Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Fed bo v boju zoper inflacijo dvigoval oziroma ohranjal višino obrestnih mer, dokler se letna inflacija na dolgi rok ne spusti pod mejo 2 %

Borzno dogajanje v preteklem tednu je bilo precej dopustniško. V Združenih državah so ponovno ovrgli trditve, da se ameriško gospodarstvo ohlaja, saj to kljub visokim obrestnim meram še vedno odpira nova delovna mesta, močan trg dela pa ohranja inflacijo na višjih nivojih kot so želje Fed. Trgi zaradi nizke nezaposlenosti pričakujejo, da se bo Fed znova odločil za višanje temeljne obrestne mere, predvidoma za 25 bazičnih točk, kar bi pomenilo, da bi se obrestna mera povzpela na 5,50 %. Predstavniki Fed so znova potrdili, da bodo v boju zoper inflacijo dvigovali obrestne mere oziroma jih obdržali na tako visokem mestu, dokler se letna inflacija na dolgi rok ne spusti pod zaželeno mejo 2 %. Podobno si tudi ECB prizadeva, da bi se letna inflacija v evrskem območju spustila pod 2 %, zato tudi ECB naznanja, da bo obrestna mera najverjetneje dlje časa ostala na tako visokem položaju.

Delniški trgi niso prinesli večjih sprememb

Pred nami je obdobje objave rezultatov za drugo četrtletje in vlagatelji se pripravljajo na morebitno povečano volatilnost trgov. Pričakovanja so pozitivna, saj pred objav z opozorili pred slabimi rezultati, ki jih podjetja ponavadi sporočijo, če so rezultati dejansko slabši od pričakovanj, skoraj ni. Tehnološki velikan Meta je predstavil novost, in sicer novo socialno omrežje »Threads«. Omrežje je tako rekoč čez noč postalo glavni konkurent Twitterju, saj je v pičlih šestih dneh preseglo mejo 100 milijonov uporabnikov. Threads je po izgledu sicer skoraj enak kot Twitter, a ga povezljivost z omrežji Instagram in Facebook ločuje od preostale konkurence. Analitiki menijo, da bo novo socialno omrežje v prihodnjem letu preseglo 200 milijonov uporabnikov, kar bi družbi Meta prineslo dodatnih 8 milijard letnih prihodkov. Meta je od začetka leta že znatno presegla donose tehnološkega indeksa NASDAQ, saj je v primerjavi z indeksom, ki je letos pridobil 38 %, pridobila 145 %. Novo socialno omrežje je tako Meti kot tehnološkim delnicam ter AI zgodbi dodalo nov zalet.

Kitajska in trgi v razvoju

V preteklem tednu je trge znova presenetila Kitajska, ki ne doživlja inflacije (dvigovanja cen), temveč se bori z deflacijo oziroma s stagniranjem gospodarstva. Letna inflacija je upadla na 0 %, mesečna inflacija pa se je spustila na -0,2 %. Še slabše se godi cenam proizvajalcev, se pravi cenam predvsem industrijskih izdelkov, ki beležijo medleten upad več kot 5 %. Zaradi slabega gospodarskega stanja se je država odločila, da bo sprva posredovala na nepremičninskem trgu, in sicer pri odložitvi poplačil dolgov. Kljub slabemu stanju kitajskega gospodarstva, se je pretekli teden prebudil kitajski tehnološki sektor, saj je država po dolgi pravni bitki določila kazen za skupino Ant, ustanovitelj katere je Jack Ma. Finančna skupina Ant, katero ima v 33 % lasti Alibaba, bo tako morala plačati milijardo dolarjev kazni. A kljub visokemu znesku trgi ocenjujejo, da se s tem zaključuje lomastenje države po dobičkonosnem tehnološkem sektorju s strani kitajske oblasti in posledično povečuje privlačnost za vlagatelje.

Na obvezniških trgih smo videli upad vrednosti obveznic

Na obvezniških trgih smo videli rast zahtevanih obresti oziroma upad vrednosti obveznic. Gre za posledico pričakovanj o nadaljnjih dvigih obrestnih mer. A za vlagatelje ostaja kratkoročen problem da so donosi še naprej krepko negativni, saj obveznice prinašajo precej manj kot znaša inflacija, obenem pa kratkoročne obveznice ponujajo višje donose kot dolgoročne. Zadnje je posledica pričakovanj o hitrem znižanju obrestnih mer, kar je verjetno račun brez krčmarja.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija se ohlaja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna in centralne banke signalizirajo da lahko pride do dodatnih dvigov obrestnih mer. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniških trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem pa se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija – Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10 % portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Zakasneli učinek višjih obrestnih mer

 

Borzno leto 2022 je minilo v znamenju soočanja z dejstvom, da v nasprotju s prvotnimi napovedmi centralnih bankirjev povišana inflacija ni bila zgolj začasen pojav kot posledica popandemičnega odpiranja gospodarstev ter izpadov v dobavnih verigah, temveč precej bolj trdovratne narave. Centralne banke so se posule s pepelom in na začetku lanskega leta začele najhitrejši cikel zaostrovanja denarne politike v novejši zgodovini. Svetovne borze so se morale prilagoditi na novo realnost in konec obdobja poceni denarja, negotovost pa sta dodatno stopnjevali še vojna v Ukrajini in energetska kriza. Po za vlagatelje zelo slabem lanskem letu so bile tudi napovedi za letošnje leto, milo rečeno, negotove.

