Vrnitev generikov

Tokrat bomo pogledali poslovanje svetovnih generičnih podjetij. Največje izmed njih je Teva, sledijo Sandoz, Actavis, Stada, Mylan, Krka in preostali. V priloženem grafikonu vidimo gibanje cen delnic za omenjena podjetja v zadnjih dveh letih. Posamezne uteži so enakovredne, saj želimo zajeti celotno sliko gibanja generikov. Vidimo, da so bili v letu 2011 pod hudim pritiskom, kljub temu da je preostala farmacevtska panoga beležila vedno višje ravni. Zgodba se je konec leta 2011 obrnila in generiki so ponovno začeli pridobivati vrednost. Rast je bila počasna, vendar brez večjih pretresov. V zadnjem obdobju na grafu vidimo opazen skok. Razloge za to najdemo v dveh prevzemih. Prvi se je zgodil na sosednjem Madžarskem, kjer je Egis dokončno pristal v rokah sedanjih večinskih francoskih lastnikov Servier. Drugi prevzem se je zgodil v švici, kjer sta dva sklada tveganega kapitala kupila Acino Holding. To je resda majhno švicarsko podjetje, vendar je bila prevzemna premija vseeno precej visoka. Potem imamo v igri še nemško Stado, ki zaradi prevzemnih špekulacij beleži vedno višje ravni in se približuje svojim rekordnim vrednostim iz leta od 2007 do 2008. Zanimiva postaja tudi Teva, kjer se dogajajo pretresi v upravi. V bazen generikov spada tudi novomeška Krka, za katero se v zadnjem obdobju bolj  zanimajo tuji investitorji. To se pozna tudi na ceni njihov delnic, ki se je v zadnjih dneh ponovno približala najvišjim vrednostim v zadnjih dveh letih.

Vrednotenje generikov in njihovo poslovanje sta šli zadnja leta vsako v svojo smer. Poslovanje se je izboljševalo, vrednotenje pa zniževalo. To je povzročilo zanimanje različnih prevzemnikov in preostalih igralcev, kar je privedlo do višjih cen na borzi. Obeti posameznih podjetij ostajajo optimistični tudi za leto 2014, kar lahko še okrepi njihove borzne vrednosti.

David Zorman, upravitelj, KD Skladi

Sklad KD Vitalnost vam v staranju nudi višjo kakovost življenja – trendi odporni na krizo!

Potrošnik zapravlja

Nabor podjetij, ki so že objavila rezultate poslovanja, je dovolj globalen, da omogoča realno sliko svetovnega gospodarstva. Ta slika kaže, da potrošnik ne samo, da ni zlomljen oziroma dotolčen, temveč je svetla točka poslovanja podjetij. Vrača se celo potrošnik v Evropi, ki s svojo stabilno oziroma naraščajočo kupno močjo žene Evropo iz ene najdaljših recesij po 2. svetovni vojni. Na drugi strani pa so podjetja oziroma države ter od države odvisna potrošnja, ki kažejo znake upehanosti. Podjetja zaradi negotovosti gospodarskega okolja ter gospodarske in davčne politike investirajo manj, saj čakajo jasnejše signale glede tega kam gre svetovna ekonomija. Proračunski porabniki so v večini držav sveta v podobni situaciji kot pri nas, saj ima veliko držav težave z zadolženostjo oziroma proračunskimi primanjkljaji, tako da so prisiljeni vedno bolj varčevati.

Zanimivo je branje poslovnih poročil podjetij IBM, Nestlé in Metro. Tako različni sektorji, kot so tehnologija, prehrana ter trgovina, imajo skupno točko v potrošniku. IBM je zelo razočaral z objavo slabših podatkov o poslovanju. To pojasni, da je IBM predvsem odvisen od investicij podjetij ter držav v novo tehnološko opremo, programsko opremo… Po drugi strani je Nestlé pozitivno presenetil, saj tudi v težkih časih čokoladica pomaga izboljšati razpoloženje. Pomembna je bila rast predvsem na trgih v razvoju, kjer ne glede na nihanja v svetovnem gospodarstvu kupna moč potrošnika in s tem potrošnja prebivalstva raste. Metro je kot trgovec pretežno orientiran na evropski oziroma nemški trg. Tretji kvartal je prinesel preobrat, saj se je potrošnik začel močneje vračati nazaj v trgovine. Zelo optimistične so tudi napovedi za predbožični čas, kar je pripomoglo k močni rasti cene delnice.

