Presek preteklega leta
Tako bi ob začetku novega leta predstavil, kje je bilo najbolje plemenititi svoje premoženje na evrskih obvezniških trgih v minulem letu. Žetev je bila namreč ena najboljših v zadnjem času. Referenčni indeks je dosegel letno donosnost 11,2 odstotka. A je treba omeniti, da je bila taka rast dosežena predvsem z rastjo cen obveznic in ne z obrestmi, ki pripadajo glavnici. Povprečna obrestna mera na obvezniškem trgu je bila namreč okoli dva odstotka na leto.
Razlogov za visoko rast tečajev obveznic je več. Prvi je predvsem v znižanju zahtevane donosnosti netvegane obrestne mere, saj je Evropska centralna banka v začetku julija znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk, na 0,75 odstotka letno. Prav tako je status varnega zavetja državam, kot sta Nemčija in Francija, še dodatno povečeval povpraševanje po njihovih obveznicah. To je seveda dražilo obveznice z daljšimi ročnostmi. Kljub temu pa so bile najmanj donosne glede na referenčni indeks kratkoročne obveznice z najvišjo bonitetno oceno, ki so v letu zaostale za okoli 10 odsotnih točk za donosom referenčnega indeksa. Investitorji so tako plačali visoko tveganje za varnost in likvidnost.
Drugi razlog za visoko rast referenčnega indeksa pa je bilo povečanje zaupanja na podlagi močnega posega Evropske centralne banke na obvezniški trg s tezo o nezamenljivosti evra. To je vodilo v povečan nakupni pritisk v (do tedaj »osovražene«) podjetniške obveznice finančnih podjetij ter državne obveznice Italije in Irske, ki so v povprečju presegle donosnost referenčnega indeksa kar za okoli 17 odsotnih točk.
Glede na to, da je bila večina donosa na obveznicah dosežena s kapitalsko apreciacijo in ne z obrestmi, lahko sklenemo, da govorimo o špekulativnem okolju. V letu 2013 bi bilo zato veliko presenečenje, če bi bili spet priče takšni žetvi. Vlagatelji se bodo verjetno morali zadovoljiti z donosom, ki dosti bolj odraža višino povprečne obrestne mere. Kakšne visoke kapitalske rasti obveznic pa v tem letu ni pričakovati.
Primož Cencelj, CFA, KD Skladi