Projekcije so spodbudne

A projekcije gospodarske rasti in dobički podjetij so v prvih šestih mesecih letošnjega leta ostali presenetljivo odporni na spremenjene monetarne razmere, kar je v kombinaciji z razmahom umetne inteligence omogočilo odboj najbolj spremljanih borznih indeksov. Vzrok, da je tako, bržkone vključuje več dejavnikov – še vedno velika količina denarja v finančnem sistemu, prihranki, nakopičeni v obdobju pandemičnih omejitev, ter izrazito pregret trg dela delujejo kot vzmet, zaradi katere izrazito višje obrestne mere za zdaj še niso dosegle pričakovanega učinka na gospodarsko aktivnost in inflacijo. Težko predvidljiv časovni zamik učinkovanja obrestnih mer na gospodarstvo zato predstavlja tudi tveganje, da bi se zategovanje centralnih bank nenadoma izkazalo kot pretirano. Nekatere neslutene pasti, ki jih predstavljajo višje obrestne mere, so se že razkrile – panika na trgu britanskih državnih obveznic oktobra lani in propadi ameriških regionalnih bank sta bila, denimo, dogodka s potencialom povzročitve sistemske krize. Določeno tveganje bi lahko predstavljal tudi trg poslovnih nepremičnin, ki se je že znašel v krizi.

Finančni trgi glede na trenutna vrednotenja ne napovedujejo pesimističnih scenarijev, temveč kvečjemu rahel upad gospodarske rasti, ki bi centralnim bankam pomagal omiliti inflacijo in omogočil postopno sproščanje denarne politike.

 

 

Jan Humar, Generali Investments d.o.o.

 

 

So obrestne mere dosegle vrh?

 

Cena denarja premika tudi cene vseh ostalih sredstev. Šestmesečni euribor, ki trenutno znaša malenkost manj kot štiri odstotke, bo tako do konca leta še nekoliko porasel. Posledično se ustavlja prodaja nepremičnin in tudi gradnja novih. V nekaterih državah so cene nepremičnin že začele izgubljati vrednost. Recimo, za švedske cene hiš se predvideva okoli 15-odstotni padec z rekordnih vrednosti. Nemške cene hiš so v prvem četrtletju letošnjega leta upadle za 6,8 odstotka, kar je največji padec od leta 2000. Ustavlja se tudi nepremičninski trg v Sloveniji. Trg nepremičnin, ki je bistveno manj likviden kot delniški ali obvezniški, se višjim obrestnim meram prilagaja bistveno počasneje in dlje časa. Če lahko za delniški trg trdimo, da se je večina podjetij že prilagodila višjim obrestnim meram, za nepremičninski trg ne moremo reči. Ima pa ta trg še eno veliko težavo, ki se ji reče trg poslovnih nepremičnin. Te namreč ostajajo prazne zaradi posledic v načinu dela, ki ga je prinesel covid-19. V ZDA naj bi bilo problematičnih poslovnih nepremičnin že za 64 milijard dolarjev. Analitiki, ki spremljajo trg, ocenjujejo, da lahko številka naraste še za 150 milijard dolarjev. To seveda pritiska na bančne bilance in nepremičninske sklade in posledično tudi na njihove cene delnic.

Trg nepremičnin ima očitno pred seboj še kar nekaj četrtletij, ko se bodo cene prilagajale na novo realnost. Če pa bodo obrestne mere ostale višje dlje časa, kot se trenutno predvideva (trg namreč kaže, da se lahko začnejo spuščati že prihodnje leto), pa bodo razmere zelo zahtevne še dlje. Po drugi strani se zdi, da so predvsem podjetja, ki že vrsto let generirajo prosti denarni tok, tokrat najmanj prizadeta. Recimo, cena delnice Appla, ki je v zadnjih petih letih ustvaril približno 400 milijard prostega denarnega toka, dosega najvišje vrednosti v svoji zgodovini. Tudi nekatera evropska podjetja, ki generirajo nadpovprečno visok prosti denarni tok, dosegajo v letošnjem letu rekordne vrednosti cen delnic. Vidimo, da se višjim obrestnim meram različni naložbeni razredi prilagajajo različno hitro. Nekatera podjetja so se višjim obrestnim meram že popolnoma prilagodila, nekatera pa ta prilagoditev še čaka. Sicer pa se zdi, da smo pri koncu dvigovanja obrestnih mer tako v ZDA kot tudi EU. Lahko pa bodo obrestne mere višje dlje časa, kot nekateri mislijo, kar pa bi znalo prinesti dodatne težave.

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Inflacija in monetarna politika sta tudi v preteklem tednu igrali ključno vlogo na finančnih trgih. Hkrati pa je bilo pestro tudi dogajanje v Rusiji. Investitorje je tako zopet nekoliko prestrašila napoved bolj agresivnih denarnih politik centralnih bank. Videli smo dvige obrestnih mer v Angliji, Švici, na Norveškem in v Turčiji. V ekonomiji se končno kažejo učinki teh dvigov, saj se je gospodarstvo začelo nekoliko ohlajati. Ameriška indeksa S&P 500 in NASDAQ sta v preteklem tednu izgubila 1,4 % in tem prekinila niz več zaporednih tednov rasti.