Zaključek bi lahko bil, da ostaja zgodba o rasti kupne moči potrošnika na trgih v razvoju nedotaknjena in s tem še naprej zanimiva. Nov moment je prebujen evropski potrošnik, rastoči 500-milijonski trg pa je pomemben za svetovno gospodarstvo. Zato bo pri investiranju pomemben zelo selektiven pristop, saj se pričakuje, da bodo podjetja, ki so odvisna od državnih investicij oziroma državne potrošnje, še naprej beležila skromnejše stopnje rasti od tistih, ki neposredno oskrbujejo potrošnike.

Aleš Lokar, KD Skladi


Pobliže si poglejte sklad KD Rastko, ki je na znanju temelječa Evropa in zgodba mnogih gospodarskih uspešnic.

 

Azijske naložbe v energetiko

Povpraševanje po energentih naj bi v regiji raslo z 2,1-letno stopnjo rasti, kar bistveno presega svetovno povprečje, saj naj bi svetovno povpraševanje po energentih raslo »zgolj« z 1,5-odstotno stopnjo rasti. Azijska razvojna banka ocenjuje, da naj bi se levji delež investicij, kar 73 odstotkov, namenil za proizvodnjo in oskrbo z električno energijo ter za oskrbo s toploto. Za proizvodnjo, predelavo in transport zemeljskega plina naj bi se porabilo 11 odstotkov vsega zneska, preostali znesek pa naj bi se namenil za izkoriščanje surove nafte in premoga.

Zaradi zagotavljanja financiranja tako astronomsko visokih investicijskih izdatkov je večina azijskih držav že začela reforme ali pa pripravljajo reforme na področju pridobivanja energentov in oskrbe z njimi. Te se že danes kažejo v postopnem dvigu tarif in ostalih dajatev na področju oskrbe z električno energijo, zemeljskim plinom in naftnimi derivati z namenom krepitve bilanc podjetij, ki bodo v prihodnje nosila večino investicijskega bremena.  

Sašo šmigić, KD Skladi

Dvojček in veliki brat

Fed je odločitev o zmanjševanju nakupu državnih papirjev prestavil v prihodnost. Na politični strani je konflikt med republikanci in demokrati za nekaj časa zaprl vse neključne državne službe. še več, spor povzroča tudi možnost tehničnega bankrota ZDA. še najbolj se to vidi v zvišanju stroška zadolževanja na enomesečni zakladni menici, katere donosnost se je zvišala za 20 bazičnih točk. Na drugi strani pa so si politiki znižali dolgoročno obrestno mero, saj je 10-letna zahtevana donosnost padla s treh na 2,6 odstotka. Vse to je pesem za ušesa investitorjev v obveznice in vlad držav z zunaj trgovinskim primanjkljajem, kot so Indija, Turčija in Brazilija.

ECB je spet zaostrila retoriko in nižja obrestna mera je vse bolj verjetna. Inflacija je še vedno nekoliko prenizka in naj bi takšna ostala še nekaj časa. Več napetosti povzročajo pričakovanja o rezultatih obremenitvenih testov. Ti bodo pokazali, kakšne so kapitalske potrebe pri bankah v Evropi. Če je zdaj vloga ECB zagotavljati likvidnost bankam, bo v bližnji prihodnosti imela tudi nadzorno funkcijo. Ne bodo pa zagotavljali kapitala bankam direktno, saj je to naloga lastnikov oziroma države kot zadnjega blažilca.

