Okrepljena rast cen v ZDA

Decembrska uradna inflacija v ZDA je pokazala, da centralni bankirji še niso dokončno opravili dela, saj se je rast cen v ZDA decembra znova nekoliko okrepila. A ker se osnovna inflacija, očiščena cen hrane in energije, še naprej znižuje, trgi na podatke niso odreagirali negativno. Najbolj spremljani delniški indeksi se znova spogledujejo z rekordnimi vrednostmi.

Nehvaležne napovedi gibanja inflacije za prihodnje mesece

Napoved o tem, da bo zadnji korak do normalizacije inflacije najtežji, se vsaj v ZDA uresničuje. Letna inflacija, merjeno s CPI, je znova nekoliko zrasla in znaša 3,4 %, mesečna pa se je iz novembrskih 0,1 % zvišala na 0,3 %. Inflacija ostaja trdovratna predvsem pri storitvah, zlasti stroških bivanja. Na drugi strani se je rast cen blaga povsem umirila, cene proizvajalcev, merjeno z indeksom industrijske inflacije PPI, so tretji mesec zapored upadle. Splošno inflacijo znatno znižujejo tudi cene rabljenih avtomobilov, ki so se od vrha, v decembru 2021, znižale že za 21 %, kljub temu pa so rabljeni avtomobili v ZDA v povprečju še zmeraj 33 % dražji kot pred pandemijo. Napovedi gibanja inflacije v prihodnjih mesecih so torej nehvaležne, negotovost pa še dodatno stopnjuje geopolitične napetosti. Cene nafte v zadnjih tednih precej nihajo. Zaradi napadov Hutijev v Rdečem morju so močno poskočili stroški ladijskega transporta. Guverner ameriške centralne banke Jerome Powell pričakuje, da bo inflacija v ZDA ciljna 2 % dosegla šele v 2025. Na drugi strani vrednotenja na terminskih pogodbah še naprej napovedujejo, da bodo pri Fed letos ključne obrestne mere znižali petkrat, kar se ne sklada s pričakovanji Fedovih uradnikov. Na drugi strani Kitajska s svojim gospodarskim upočasnjevanjem in upadom vseh vrst cen pospešeno svojo deflacijo izvaža tudi v preostala svetovna gospodarstva. Inflacija in časovnica rezov ključne obrestne mere sta dejavnika, ki bosta v naslednjih mesecih pomembno zaznamovala gibanje najbolj spremljanih borznih indeksov.

Ameriške volitve bodo imele vpliv na delniške trge v letu 2024

Pomemben dejavnik na delniškem trgu v letu 2024 bodo bržkone ameriške predsedniške volitve. Donosnost najbolj spremljanih delniških indeksov namreč v ZDA velja za pomemben indikator uspešnosti vlade na ekonomskem področju. V tej luči ne gre dvomiti, da si bodo v Bidnovi administraciji prizadevali, da v volilnem letu ne bo prišlo do negativnih šokov. Zasluge za izjemno rast borznih indeksov v zadnjem obdobju, si je že 11 mesecev pred volitvami prilastil tudi Trump, ki je v predvolilnem intervjuju kot glavni razlog za uspehe na ameriški borzi navedel njegovo vodstvo v javnomnenjskih raziskavah.

Sveži podatki s trga dela v evrskem območju so pokazali, da se šibka gospodarska rast še naprej ne odraža na trgu dela. Brezposelnost se je novembra znova znižala na rekordno nizko stopnjo 6,4 %. Zelo nizka brezposelnost dopušča več prostora za usklajevanje plač, a obenem povzroča tudi sekundarni učinek inflacije oz. fenomen, kjer višje plače vodijo do večjih stroškov za podjetja in višje potrošnje zaposlenih, kar nato povzroči dodatno zvišanje cen.