V Združenem kraljestvu se še naprej spopadajo z zelo visoko inflacijo – 8,7 % glede na prejšnje leto (za primerjavo, inflacija v ZDA znaša 4% in v Evropi 6,1 %). Visoka inflacija v Veliki Britaniji je povzročila, da je morala Britanska centralna banka zvišati temeljno obrestno mero za 50 bazičnih točk, kar je bilo več od pričakovanj analitikov. Kljub temu, da Fed v preteklem tednu ni imel zasedanja, je kar nekaj pozornosti spet požel Powell, ki je nagovoril ameriški Kongres. Ponovno je poudaril, da pričakuje več dvigov obrestnih mer v letošnjem letu, a da te dvigi ne bodo tako agresivni kot so bili v preteklih 15-ih mesecih.

Na delniških trgih so bile pretekli teden pod drobnogledom ameriške avtomobilistične delnice, saj se je na trgu električnih vozil oziroma električnih polnilnic zgodil preboj. Industrijska velikana Ford in General Motors bosta skladno s sporazumom o partnerstvu svoje hibridne in električne modele lahko polnila v omrežju, ki ga ponuja podjetje Tesla. Analitiki pa so ocenili, da se Fordu in General Motorsu lahko pridružijo še drugi proizvajalci električnih vozil.

Na Kitajskem se še vedno spopadajo z zagonom gospodarstva po dvigu Covid omejitev. V prejšnjem tednu so spustili temeljno obrestno mero za 10 bazičnih točk, a to je po mnenju analitikov premalo, da bi oživeli gospodarsko rast. Medtem ko se deli kitajskega storitvenega sektorja prebujajo, pa so podatki pokazali, da se kitajski nepremičninski trg zopet ohlaja. V ospredju prav tako ostajajo odnosi med ZDA in Kitajsko, ki pa se po Bidenovi oceni premikajo v pravo smer, saj je dvodnevni obisk ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna v Pekingu označil za izjemno uspešnega.

Konec tedna je svet zaznamovala novica o poskusu upora najemniške vojaške skupine Wagner, zoper rusko vojaško poveljstvo. Vodstvo skupine Wagner je svet preko socialnih omrežij v video nagovoru obvestilo, da se pripravljajo na pohod nad Moskvo ter ga označilo za »pohod pravičnosti«. Oborožene čete skupine Wagner so v 24. urah prišle 200 kilometrov pred Moskvo, ko jih je predstavnik Jevgenij Prigožin odpoklical in razpustil. Če je novica o oboroženem uporu skupine Wagner presenetila celoten svet, pa je bila še bolj presenetljiva novica o nenadnem koncu upora, še preden se je le-ta zares začel. Vodstvo skupine Wagner se je po spodletelem udaru umaknilo v Belorusijo, Kremelj pa preiskuje zakaj se je konvoj 5 tisoč vojakov prebil skozi osrčje Rusije tako rekoč neovirano. Novica o uporu je sprva napovedovala nihanja na delniških trgih ter na trgu s surovinami in blagom, a so se napovedi zaradi nenadnega konca razblinile. Najobčutnejša reakcija se je zgodila na čikaški borzi s pšenico, kjer je cena po odprtju zrasla za 2,51%, delniški trgi pa se na novico niso odzvali. Poudariti velja, da v skladih Generali Investments nimamo izpostavljenosti do Rusije, zato dogodki trenutne razsežnosti ne predstavljajo tveganja.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalemu gospodarstvu pa še ni pokazal vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja, a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Borzni indeksi po zasedanjih centralnih bank v zelenem
Pri ameriški in evropski centralni banki pretekli teden niso postregli s presenečenji in potegnili poteze skladne s pričakovanji trga. Pri ameriškem Fed je to pomenilo, da so obrestne mere 14 mesecev po začetku niza zviševanja, znotraj katerega so obresti zvišali kar za 500 bazičnih točk (5 %), tokrat ohranili na nivoju med 5 % in 5,25 %. ECB, ki je cikel zaostrovanja denarne politike začela nekaj mesecev kasneje (julija lani) je s 0,25 % dvigom malenkost nadoknadila zaostanek za Fed. Delniški trgi so na občutno višje obrestne mere ostali odporni, ameriški S&P 500 je bil konec preteklega tedna zgolj še 7 % oddaljen od rekordnih vrednosti iz lanskega decembra, še nekoliko bližje rekordu je evropski STOXX 600.