Ključno v naslednjih dneh bo za Slovenijo omemba »dvojčka« oziroma marca sprejete direktive o poostrenem nadzoru Evropske komisije (EK) za državne proračune. Rok za oddajo osnutka proračuna za leto 2014 je 15. oktober. Veliki brat ima čas do konca novembra, da poda svojo oceno. Datum sovpade z objavo bančnih obremenitvenih testov. Omenjeno pa lahko postavi slovenske obveznice v ospredje. Ob morebitni razprodaji bi poostren nadzor omogočal atraktivno naložbeno priložnost.

Primož Cencelj, upravitelj, KD Skladi

Slovensko gospodarstvo nima časa za igrice

Prvi večji znesek, 1,5 milijarde evrov zapade v plačilo v začetku aprila. V začetku prihodnjega leta bo Slovenija morala tudi zagotoviti sredstva za dokapitalizacijo bank. Se bo, glede na razmere na političnem parketu, Slovenija znova znašla v položaju, ko se bo prisiljena refinancirati po visokih cenah ali zaprositi za pomoč, kar se zdi vedno bolj verjetna in tudi smiselna možnost? 

Slovenske banke so v prvih šestih mesecih 2013 izkazale izgubo po obdavčitvi v višini 263,6 milijona evrov, čiste obresti pa so upadle za okoli 20 odstotkov glede na enako obdobje lani. Glede na podatke Banke Slovenije so bile obrestne mere za posojila podjetjem v juliju 2013 skoraj enkrat dražje, kot je bilo povprečje EMU. Visok strošek zadolževanja podjetij, ki je v določeni meri tudi posledica slabšega gospodarskega stanja, dodatno hromi poslovanje podjetij. V proračunu je na strani odhodkov 1,6 milijarde evrov predvidenih za dokapitalizacijo bančnega sistema. To je številka, ki se zlahka poveča, in se najverjetneje tudi bo, sploh če bo potrebnih več dodatnih ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema prek tako imenovanih nesistemskih bank, za katere prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ni predviden.

Predlog sprememb proračuna za leto 2014 in predlog proračuna 2015 je vsekakor druga ključna tema na vladni agendi v teh dneh. Proračun ima svoje pomanjkljivosti in vsekakor je vprašanje realnost predvidenih proračunskih prihodkov. Kot je razvidno iz dostopnega gradiva, proračun temelji predvsem na dvigu prihodkov z zvišanjem davkov, medtem ko ni zaznati dovolj ukrepov za znižanje odhodkov. V novi jesenski napovedi gospodarskih gibanj Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napoveduje, da se bo BDP Slovenije v letošnjem letu skrčil za 2,4 odstotka, v 2014 pa še dodatno za 0,8 odstotka. Prvo okrevanje napovedujejo šele za leto 2015, ko naj bi se gospodarska aktivnost dvignila za 0,4 odstotka. Glede na poletno dejstvo, da je bil v prvih dveh četrtletjih slovenski BDP 3,2 odstotka nižji glede na isto obdobje lani, pa se pojavlja vprašanje, ali je napoved dejansko vzdržna.

Vlada ima vsekakor dovolj dela že s tem, da bo Bruselj prepričala, da z ukrepi ne zamujamo ter da so zadostni in vzdržni. Vsekakor pa so politična stabilnost v državi, varčevanje ter prodaje družb, kot sta Telekom in Mercator, pogoj, da sploh imamo možnost. Drugače bomo obveznosti, ki zapadejo, plačevali po visokih obrestnih merah oziroma bomo za pomoč prosili Bruselj, ki bo namesto nas uvedel potrebne ukrepe. Vsak zamujeni dan nas stane in za te zamude bomo krepko plačevali v prihodnosti. Glede na dogajanja v zadnjih letih pa morda prihod trojke ni tako slaba možnost.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi

Kje je kriza?

A vse to so zgodbice za lahko noč. Septembra so azijski trgi uprizorili pravo dirko, saj so zabeležili najboljši mesec v zadnjih treh letih in merjeno skozi indeks MSCI Asia Pacific zabeležili 7,5-odstotno rast, nekateri bolj nihajni pa še bistveno več. Kaj se je zgodilo?