Zmagovalec tajvanskih predsedniških volitev je Lai Ching

Na tajvanskih predsedniških volitvah je zmago slavil Lai Ching, predstavnik Demokratske napredne stranke, in naslednik dosedanje predsednice. Nov predsednik napoveduje ohranitev statusa quo v Tajvanski ožini. Iz kitajske komunistične partije, ki je 20 milijonsko tajvansko prebivalstvo pozvala, naj ne volijo Chinga, so bolj ostro kot na rezultate volitev, reagirali na čestitke iz ZDA, ki so na Tajvan poslale neodvisno delegacijo. Poznavalci področja napovedujejo, da so možnosti za vojaški napad na Tajvan v prihodnjih letih nizke. Kitajska bo bržkone nadaljevala s političnim pritiskom in stališčem, da bo Tajvan slej ko prej polnopravni del Kitajske.

NASVET ZA VLAGATELJE

Leto 2024 bodo zaznamovale centralne banke z nižanjem obrestnih mer. A problem nastaja, ker trg tako pri Fed kot pri ECB pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese popravek na trge. Ekonomska aktivnost se upočasnjuje, čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti. Razvita gospodarstva, predvsem Evropa, pa tudi ZDA, lahko v prvem polletju 2024 zdrsnejo v plitko recesijo, slednje pa so pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije, prinašata negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti čez kratkoročna nihanja, znali izkoristiti. Za 2024 so namreč napovedi zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrastli, rastli bodo tudi dobički podjetij. Predvsem pa ostajajo nedotaknjeni dolgoročni tehnološki, ekonomski in družbeni trendi. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast. Industrija se avtomatizira in digitalizira. Trajnostnost in ESG postajata vse pomembnejša načina investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni oziroma kombinacija slednjih z Generali Bond in Generali MM je najboljši odgovor na izzive, ki jih prinaša leto 2024. Kombinacija obvezniških in delniških naložb predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti za večino vlagateljev. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Ta se je skozi zgodovino izkazal kot najboljši pristop, saj se z njim izognemo tveganju, da naložbo kupimo na vrhu.

Obvezniške naložbe skozi Generali Bond, Generali Corporate Bonds zaradi padanja donosov ter posledično rasti cen obveznic, predvsem daljše ročnosti, pridobivajo na privlačnosti. Obveznice bodo ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarile, poleg obrestnega donosa, še kapitalski dobiček. Obrestni donosi obveznic pa bodo zopet višji od inflacije.

Med posameznimi delniškimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Tehnološke delnice, predvsem velikih globalnih podjetij, ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne gospodarske rasti. S tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za dolgoročne vlagatelje skozi sklad Generali Tehnologija. V primeru sklada Generali Indija – Kitajska ohranjamo priporočilo špekulativnega nakupa, saj še vedno verjamemo, da bo kitajska centralna oblast primorana storiti precej več, da obrne slabe gospodarske trende in na te novice se bo trg hitro in močno odzval. A potrebno po precej potrpežljivosti.

Nekatera znana imena postrežejo s celo stoodstotnim donosom in več. A če je bilo leto za tehnološka podjetja odlično, je na drugi strani kopica podjetij, predvsem tistih malo manjših, močno čutila visoke obrestne mere in njihove delnice bodo leto končale blizu ali celo v rdečih številkah. Rast delniških trgov je večinoma temeljila le na nekaj deset največjih podjetjih. Šele konec leta je monopol velikih podjetij razpadel po objavah Fed in ECB, da nas prihodnje leto čakajo prvi rezi v obrestnih merah.