Da se ni vse vrtelo zgolj okrog centralnih bank, so poskrbeli v torek objavljeni uradni podatki o majski inflaciji v ZDA. Ti so potrdili, da se inflacija čez lužo znižuje. Indeks cen CPI je pri 4 % pokazal najnižjo vrednost po maju 2021. Na prvo žogo zelo spodbudni podatki, ki pa so nekoliko varljivi zaradi visoke primerjalne osnove, zlasti cene energentov so bile namreč ob tem času lani na zelo visokih nivojih. Jedrna inflacija, ki je očiščena vpliva hrane in energentov, pri 5,3 % ostaja bolj trdovratna, a prav tako v trendu padanja. K nižjim merjenjem inflacije so ob energentih največ prispevale cene letalskih storitev, rekreacije in umiritev rasti cen hrane. Da se bo trend upadanja inflacije v prihodnjih mesecih nadaljeval, namiguje tudi občuten upad indeksa cen proizvajalcev (PPI), ki spremlja stroške proizvodnje oziroma veleprodajnih cen blaga in storitev, napovedi gibanja cen nepremičnin in najemnin ter nenazadnje vrednotenja na kapitalskih trgih. V nasprotju z guvernerjem Fed Powellom, ki je kljub junijskem premoru s precejšnjo verjetnostjo napovedal še dve zvišanji ključne obrestne mere, namreč trgi stavijo na to, da bosta padec inflacije in ohlajanje gospodarske rasti omehčala stališče centralnih bankirjev. Minuli teden se je tako končal z največjim tedenskim skokom vrednosti indeksa S&P 500 po mesecu marcu.

Nižanje inflacije ostaja prioriteta ECB
Ob zakasnelem odzivu ECB, večji moči sindikatov in za obdobje povišane inflacije precej sproščeni fiskalni politiki, je inflacija na naši strani Atlantika višja in trdovratnejša. Evropska centralna banka je zato ključne obrestne mere dvignila za dodatnih 0,25 % na 3,5 %, guvernerka ECB Christine Lagarde pa je v svojem govoru napovedala zvišanje vsaj še na julijskem zasedanju. S tem bi glavna obrestna mera ECB presegla obrestne mere izpred finančne krize 2008 in se močno približala meram v obdobju internetnega balona iz začetka 2000-ih. Stališča evropskih centralnih bankirjev torej ostajajo zaostrena. Povzamemo jih lahko z besedami članice izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel: »Glede na negotovost v zvezi s tem, kako vztrajna bo inflacija, bi bile posledice nezadostnega ukrepanja hujše od posledic čezmernega ukrepanja«.

Investicijske banke znižale napovedi za Kitajsko
Tako kot smo letos že navajeni, je na azijskih borzah pozitivno izstopal japonski Nikkei 225, ki je na tedenski ravni pridobil še 4,5 % in se vztrajno približuje rekordni vrednosti, ki sega v daljno leto 1989, ko je bil japonski finančni balonček na vrhuncu. Uspešen teden je tokrat tudi za kitajskimi delnicami, ki so pridobile zaradi znižanja ključnih obrestnih mer, s katerim želijo kitajske oblasti obuditi gospodarsko rast. Ob upočasnjenem povpraševanju po izvozu, nizkem zaupanju podjetij in potrošnikov ter veliki negotovosti v nepremičninskem sektorju, so tudi pri nekaterih vodilnih investicijskih bankah pretekli teden znižali napoved kitajske gospodarske rasti v letošnjem letu, ki naj bi bila pri dobrih 5 %.

Evro in zahtevane donosnosti obveznic navzgor
Po tem, ko so uradniki ECB napovedali, da bodo dodatno v prihodnjih mesecih dodatno zvišali obrestne mere, je znova nekoliko poskočil evro, ki je pri vrednosti 1,10 ameriškega dolarja ter zahtevane donosnosti na državne obveznice, ki se večinoma nahajajo blizu gornjem robu trgovalnega pasu, ki se je vzpostavil od avgusta lani.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalemu gospodarstvu pa še ni pokazal vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na  nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad G. Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Po 248 dneh se je bik uradno vrnil na ameriške borze
V pričakovanju odločitev ameriške in evropske centralne banke, ki zasedata ta teden, je na borzah v zadnjih dneh prevladovalo precej optimistično vzdušje. Najbolj spremljan ameriški borzni indeks S&P 500 je slabih osem mesecev po tem, ko je oktobra lani dosegel najnižjo točko medvedjega trenda, pretekli teden znova vstopil v bikovsko območje, ki ga opredeljuje 20 % rast od lokalnega minimuma, doseženega oktobra 2022. V primerjavi z izjemno silovitimi odboji, ki smo se jih na delniških trgih navadili po padcih v novejši zgodovini (zlasti pokoronskem), je bila tokrat rast precej bolj postopna ter ni temeljila na monetarni vzpodbudi centralnih bank. Kljub temu težko rečemo, da je v zadnjih mesecih šlo za okrevanje, ki bi bilo posledica gospodarske rasti in vsesplošnega povečanja dobičkov podjetij. Ameriške in s tem tudi globalne indekse je namreč nad gladino držala peščica delnic z največjo težo v indeksih. Pretežno gre seveda za delnice tehnoloških velikanov, katere je med drugim v višave poganjalo navdušenje nad prebojem v uporabi umetne inteligence. Prav na temo priložnosti in sprememb, ki jih prinaša umetna inteligenca, njenega vpliva na produktivnost, gospodarsko rast in kapitalske trge boste lahko danes (torek 13.6.) ob 17:00 slišali na finančnem webinarju Generali Investmentsa »AI: Kaj bo naslednja velika stvar« z dr. Juretom Leskovcem, profesorjem na Univerzi Stanford in strokovnjakom s področja umetne inteligence ter upraviteljem sklada Generali Tehnologija, Davidom Zormanom. Če ste s prijavo zamudili, si boste lahko brezplačni webinar od srede naprej ogledali s klikom na

