Seveda pa evropska monetarna unija ni ena država. Razlike v dejanski »pravilni« denarni politiki je med državami povsem različna. Če bi v Nemčiji morala biti ključna obrestna mera okoli 3,75 odstotka, bi Grčija, Italija in Slovenija potrebovale dodatno monetarno popuščanje in negativno obrestno mero. ECB ima bojda razvita vsa orodja za nove ukrepe, a babice se bodo morale odločiti, da jih je treba uporabiti in s tem dodatno spodbuditi krhko evropsko gospodarstvo.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi

Kaj za varčevalce pomeni napoved negativne obrestne mere? Vsekakor ni tako spodbudna novica, zato je modro pomisliti na alternative in prihranke naložiti v kakšno drugo varno zavetje. Za vse tiste vlagatelje, ki iščejo alternativo bančnemu depozitu, hkrati pa želijo imeti prihranke v varnem pristanu in na dosegu roke, je primeren denarni sklad KD MM.

Koliko stane denar v Sloveniji?

Hitra kreditna rast bank v času debelih krav je v Slovenijo za kratek čas pripeljala »ameriške sanje«. A številne napačne poslovne odločitve so prelahko odobrene kredite počasi spreminjale v slabe naložbe. Te pa so trenutno predmet ugibanja, kakšna je zdaj potreba po dokapitalizaciji bank.

Z nastopom globalnega kreditnega krča se je tudi dostop slovenskih bank do poceni vira financiranja hitro začel zapirati. Tako so morale začeti postopoma odplačevati sposojen denar iz »dobrih« časov. V prvi fazi so denar za poplačilo dobile v obliki depozitov države, ki se je v svojem imenu precej poceni zadolževala na mednarodnem trgu. To je bilo seveda mogoče le do točke, ko je bila Slovenija primerljiva še z drugimi državami srednje Evrope. Druge vire pa so banke dobile v obliki izjemno visokih depozitnih obrestnih mer in poceni denarja Evropske centralne banke (ECB). Vzrok za tako visoke obresti za depozite tiči v lastnikih, ki bank niso dovolj hitro ustrezno dokapitalizirali. Status mirovanja je vodil v boj za vire.

Iz zgoraj opisanih razmer lahko ugotovimo, da smo se v Sloveniji kljub enotni evropski denarni politiki ponovno samo omejili. Seveda pa še zdaleč nismo bili sami. ECB temu problemu pravi »fragmentacija«, omejevanje bank na delovanje znotraj lastne države pa označuje s pomenljivim terminom »bančna balkanizacija«. To pa je vodilo k vprašanju enotnosti evra.

Večino dvomov je poleti leta 2012 odpravil guverner Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je napovedal, da bo naredil vse, kar je treba, za ohranitev skupne denarne politike. Z drugimi besedami, zavzel se je za odpravo fragmentacije med državami. Želi namreč, da je ECB glavni v mestu.

Za učinkovito vodenje svojega poslanstva pa ECB potrebuje zdrav in kredibilen bančni sektor na eni strani ter varčne in kredibilne države na drugi strani. V tem duhu je nadaljnji razvoj Slovenije precej predvidljiv. Slovenija bo preprosto morala oživiti svoje speče banke, jih racionalizirati in dokapitalizirati ter na koncu verjetno odprodati. Na drugi strani pa bo treba državni proračun oklestiti tudi na odhodkovni strani. Seveda bo vsako zavlačevanje državo drago stalo, saj je palica že predvidena.

Kaj to pomeni za ceno denarja? Zdrave banke bodo v prihodnje znižale depozitne obrestne mere na raven euriborja (12-mesečni se giblje okoli 0,55 odstotka). Tudi državi se obeta pocenitev zadolževanja ob razrešitvi bančnega problema.  Za varčevalce v depozite pa to ni tako spodbudna novica, zato je modro pomisliti na alternative in prihranke naložiti v kakšno drugo varno zavetje.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi

Za vse tiste vlagatelje, ki iščejo alternativo bančnemu depozitu, hkrati pa želijo imeti prihranke v varnem pristanu in na dosegu roke, je primeren denarni sklad KD MM.