Leto 2024 je tako pred nami. Zopet ga bodo zaznamovale centralne banke, a tokrat v obratni smeri, s pričakovanji o nižanju obrestnih mer. Fed napoveduje tri reze, ECB je pri tem bolj previdna, a trg v obeh primerih pričakuje hitrejše in močnejše nižanje obrestnih mer, kot to napovedujejo centralne banke. Ta razkorak v napovedih in pričakovanjih predstavlja precejšnje tveganje za trge in lahko prinese v prvem delu leta popravke na trgu. Ekonomska aktivnost se namreč upočasnjuje, in čeprav svetovno gospodarstvo ostaja na poti rasti, lahko razvita gospodarstva, predvsem Evropa pa tudi ZDA, v prvem polletju zdrsnejo v plitko recesijo. Slednje so, kot nas uči zgodovina, pogosto, ne pa vedno, povod za popravek na borzah. Oboje, politika centralnih bank in pričakovanje recesije, prinaša negotovo prvo polletje na kapitalske trge, kar bodo vlagatelji, ki znajo in zmorejo videti preko kratkoročnih nihanj, znali izkoristiti. Za borze so za leto 2024 napovedi zmerno optimistične. Glavni indeksi naj bi po napovedih investicijskih bank zrasli, v tandemu bodo rasli tudi dobički podjetij. A predvsem borze precej bolj zmerno kot v 2023. A pozornost velja usmeriti drugam. Dolgoročni ekonomski in socio-družbeni trendi ostajajo nedotaknjeni. Tehnologija še naprej osvaja prej nepoznana področja. Umetna inteligenca oziroma AI predstavlja rast poslovanja in učinkovitosti delovanja podjetij. Industrija se avtomatizira in digitalizira, s čimer poskuša nevtralizirati vse bolj akutno pomanjkanje izobražene delovne sile. Trajnostnost in ESG postajata vse pomembnejša kriterija investiranja. Varčevanje z energijo, zelena energija, recikliranje in varovanje okolja rišejo nove investicijske priložnosti. Prebivalstvo v razvitem svetu se stara, v razvijajočem pa zori in ustvarja nov močan srednji sloj. To prinaša spremenjene navade potrošnikov in izzive ter priložnosti za globalna podjetja s področja potrošnih dobrin, storitev zdravstva in še kaj. Trendov je še več in vlagatelj, ki jih bo uspešno zajel v portfelj, bo v prihodnjih letih ustvarjal nadpovprečen donos.

Razočaranje leta so trgi v razvoju. Predvsem Kitajska. Kitajska je ena redkih držav, ki ji je močno rast ekonomske aktivnosti po sprostitvi omejitvenih ukrepov uspelo zapraviti. In potem celo leto v očeh vlagateljev vleči napačne poteze. Tudi konec leta ne prinaša boljših novic, a tudi tu se juha ne bo pojedla tako vroča, kot se kuha. Kitajska je vseeno ena izmed ekonomsko največjih držav na svetu. Njen notranji trg je eden najbolj privlačnih za večino svetovnih podjetij. Oblast počasi spoznava, da vse poteze, ki so jih vlekli v zadnjih letih, niso bile dobre ali optimalne. Vrednotenja kitajskih delnic so zato dosegla dno. Te delnice so najcenejše v primerjavi z ameriški ali evropskimi, odkar se je odprla svetu. To ustvarja investicijsko priložnost leta. Obrat bo verjetno silovit, a vprašanje je, kdaj bo do njega prišlo. Zato za tiste k tveganju bolj naravnane vlagatelje velja, naj spremljajo ekonomske novice iz drugega največjega svetovnega gospodarstva. Na drugi strani imamo Indijo, zvezdo zadnjih dveh let. Indija je postala najbolj privlačno gospodarstvo trgov v razvoju, v prihodnjem letu pa napoveduje 7-odstotno gospodarsko rast. Prinaša močno rast srednjega razreda in relativno dobro pravno varnost, temelječo na anglosaški zakonodaji ter demokratično izvoljenih predstavnikih oblasti. Indija vse bolj posnema zgodbo hitre rasti Kitajske s preloma tisočletja, kar ustvarja lepo naložbeno priložnost tudi v 2024.

Dober teden pred iztekom leta je čas za pogled nazaj. Z vidika vlagateljev na Ljubljanski borzi je za nami precej uspešno leto, saj je delniški indeks SBITOP pridobil slabih 17 odstotkov, če pa v obzir vzamemo še izplačane dividende (total return), lahko govorimo celo o 23-odstotnem donosu.

Z omenjenim donosom nikakor ne moremo biti nezadovoljni, saj je, denimo, ameriški Dow Jones letos pridelal polovico manj, nekoliko širši indeks S&P pa je z dividendami vred za indeksom Ljubljanske borze zaostal nekaj več kot odstotno točko. Tako so bili vlagatelji, ki se niso odločili za absolutni premik svojih prihrankov izven Slovenije, lepo nagrajeni.