Teden v znamenju centralnih bank
V nasprotju s pričakovanji so pretekli teden obrestne mere zvišali pri kanadski in avstralski centralni banki, kar je med vlagatelji nekoliko povečalo strahove, da bodo tudi ostale pomembne centralne banke obrestne mere višale dlje od trenutnih obetov. Precej več bo o aktualnih stališčih ameriške Fed in ECB znano že v sredo oziroma četrtek, ko bodo zaključili junijsko srečanje in sporočili svoje odločitve. Kljub temu, da so se inflacija in inflacijska pričakovanja v zadnjem obdobju znižala, evrsko območje pa se je po revidiranih podatkih Eurostata znašlo v tehnični recesiji (2 zaporedni četrtletji z negativno gospodarsko rastjo), bo kot kaže ECB ostala restriktivno naravnana in kot prednostno nalogo ohranila nižanje inflacije. Pričakujemo lahko novo zvišanje ključne obrestne mere za 0,25 %. Na drugi strani trgi vračunavajo, da bodo pri Fed obrestno mero ohranili na nivoju med 5,00 % in 5,25 %, kakršnakoli drugačna poteza bi bržkone precej razburkala dogajanje na borzah.

Zelo pomembni v luči obetov za naslednje mesece bodo tudi podatki o majski inflaciji v ZDA, ki naj bi po napovedih ekonomistov padla na 4,2 % (merjeno z indeksom CPI). K padcu pa bodo največ prispevale občutno nižje cene energije, za sodček surove nafte WTI je bilo denimo junija lani treba odšteti med 110 in 120 ameriških dolarjev, medtem ko je danes cena pod 70 dolarjev. V ospredju bodo zato podatki o jedrni inflaciji (očiščena vpliva gibanja cen hrane in energentov), kjer bo padec precej manjši.

Kitajsko gospodarsko okrevanje ne gre več po načrtih
Teden, ki je za nami je prinesel nove razočarajoče ekonomske podatke iz Kitajske. Izvoz se je v primerjavi z lanskim letom skrčil za 7,5 %, okrevanje zasebne potrošnje se je upočasnilo, potrošnja tako ostaja precej pod nivoji izpred pandemije. Nizka gospodarska rast se odraža tudi na komajda pozitivni inflaciji, ki je aprila merjeno z indeksom CPI znašala 0,3 %, na mesečni ravni pa je bila celo rahlo negativna. Zanimiv podatek za zahodne centralne banke je skoraj 5% upad cen pri kitajskih proizvajalcih, kar skupaj s precej cenejšimi ladijskimi prevozi hladi tudi evropsko in ameriško inflacijo. Velik kitajski problem postaja tudi brezposelnost med mladimi, ki vse bolj na glas izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v državi. Ob šibkih ekonomskih podatkih in krizi v nepremičninskem sektorju so govorice o prihajajočem fiskalnem stimulusu tako vse glasnejše. To bi lahko zopet razburkalo kitajske delnice kot enega najslabših delniških trgov v letošnjem letu.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalemu gospodarstvu pa še ni pokazal vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna, zlasti zaradi vpliva najemnin. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic, a pričakovanja o tem kdaj in koliko se precej razhajajo. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljiv vlagatelj naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Delnice, povezane z umetno inteligenco, dosegajo izjemno rast

 

Po drugi strani pa sprostitev meje zadolževanja pomeni nove izdaje zakladnih menic (v predvideni vrednosti okrog bilijona USD), ki bodo vzele nekaj likvidnosti s trgov in lahko dodatno pripomorejo k volatilnosti na trgih. Po drugi strani pa je zanimivo, da je VIX (indeks, ki implicira volatilnost delniških trgov) v petek dosegel najnižjo vrednost po novembru 2021.

Obrestne mere in inflacija

V zadnjih dneh na trgih opažamo nekoliko več volatilnosti zaradi negotovosti glede dodatnih dvigov obrestnih mer ameriške centralne banke, ki se sestane prihodnji teden. Potem ko so trgi še pred nekaj dnevi pripisovali verjetnost dviga obrestnih mer za 25 bazični točk na manj kot četrtino, je ta verjetnost včeraj poskočila na več kot 35 odstotkov. Razlog za porast negotovosti je v nepričakovih dvigih obrestnih mer s strani avstralske in kanadske centralne banke v začetku tega tedna.

Trenutno je širši konsenz, da bo moral Fed vsaj še enkrat dvigniti obrestno mero za 0,25 odstotka z namenom nižanja inflacije v ZDA, glavno vprašanje pa je, ali bodo ameriški centralni bankirji s Powllom na čelu to storili v juliju ali že prihodnji teden. Zagovorniki dviga v juniji se bodo zagotovo sklicevali na presenečenje ameriškega trga dela, saj so ZDA ustvarile več 339.000 novih delovnih mest (pričakovanja analitikov so se gibala pri 190.000).

Umetna inteligenca

Odkar je OpenAI objavil ChatGPT, delnice, povezane z umetno inteligenco (AI), dosegajo izjemno rast. Delnice tehnoloških gigantov so bile jasni zmagovalci v letošnjem letu, saj je indeks tehnoloških delnic Nasdaq z več kot 25-odstotno rastjo od začetka leta prejšnji teden dosegel 13-mesečni vrh.

V letošnjem letu se je tako pojavilo ogromno podjetij, ki temeljijo na umetni inteligenci, ta pa za razvoj in učenje modelov na ogromni količini podatkov potrebuje ustrezno tehnologijo. Veliki zmagovalec v tej dirki je ameriški izdelovalec čipov Nvidia, katerega delnica je prejšnji teden dosegla rekordno vrednost 419,38 USD. S tem se je Nvidia začasno pridružila ameriškim tehnološkim gigantom s tržno vrednostjo nad bilijonom USD (Microsoft, Google, Apple, Amazon).

Analitiki Goldman Sachsa ocenjujejo, da lahko tehnologije generativnega AI pripomorejo k povišanju globalnega BDP za 7 odstotkov in dvignejo rast produktivnosti za 1,5 odstotne točke v naslednjih desetih letih.

Zanimiva pa je donosnost delnic v indeksu S&P 500, ki so nepovezane z umetno inteligenco. Analize namreč kažejo, da bi bil indeks trenutno v rdečem, če bi iz njega izvzeli AI-delnice. Prav tako pa bi bila donosnost Nasdaqa za polovico manjša, če bi ga gledali kot enakomerno uteženega in ne glede na tržno kapitalizacijo. To nam pove, da so večji del donosa predstavljale delnice velikih tehnoloških podjetij.

 

 

Matej Škerlep, kvantitativni analitik

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Konec borznega mrtvila

Borzno mrtvilo z gibanjem indeksov znotraj ozkega trgovalnega razpona, ki je vztrajalo vse od konca marca, se je pretekli teden končalo. Potrditev dogovora o zvišanju zgornje meje dolga v ZDA in vzpodbudni ekonomski podatki so poskrbeli, da je ameriški S&P 500 v petek dosegel najvišji nivo po avgustu lani. Za razliko od preteklih tednov, rast ni bila omejena zgolj na ozek segment trga na čelu s tehnološkimi velikani, temveč so lep odboj končno doživele tudi delnice podjetij z manjšo tržno kapitalizacijo ter t.i. value delnice. Optimizem iz ZDA se je le deloma prenesel na ostale pomembne svetovne borze, ki so tokrat zaostajale.

Potrjen predlog zakona o zvišanju zgornje meje dolga

Novica, da so v ameriškem predstavniškem domu in senatu potrdili predlog zakona o zvišanju zgornje meje dolga sicer ni posebej navdušila trgov, saj so takšen razplet z veliko verjetnostjo predvidevali že pred samim dogovorom. Posledično na ta račun večjih premikov na delniškem trgu ni bilo. Kljub temu, da je bilo bolj ali manj jasno, da bodo tako na republikanski kot na demokratski strani pri svojih zahtevah popustili preden bi ZDA zašle v tehnični bankrot, pa to ne spreminja ugotovitve, da ameriški politični parket sredi obdobja pomembnih geopolitičnih premikov in dobro leto pred predsedniškimi volitvami postaja vse bolj polariziran.

V zadnjih mesecih izrazito pregret trg dela se ohlaja, a na večji porast brezposelnosti ne kaže

Precej bolj izrazito so borze reagirale na podatke iz ameriškega trga dela. Število novo ustvarjenih delovnih mest je bilo maja znova občutno višje, kot so napovedovali ekonomisti. Brezposelnost pri 3,4 % ostaja izredno nizka. Na drugi strani se rast plač umirja. Maja so se plače v ZDA na letni ravni zvišale za 4,3 %, kar je najmanj po juniju 2021. Manjša je bila tudi fluktuacija zaposlenih oziroma delež delavcev, ki iščejo novo delovno mesto, kar napoveduje umirjanje razmer na trgu dela v prihodnjih mesecih. Razmere na trgu dela so pomemben faktor pri gibanju inflacije, umiritev pa pomeni manjši pritisk na ameriško centralno banko oziroma večjo verjetnost, da je preobrat v denarni politiki blizu. Zadnje podatke s trga dela so si zato trgi interpretirali kot ravno pravšnje. V zadnjih mesecih izrazito pregret trg dela se sicer ohlaja, a na večji porast brezposelnosti vsaj zaenkrat ne kaže.

Pri ECB o prekinitvi višanja obrestnih mer še ne razmišljajo

Postopno popuščanje inflacijskih pritiskov kažejo tudi podatki iz evro območja. Indeks cen življenjskih potrebščin CPI se je maja na letni ravni povzpel za 6,1 %, kar je skoraj odstotek manj kot aprila, ko je inflacija znašala 7 %. Še drugi mesec zapored se je znižala tudi stopnja jedrne inflacije. Kljub temu je guvernerka evropske centralne banke, Christine Lagarde, pretekli teden opozorila, da pri ECB o prekinitvi višanja obrestnih mer še ne razmišljajo. Bolj ali manj je jasno, da bodo pri ECB na prihajajočem junijskem zasedanju ključne obrestne mere zvišali za 0,25 %, kot trenutno kaže se bodo za isto potezo odločili tudi julija.

Vrednotenja evropskih luksuznih podjetij ostajajo zelo visoka

Po izjemnem začetku leta so delnice evropskih proizvajalcev luksuznih dobrin v zadnjih dveh tednih nekoliko izgubile zalet. K temu so botrovali predvsem relativno slabi podatki o gospodarskem okrevanju na Kitajskem, ki predstavlja kar dve tretjini prihodkov sektorja. Vseeno pa vrednotenja evropskih luksuznih podjetij ostajajo zelo visoka. Podjetja kot so Moet Hennessy Louis Vuitton, ki je nedavno postalo prvo evropsko podjetje, katerega tržna kapitalizacija je presegla mejo pol bilijona dolarjev, Hermes in L’Oreal pa predstavljajo vse večjo utež v evropskih borznih indeksih.

NASVET ZA VLAGATELJE

Politike centralnih bank še naprej diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Višje obrestne mere imajo negativen vpliv v nepremičninskem sektorju, v ostalemu gospodarstvu pa še ni vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlaja, a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna, zlasti zaradi najemnin. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokih vrednotenjih delniških trgov, predvsem tehnoloških delnic. Globalne delnice so relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na  nevarnost recesije. Obveznice v 2023 so dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer je pri koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Potrpežljivi vlagatelj naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Učinek volovskega biča

 

 

V časih, ko je delež prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom, padel krepko pod pet odstotkov, je razumevanje osnov pridelovanja hrane na razumljivo nizki ravni. Včasih se rado zgodi, da se v družbi pozablja na vzročno-posledično povezavo. Pri razumevanju dogajanja na finančnih trgih pa je ta bistvena.

V tisočletjih  delovanja v primarnem sektorju smo si razvili veliko intuicije in dobrih praks, ki jih lahko uporabimo tudi v drugih delih našega življenja. Če je neki pripomoček pripomogel k lažjemu vodenju živali, pa opazovanje – in tudi nihanja biča – omogoča razumevanje delovanja in težav v proizvodnih verigah. Še posebej ob dejstvu, da je sodobna proizvodnja vezana na številne podizvajalce v proizvodnji verigi.

Že ob majhnih nihanjih na strani končnega povpraševanja se nihanje pri vsakem dodatnem členu v verigi samo še poveča in s tem je izjemno težko prilagajati ponudbo. To pripelje do obdobij, kjer je vsega preveč, in obdobij pomanjkanja.

Nihajni šok covida

V času neslutene zdravstvene krize pa v svetu nismo bili priča majhnemu nihljaju, ampak pravemu zamahu. Zato smo upravičeno pričakovali, da bo globalna ekonomija prišla pod izjemne pritiske, ki bodo vodili v spremembe tudi na finančnih trgih. Najmočnejši signal je prišel v obliki inflacije, saj je močno vplivala na našo kupno moč. Da bi vlade in centralne banke preprečile katastrofo, so trg zalile z denarjem in posledično ublažile vsaj prvih nekaj nihljajev. Ne pa celotnega nihanja v delovanju ekonomij. Po teoriji umirjanja šoka lahko pričakujemo, da bo potrebno še kar nekaj časa, da se bodo ekonomska neravnovesja umirila.

Na podlagi tega lahko med drugim pričakujemo, da bo tudi inflacija v naslednjem obdobju nihala med nivoji, ko bodo nekateri že trdili, da smo jo odpravili, do obdobij, ko se bodo spet pojavili dvomi o novi hiperinflaciji. Centralno banko pa bomo merili predvsem na dolgi rok, ali bo delovala kot amortizer ali pa kot volovski bič, pri čemer bo na njihovi strani potrebna predvsem potrpežljivost in odločnost. Še posebej v naslednjem obdobju, ko se bo inflacija na letni ravni spet bližala ciljnima dvema odstotkoma, a bo verjetno nujno še nadaljevati z dvigi obrestnih mer in pri tem bedeti nad tem, da se ekonomija ne zlomi.

Visoka donosnost obveznic

Iz tega naslova se lahko na finančnih trgih pričakuje leto povečane volatilnosti. Če pogledamo samo na trg obveznic, lahko opazimo, da je tu donosnost kar dvakrat višja kot v preteklih letih. Sama donosnost pa se giblje zelo ciklično. To pa varčevalcem odpira priložnost, da na trg vstopajo ob boljših pogojih in s tem ob dobro razpršenem portfelju dosegajo bistveno višje donose, kot jih lahko dobimo na depozitih pri bankah.

Te še vedno vztrajajo pri tem, da ECB še vedno ni dvignila obrestnih mer za več kot tri odstotne točke. Omenjeno pa se že občuti na najbolj varnem delu varčevanja v vzajemnih skladih, v skladu denarnega trga. V duhu uvoda bi bilo smiselno posaditi »denar« tam, kjer je zemlja bolj rodovitna.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Proizvajalec polprevodnikov za umetno inteligenco Nvidia čez noč postalo podjetje vredno skoraj 1 bilijon dolarjev