V bistvu nič. Ali pa veliko, odvisno od tega, skozi katere oči gledamo. Realno proizvodno gospodarstvo včasih dela z malo višjimi, včasih pa z malo nižjimi obrati. Finančni analitiki, ki včasih preveč zijajo v drevo in s tem spregledajo gozd, so te nižje obrate skupaj z napovedjo FED, da bo zmanjšal oziroma do leta 2015 ustavil tiskanje denarja, razumeli kot smrtni udarec predvsem trgom v razvoju. Drži, da trgi v razvoju rastejo hitreje zaradi poceni denarja, ki ga ustvarja FED, a situacija je podobna tudi v ZDA in Evropi. Drži tudi, da so nekatere valute držav v razvoju premočne v primerjavi z evrom ali dolarjem, saj je pritok kapitala na razvijajoče se trge že desetletje zelo močan. Drži tudi, da nekatere države, kot sta Indija in Turčija, ustvarjajo velik trgovinski primanjkljaj, ki povzroča neravnovesja. A drži tudi, da vsa ta gospodarstva rastejo od dva- do štirikrat hitreje kot razviti svet, imajo mlado delavno prebivalstvo, nobenih težav s pokojninskimi blagajnami ter, kar je najpomembnejše, imajo veliko in nenasitno željo ujeti po razvitosti ZDA in Evropo.

Zato je že malenkostna sprememba napovedi FED, da še ne bo prenehal tiskati denarja, povzročila stampedo v nasprotno smer, prodajalci so se prelevili v kupce. Sploh tisti špekulanti, ki so prodajali delnice, ki jih sploh niso imeli, oziroma prodajalci »na kratko«. Investitorji so kar nenadoma ugotovili, da so nekatere delnice tako poceni kot v krizi leta 2009, le krize ni nikjer. To potrjujejo dobri gospodarski podatki iz regije, kot sta 24-odstotna rast dobičkov kitajskih industrijskih podjetij v avgustu ter optimizem med nabavniki in direktorji, ki je najvišji v zadnjega pol leta. Tudi štiri velike investicijske banke (Goldman Sachs, Credit Suisse, Deutsche Bank in JPMorgan) so dvignile napovedi rasti v Aziji. Ker je na trgu veliko živčnih udeležencev, bodo trgi še naprej močno nihali, a dobra gospodarska osnova kaže, da je nihaj navzdol dobra nakupna priložnost.

Aleš Lokar, KD Skladi

Oživela tudi Evropa

Tukaj lahko izpostavimo predvsem evropske borze, ki mesec končujejo najvišje v zadnjih treh letih. Prav tako so po rasti delno ujele tudi ZDA, ki so letos ponovno izredne. Ključ do evropske rasti je predvsem v okrevanju posameznih držav. Različni makroekonomski kazalci namreč nakazujejo na konec krčenja gospodarske rasti v večini evropskih držav. Svoj delež so dodali tudi evropski potrošniki, ki so postali malo bolj optimistični. Vse te aktivnosti podjetij in posameznikov se odražajo v cenah na borzi.

Med posameznimi podjetji lahko tokrat izpostavimo evropsko avtomobilsko industrijo. Za primer lahko vzamemo BMW, ki je dosegel najvišje ravni v svoji zgodovini. Njihove tovarne namreč komaj dohajajo nova naročila. Predvsem govorimo o naročilih na Kitajskem. Iz globokega sna so se prebudile tudi nekatere predvsem evropske znamke, kot so Fiat, Peugeot in Renault. Če pogledamo priloženi grafikon, ki je sestavljen iz petih evropskih proizvajalcev avtomobilov, vidimo, da je bilo letošnje leto izredno uspešno. Avtomobilski sektor ostaja še naprej izredno privlačen, predvsem na račun nizkih vrednotenj. Velik poudarek ostaja na rasti evropske prodaje. Ta naj bi v letu 2014 ponovno okrevala, število prodanih avtomobilov naj bi se povečalo za dobre 3 odstotke. Tudi napovedi za leto 2015 so trenutno optimistične. Po napovedih posameznih avtomobilskih proizvajalcev lahko sklepamo, da bo rast prodaje v rangu 4-5 odstotkov.