Absolutna zmagovalka letošnjega leta je delnica banke NLB, ki je do tega trenutka delničarjem prinesla 42-odstotni donos. Banka se je pod vodstvom Blaža Brodnjaka v zadnjih letih iz zaspane provincialne ustanove preoblikovala v močno in ambiciozno bančno skupino, kar sta potrdila uspešna prevzema Komercialne banke Beograd pred leti in slovenskega dela Sberbank Europe lani.

Zadnja akvizicija, ki smo ji bili priča pred nekaj tedni, nakup največje domače leasing hiše Summit, nadaljuje zgodbo širitve na nove trge. Morda je NLB s tem nakupom korak bliže doslej neizpolnjeni želji vrnitve banke na hrvaški bančni trg, ki pa ni edini, s katerim se spogledujejo.

V svoje interesno območje namreč štejejo tudi Albanijo. NLB ima v tem trenutku okoli štiri milijarde evrov prevzemnega potenciala, zdravo bilanco brez omembe vrednega poslabšanja NPL in dobro dividendno donosnost. Prejšnji teden so na skupščini potrdili še drugi del dividende za leto 2022 v višini 2,75 evra, kar NLB uvršča tudi med delnice z najvišjo dividendno donosnostjo. Ta se bo v prihodnjih letih še povišala, odvisno tudi od realizacije morebitnih novih prevzemov.

Minus Triglavu in Cinkarni

Na drugi strani so v minusu doslej le delničarji Zavarovalnice Triglav in Cinkarne Celje. Zavarovalnico Triglav so letos močno prizadele poplave in ukinjanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja, tako da načrtujejo blizu sto milijonov evrov slabši rezultat kot v minulih letih.

Kot pravijo, naj bi bilo že prihodnje leto bolje, kar pa trenutno ne velja za Cinkarno Celje. Cena titanovega dioksida, ki je njihov glavni proizvod, zaradi krize v gradbeništvu in poceni uvoza iz Kitajske namreč stagnira na nizki ravni in vsaj v prvi polovici leta 2024 v Cinkarni ne vidijo obrata. Tudi napovedana dividenda, ki bo načeloma izplačana v prvem četrtletju prihodnjega leta, delničarjem ne nariše nasmeha na obrazu. Cena delnice je tako po dolgem času padla celo pod 20 eur, spomnimo, še ne dolgo tega je bila več kot 30 eur. Poslovanje Cinkarne Celje je med slovenskimi blue chipi najbolj ciklično, saj je cena titanovega dioksida izjemno volatilna v odvisnosti od gospodarskih ciklov. In ne samo v Evropi, ki je glavni trg Celjanov, temveč je odvisna tudi od razmer na Kitajskem. Od tam namreč prihajajo glavne količine tega pigmenta, in če je Kitajska v recesiji, potem te količine po dampinških cenah prihajajo v Evropo.

Na mesečni ravni smo v evroobmočju celo zabeležili padec cen, in sicer v višini 0,5 odstotka. Največ k upadu cen prispeva energija. Tukaj na letni ravni opažamo upad za 11,5 odstotka, na mesečni ravni pa dodatnih 2,2 odstotka. Cene elektrike, nafte in plina se v evropskem prostoru še naprej znižujejo, tudi nekoliko toplejši november je prispeval k manjši porabi. Vse kaže na to, da bo ta zima minila brez šoka pri cenah energije. Kar ima seveda pozitiven vpliv na inflacijo, za katero se pričakuje, da bo še naprej upadala. Podjetja bodo tako kmalu imela višje marže ali vsaj nekoliko več manevrskega prostora pri oblikovanju cen svojih proizvodov in storitev. Tako lahko v drugi fazi tudi na tem področju pričakujemo nižanje cen oziroma vsaj stabilizacijo, saj trenutno predvsem cene hrane še vedno rastejo. Investitorji so številke o inflaciji sprejeli z navdušenjem, v zadnjem obdobju so v ospredju predvsem obveznice. Indeks evropskih obveznic je tako samo novembra pridobil 3,2 odstotka, kar je najvišja mesečna rast v zadnjem letu in pol. Na drugi strani imamo sedaj ECB, ki seveda še naprej drži depozitno obrestno mero pri štirih odstotkih, vendar bo ciljna inflacija verjetno kmalu dosežena, tako da investitorji že špekulirajo, kdaj bo ECB obrestno mero spustila. Po zadnjih podatkih opcijski trgi kažejo, da se bo to zgodilo že v drugem četrtletju 2024. Podobne špekulacije pa so tudi za ameriško centralno banko. Trenutna raven obrestnih mer tako v ZDA kot tudi v EU je na nivojih, ko je ta začela zniževati gospodarsko aktivnost. Francija je tako v tretjem četrtletju zabeležila upad BDP v višini 0,1 odstotka. Če bodo obrestne mere ostale na sedanjih nivojih predolgo, lahko pričakujemo recesijo v večini evropskih držav in tudi na drugi strani luže. Vse tako kaže na to, da bodo obrestne mere v prihodnjem letu nižje kot sedaj. Kakšen pa bo ta prehod, bo odvisno od posamezne države. Nekatere lahko pričakujejo zahtevno leto 2024, nekatere pa precej solidno. Vse je odvisno od pripravljenosti na nove razmere in konkurenčnosti posameznih segmentov gospodarstva. V razmerah, ko se že čuti določen upad gospodarske aktivnosti, bo zelo pomembno, kako so se države in podjetja ter tudi posamezniki pripravili na nekoliko manj ugodne razmere v gospodarstvu. ECB in tudi Fed pa tokrat večje pomoči zelo verjetno ne bosta ponujala.

Lanski borzni poraženci so letošnji zmagovalci 
Pretekli teden je bilo trgovanje na ameriških borzah praznično okrnjeno, vseeno pa so najbolj spremljani indeksi še nekoliko izboljšali odličen izkupiček iztekajočega se meseca in nenazadnje tudi leta. Ob dokaj vzpodbudnih podatkih o inflaciji in gospodarski rasti v ZDA vlagatelji optimistično zrejo v preostanek leta. Za razliko od lani, so se v dosedanjem delu leta veliko bolje od povprečja odrezale hitro rastoče delnice na čelu s tehnološkimi velikani. Od prvega januarja do petka (24.11.2023) je indeks ameriških delnic z visoko tržno kapitalizacijo pridobil kar 36,7 %, podoben indeks preostalih delnic pa 4,8 %. Ta dva podatka lepo prikazujeta prevladujočo dinamiko na borzah v zadnjih dveh letih. Ob visoki inflaciji in zategovanju denarne politike so bile lani v prednosti delnice iz panog, ki so manj občutljive na višje obrestne mere, zlasti pa energetske delnice. Inflacija se je v zadnjih mesecih močno znižala, trgi pa v pričakovanju sproščanja denarne politike – po nekaterih aktualnih tržnih projekcijah bi lahko, kljub drugačnim napovedim centralnih bankirjev prihodnje leto videli že 3 do 4 znižanja ključnih obrestnih mer, znova favorizirajo rastoče (growth) delnice.

Neutrudni ameriški potrošniki
Podaljšan vikend ob dnevu zahvalnosti v ZDA poleg tradicionalne večerje zaznamuje tudi črni petek in »cyber« ali tehnološki ponedeljek. V petih dnevih, ki veljajo za enega simbolov ameriške potrošniške kulture, so Američani lansko leto samo na spletu opravili za dobrih 35 milijard dolarjev nakupov. Letos so bile številke po podatkih Adobe Analytics še za dobrih 5 % višje, v primerjavi z letom 2017 pa se je spletna prodaja na ta praznični podaljšan vikend v ZDA skoraj podvojila. Na črni petek so Američani letos samo prek spletne prodaje potrošili 9,8 milijard dolarjev, kar je enako dobrim 15 % slovenskega BDP v lanskem letu. Pri tem je pomembno dodati, da je šla porast prodaje v letošnjem letu v veliki meri na račun povečanega povpraševanja in ne višjih cen. Poleg še zmeraj relativno dobre kondicije ameriških potrošnikov, gre silovito rast potrošnje pripisati tudi spremenjenim navadam, saj je zaradi možnosti enostavnega in hitrega spletnega nakupovanja prek mobilnih telefonov več impulzivnih nakupov.