Za nami je še en relativno umirjen teden. Čeprav se je dogajalo kar nekaj stvari, ki bi lahko opazneje vplivale na kapitalske trge, pa so ti zaenkrat v nekakšnem zenu, ko slabše novice iz gospodarstva ne vplivajo pretirano na trge, saj so ti bolj osredotočeni na zgodbe, ki se bodo dogajale v prihodnosti. Zvezda preteklega tedna je zagotovo proizvajalec polprevodnikov za umetno inteligenco Nvidia, ki je presenetila z rezultati in skoraj čez noč postala podjetje vredno skoraj 1 bilijon (1.000 milijard) dolarjev. V tem ekskluzivnem klubu je le nekaj podjetij kot so Apple, Microsoft in Amazon. Zgodbe okoli uporabe umetne inteligence v vsakdanjem življenju in posledično potrebi po novih in večjih investicijah še naprej burijo domišljijo vlagateljev. Tehnološke delnice, še posebej podjetij povezanih z razvojem AI oziroma umetne inteligence, so še naprej tiste, ki diktirajo tempo in smer trga. Nasdaq je pridobil v preteklem tednu 3,5 % in to pojasni tudi 1,4 % porast glavnega ameriške indeksa S&P 500. Poleg Nvidie so v ospredju predvsem delnice Microsofta, Googla ter drugih največjih tehnoloških podjetij, močno pa so zrastle tudi delnice nekaterih malo manjših tehnoloških podjetij kot so AMD, Adobe ali Palantir. Brez tehnoloških podjetij bi bil rezultat delniškega trga precej slabši, saj so preostale panoge večinoma končale v negativnih številkah. Tema, ki je prevladovala pri ostalih panogah, je bila strah pred nezmožnostjo dogovora med republikanci in demokrati o dvigu meje zadolževanja. Slednje sicer po informacijah s konca tedna kaže kot razrešeno, a vseeno počakajmo, da v sredo to potrdita še kongres in senat. Podatki s trga dela ostajajo zelo močni, se pa razpoke še naprej večajo v nepremičninskem delu gospodarstev, kjer visoke obrestne mere vztrajno slabšajo položaj večine lastnikov nepremičnin, ki morajo v naslednjih 24 mesecih refinancirati zajeten del posojil.

Največji popravek so doživele delnice proizvajalcev luksuznih dobrin

Nepremičninsko je položaj trenutno najslabši v Skandinaviji, kjer enemu največjih nepremičninskih imperijev grozi zlom. A to ni bil razlog za slab rezultat evropskih delnic pretekli teden. Kitajske gospodarske težave so začele vse bolj vplivati na preostali svet in tu je najbolj izpostavljena Evropa ter njena podjetja, ki so izrazito izvozno naravnana. Največji popravek so doživele delnice proizvajalcev luksuznih dobrin, saj podatki kažejo, da se nakupno navdušenje po odprtju države umirja, do rasti luksuznih podjetij v zadnjih letih pa je prišlo zaradi velike potrošnje azijskih kupcev. Tudi nemški zdrs v tehnično recesijo ni nekaj kar bi razveselilo evropske vlagatelje a zaenkrat se zdi, da jih ohlajanje ekonomske aktivnosti pretirano ne skrbi. Tudi napovedi novih dvigov obrestnih mer ECB delniških naložb zaenkrat ni prizadele.

Nadaljujejo se negativni trendi na trgih v razvoju

Večjo skrb prinaša nadaljevanje negativnih trendov na trgih v razvoju. Indija sicer izgleda dobro, a to je tudi edini trg, ki vlagatelje navdaja z optimizmom. Turčija je dobila novega starega predsednika, ki bo zelo verjetno nadaljeval z zastavljeno ekonomsko politiko. Pričakujemo lahko nadaljnje padce vrednosti turške lire, zelo kmalu tudi neko obliko devalvacije, saj analitiki napovedujejo 30 % upad valute do konca leta. Kitajske delnice še naprej močno drsijo. Nepremičninske razpoke so vse večje, prebivalstvo pa je stopilo na zavoro pri trošenju, kar znižuje gospodarsko rast. Geopolitična trenja se nadaljujejo, najbolj izrazita so pri novih omejitvah pri prodaji visoko tehnoloških proizvodov, predvsem čipov, kitajskim podjetjem.

Male izgube na obvezniškem trgu 

Obvezniški trg je nekaj malega izgubil in ameriška 10-letna zakladna menica je zdrsnila proti 3,8 % letnemu donosu, podobna nemška pa proti 2,5 %. Vlagatelji še vedno v tečaje vračunavajo znižanje obrestnih mer že v letošnjem letu, čeprav postaja vse bolj jasno, da je to zelo malo verjetno. Ta pogled skozi rožnata očala predstavlja največji problem za kapitalski trg, saj bi morebitna streznitev, povezana s kakšnim negativnim ekonomskim dogodkom in zaradi visokih vrednotenj na delniških trgih, lahko pripeljala do močnejše korekcije.

 

NASVET ZA VLAGATELJE

Obrestne mere in denarna politika ostajata gonilo kapitalskih trgov. Vpliv višjih obrestnih mer se v gospodarstvu še ni pokazal vseh negativnih posledic. Inflacija se ohlajanja a predvsem jedrna inflacija ostaja trdovratna, zlasti zaradi najemnin. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej preveč optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer posledično predstavlja precejšnje tveganje za trge. Scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri visokem vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Obveznice v 2023 delujejo kot dobra naložba. Cikel dvigov obrestnih mer se bliža koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.