Vidimo, da so ciklične panoge na evropskih borzah v zadnjem obdobju ponovno pridobile na zanimanju, kar pomeni, da so razmere relativno mirne ter da se vsa situacija počasi izboljšuje. Trenutno tudi vsi podatki za prihodnje obdobje nakazujejo precej bolj mirno okolje, kot smo ga imeli v prvi polovici letošnjega leta.

David Zorman, upravitelj, KD Skladi

Hongkongški delniški indeks vstaja iz pepela

Zaradi bojazni pred nepremičninskim balonom je kitajska oblast v drugem četrtletju poostrila nadzor nad finančnim sistemom in hkrati omejila kreditno aktivnost bančnega sektorja, s čimer so poskušali omejiti količino »vročega denarja«, ki se steka v pregreti nepremičninski trg. Večina tržnih udeležencev je bila takrat mnenja, da so šli v teh prizadevanjih predaleč in da je zaradi tega ogroženo doseganje (že znižane) 7,5-odstotne ciljne stopnje rasti gospodarstva. Ravno zaradi tega je hongkongški delniški indeks (in tudi drugi azijski indeksi) od konca maja pa do konca junija, v evrih, izgubil 17 odstotkov vrednosti.

Zadnji podatki s Kitajske kažejo, da stvari le niso tako črne, kot se je sprva predvidevalo. Podatki za avgust kažejo, da je kitajska industrijska proizvodnja v tem mesecu rasla z najvišjo stopnjo rasti v zadnjih 17 mesecih. Pozitivno je presenetil tudi izvoz, ki je avgusta presegel napovedi analitikov. Posebej presenetljiv pa je bil podatek o agregatni rasti posojil, ki so se v preteklem mesecu, kljub zaostrenim pogojem, podvojila. Vsi ti podatki kažejo, da na Kitajskem (vsaj zaenkrat) le ne bomo videli tistega najbolj črnega scenarija in da se kitajska ekonomija postopoma pobira po nekoliko slabšem začetku leta, kar se odraža tudi na kapitalskih trgih. 
 

Sašo šmigić, KD Skladi

Končno!

Z vidika vseh varčevalcev in lastnikov nadrejenih obveznic pri obeh bankah je to zagotovo ena najboljših rešitev. Banki namreč že dolgo neuspešno zbirata kapital, da bi zagotovili ustrezno kapitalsko ustreznost Banke Slovenije. S tem ukrepom je Republika Slovenija prevzela obveznosti obeh bank z garancijo 490 milijonov Probanki in 540 milijonov Factor banki. Tako bo Republika Slovenija nosila vso izgubo ob morebitni potrebi po dodatnem odpisu slabih terjatev v bankah. S tem sta se banki izognili stečaju in aktivaciji jamstvene sheme, ki pa bi pomenila jamčenje za depozite do 100.000 evrov za fizične in manjše pravne osebe. Uporabili pa so metodologijo, ki smo jo predstavili v članku letos julija: enaka pravila za vse, a kdo bo glavni sodnik.

Da pa bi preprečili tako imenovani beg na banke, izdana garancija države centralni banki omogoča, da vstopi v mehanizem ELA (emergency lending assistance). To pomeni, da bo Evropska centralna banka z neomejenimi količinami denarja podpirala banki. Glede na izkušnje na Irskem, Cipru in Grčiji je strah pred izgubo denarja povsem odveč.