Nemčija bo še četrto leto zapored presegla omejitev zadolževanja
Nemčija tudi letos ne bo upoštevala najvišje dovoljene meje neto letnega strukturnega primanjkljaja v višini 0,35 % letnega BDP. Gre za ukrep, ki so ga Nemci v prizadevanju za zagotavljanje fiskalne stabilnosti uvedli po krizi 2008 ter ga bolj ali manj uspešno poskusili vpeljati tudi v drugih evropskih državah. Nemško ustavno sodišče je prenos neporabljenih izposojenih »covidnih« sredstev na sklad za financiranje projektov potrebnih za posodobitev nemške industrije in boj proti podnebnim spremembam, označilo kot neustavno. Nemška vlada je zato izkoristila možnost začasne ukinitve omejitve zadolževanja v primeru izrednih razmer. Po dveh letih epidemije Covid in lanski energetski krizi, bo to že četrto leto, ko bo zgornja meja presežena. Pojem »izredne razmere«, ko gre za zadolževanje, torej postaja vse bolj fleksibilen, tudi pri pregovorno discipliniranih Nemcih.

Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so še naprej drsele. Ob povečanih možnostih za to, da bodo centralne banke kmalu začele s sproščanjem denarne politike in v zadnjih tednih znova večjim povpraševanjem po novo izdanih ameriških državnih obveznicah, je zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico konec prejšnjega tedna znašala 4,47 %, podobno nemško pa 2,63 %.

Kitajske delnice blizu lokalnih minimumov
Kitajska država še naprej poizkuša z raznimi ukrepi zamejiti nepremičninsko krizo, ki pa se vse bolj preliva v krizo zaupanja potrošnikov. Sedaj želijo, da banke neposredno pomagajo nepremičninskim podjetjem, obenem pa praktično demonstrirajo, da so nekatera prevelika, da bi propadla. A vsi ti ukrepi še zmanjšujejo zaupanje zahodnih vlagateljev v kitajski kapitalski trg, ki ga zaradi vmešavanja oblasti in tedenskega spreminjanja nekaterih pravil vse več vlagateljev vidi kot trg, kamor je izredno tvegano vlagati. To je pocenilo delnice na nivoje, ki jih nismo videli praktično 20 let in za izrazito špekulativno naravnane vlagatelje trg postaja dovolj privlačen, da počasi vstopajo na trg.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so končani. Vlagatelji sicer upajo na hiter obrat politike obrestnih mer in posledične prva reze že spomladi. A verjetno so ta pričakovanja preveč optimistična in obrestne mere bodo očitno ostale višje dalj časa. Inflacija se umirja, trg dela ostaja relativno močan in čeprav se gospodarska aktivnost upočasnjuje, svetovno gospodarstvo predvsem zaradi storitev ostaja v območju rasti. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice ostajajo nadpovprečno vrednotene in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši, čeprav najnovejši podatki poslovanja podpirajo trenutne delniške nivoje. Daljše obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije, pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Kombinacija obvezniških in delniških naložb trenutno predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti. Med posameznimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva  in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh, donosi pa presegajo bančne depozite, obenem pa vlagatelju omogočajo fleksibilnost ki je pri bančnem depozitu nad 1 letom ni. Obveznice lahko ob padajočih zahtevanih donosih na borzah ustvarijo še kapitalski dobiček. Tehnološke delnice ostajajo visoko vrednotene, a predstavljajo otok nadpovprečne rasti in s tem v okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje, saj z pozitivnimi zgodbami kot si AI predstavljajo enega izmed gradnikov bodoče rasti gospodarstva in borz. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih naložbenih delov portfelja. Kitajske delnice statično gledano ostajajo zelo privlačno vrednotene, a se je v zadnjih tednih nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, zato ostajamo previdni in dajemo znotraj sklada večji poudarek Indiji in njenim naložbam. Indija namreč postaja najbolj privlačno gospodarstvo trgov v razvoju, s močno rastjo srednjega razreda in relativno dobro pravno varnostjo temelječo na anglo saksonski zakonodaji ter demokratično izvoljenimi predstavniki oblasti. Lahko rečemo, da Indija vse bolj posnema zgodbo hitre rasti Kitajske iz preloma tisočletja.