Ukrep pa bo imel verjetno več različnih posledic. Z odstranitvijo omenjenih bank bo slovenski bančni sistem pridobil na kredibilnosti. To z drugimi besedami pomeni, da se bodo sedaj obrestne mere začele hitreje približevati evropskemu povprečju, ki ga merimo z euriborjem. Torej lahko pričakujemo izrazito nižje obrestne mere. Obe banki sta že dolgo časa ponujali daleč najprivlačnejše depozitne obrestne mere. Seveda pa je treba dodati, da bo v primeru ohranitve visokih obrestnih mer pri nekaterih bankah to pomenilo možnost podobnih težav kot pri prej omenjenih bankah.

Dobro je, da je finančna panoga nadzorovana. Tako bo nadzorovana likvidacija še vedno ohranila del sredstev. Preprečila pa je, da se slabe poslovne prakse ne nadaljujejo, kot smo lahko videli v nekaterih večjih bankrotih slovenskih gradbenih podjetij. Sledi vprašanje, zakaj je Banka Slovenije tako dolgo čakala s tem ukrepom? Če upoštevamo napoved ministra za finance Čuferja, bo potrebnega okoli 400 milijonov evrov dodatnega kapitala za obe banki. Drugače povedano, skoraj polovica odobrenih kreditov je bila slabih. Omenjeno je že stvar za pravnike in zgodovinopisce. Glavno pa je, da smo končno dvignili glavo iz peska.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi


Preberite tudi: Mnenje upravitelja o ukrepu Banke Slovenije o nadzorovanem prenehanju poslovanja Factor banke d. d. in Probanke d. d.

Gospodarsko zaostajamo za območjem evra

Glede na podatke Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) je Slovenija v drugem četrtletju imela 0,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti (1,7-odstotni padec, primerjano z drugim četrtletjem 2012), kar je med najslabšimi podatki v EU. Po podatkih Eurostata je večji padec BDP poleg Slovenije v drugem četrtletju 2013 imel le še Ciper. Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, kazalnik gospodarske klime pa po izboljšanju v preteklih mesecih ostaja na isti ravni.

Ob poslabševanju makroekonomskega okolja, vedno slabših podatkih o stanju v bančnem sistemu in s tem povezani negotovosti o natančnem obsegu potrebnih sredstev za sanacijo ter predvsem dejstvu, da na področju nujno potrebnih reform ni bil storjen noben pomembnejši korak, ni presenetljivo, da zahtevani donosi na slovenske državne obveznice ponovno rastejo. Donosnost na devetletno slovensko državno obveznico se bliža ravnem iz marca letos, ko je presegla 6,7 odstotka. Na gospodarskem forumu na Bledu pa je guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec povedal resnico, ki jo vsi že dolgo poznamo. Za drago zadolževanje smo si krivi sami, saj to pomeni, da nismo pravočasno sprejeli potrebnih strukturnih in drugih potrebnih reform za dvig konkurenčnosti gospodarstva.
 
V novi objavi Global Competitiveness 2013-2014, ki ga objavlja Svetovni ekonomski forum iz Ženeve, je Slovenija na globalni lestvici konkurenčnosti izgubila nekaj mest glede na lansko letno poročilo. Zdaj se med 148 državami uvrščamo na 62. mesto, za tako rekoč vsemi državami članicami evrskega območja z izjemo Grčije, ki zaseda 91. mesto. V letu 2012 je Slovenija zasedla 56. mesto med 144 državami.  Kot v preteklem poročilu se med najbolj problematičnimi dejavniki, ki negativno vplivajo na poslovno delovanje v državi, nahaja dostop do financiranja, tesno mu sledi neučinkovita državna birokracija. Na tretjem mestu najdemo restriktivno zakonodajo na trgu dela, sledijo pa previsoki davki.

In kaj bo vlada storila, da izboljša razmere za poslovanje in s tem konkurenčnost slovenskega gospodarstva? Do sedaj reforme niso bile izvedene dovolj odločno, zato se postavlja vprašanje, kdaj bomo izvedli ukrepe, ki jih od nas zahteva Bruselj? Upamo, da hitro in res to jesen, saj  je zamik pri slabi banki, ki bo po najboljšem scenariju očitno dejansko zaživela šele v letu 2014, zelo slaba popotnica na poti ekonomskega okrevanja.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi