To je pomirilo številne vlagatelje, ki so se bali besed Jeroma Powella, da bo ameriški Fed še lahko zategoval obrestne mere, če bo to potrebno. Le desetina odstotne točke nižja inflacija od pričakovanj je bila torej dovolj, da so delniški trgi dobili nov zagon in doživeli enega boljših dni, ki smo jih videli v tem letu. Prav tako so porastle cene obveznic – donos na ameriških desetletnih državnih obveznicah se trenutno giblje okrog 4,5 odstotka, na nemških pa se je ustavil malo nad 2,6 odstotka. Terminski trgi so odstranili scenarij še enega dviga v ZDA in zdaj vračunavajo 80-odstotno verjetnost znižanja obrestnih mer do konca maja.

Mala podjetja so precej bolj občutljiva za visoke stroške refinanciranja dolga, zato je bil premik tehtnice na stran potencialnega nižanja obrestnih mer v 2024 več kot spodbuden za njihovo prihodnje poslovanje. Posledično je po objavi inflacijskih podatkov indeks Russell 2000, ki vključuje 2000 mali podjetij, v torek zrasel za več kot 5,5 odstotka.
Prav tako k postopnemu zniževanju inflacije uspešno prispeva upadanje cene nafte, ki se trenutno giblje okrog 76 dolarjev za sodček in se je v enem letu znižala za več kot deset odstotkov. Prav nižje cene nafte so povzročile, da je bila številka ameriškega PPI nepričakovano negativna. Oktobrska Vvednost PPI nam namreč pove, da so se vrednosti izdelkov, ko ti zapustijo produkcijsko linijo, znižale za 0,5 odstotka na mesečni ravni.

Srečanje Bidna in Xija

V San Franciscu je potekalo srečanje med predsednikom Združenih držav Amerike in Kitajske. Joe Biden je poudaril, da so pogovori prinesli napredek pri oživitvi odnosov med svetovnima velesilama, predvsem z dogovori o ponovni vzpostavitvi vojaške komunikacije med državama, odprtem dialogu glede umetne inteligence in boju proti fentanilu. Na večerji se je kitajski predsednik srečal tudi z Elonom Muskom, Larryjem Finkom in Timom Cookom ter drugimi direktorji največjih ameriških podjetij, da bi privabil tuj kapital na Kitajsko. Kljub napredku pri oživitvi vezi pa skrbi Bidna izjava na koncu novinarske konference, kjer je Xi Jinpinga še vedno diktator.
Dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu

Na Ljubljanski borzi v teh tednih podjetja objavljajo rezultate poslovanja v tretjem četrtletju. NLB je presenetila s čistim dobičkom 144,2 milijona evrov v tretjem četrtletju, s čimer je dobiček glede na isto obdobje lani povečala za 18 odstotkov. Prav tako je napovedi analitikov in lastne cilje presegel Telekom Slovenije, ki je v treh četrtinah letošnjega leta ustvaril 39,923 milijona evrov čistega dobička (dva odstotka več kot v primerljivem obdobju lani). Indeks SBITOP je od začetka meseca pridobil 2,4 odstotka in se trenutno giblje pri 1,205 evra.

Matej Škerlep, kvantitativni analitik

Normalizacija inflacije še ni samoumevna
Borze se letošnjo jesen držijo zgodovinskih sezonskih trendov, po katerih rdečima septembru in oktobru sledi vlagateljem veliko bolj prijazen zaključek leta. Ameriški S&P 500 je denimo v dosedanjem delu novembra v pridobil že dobih 5 %. Izkupiček bi bil bržkone še nekoliko večji, če ne bi razpoloženja na borzah pretekli teden umirila glavna predstavnika obeh najpomembnejših centralnih bank. Guverner Fed Powell in predsednica ECB Lagardova sta trge posvarila pred pretiranim navdušenjem nad nedavnimi podatki o inflaciji in opozorila, da bo pot do dokončne normalizacije inflacije dolgotrajna in trnova.

Centralni bankirji so previdni tudi zaradi lekcij iz zgodovine, ki učijo, da so obdobja povišane inflacije pogosto sestavljena iz več »vrhov«. Posledično bodo centralni bankirji bolj previdni pri opuščanju zaostrene denarne politike. Inflacija v 70ih, na katero se je Powell že večkrat skliceval, je denimo prvi vrh dosegla pri 12 %, se nato sredi desetletja spustila pod 5 %, konec 70ih in na začetku 80ih pa presegla 13 %. Šele nato je takratni guverner Feda Paul Volcker obrestne mere privil celo do 20 %, kar je povzročilo precej bolečine v gospodarstvu, a tudi dokončno umiritev rasti cen.

Evropske delnice se solidno soočajo z nižjo gospodarsko rastjo
Makroekonomski podatki v Evropi ostajajo šibki, pri čemer negativno izstopa Nemčija. Indeksi nabavnih managerjev PMI še naprej kažejo na krčenje zlasti v industrijskih dejavnostih. Po 0,1 % padcu evrskega BDP v tretjem četrtletju kaže, da se bo evropsko gospodarstvo pozimi težko izognilo tehnični recesiji. Indeks STOXX Europe je pretekli teden malenkost izgubil, a kljub izzivom s katerimi se sooča stara celina, je indeks 4 % višje kot na začetku letošnjega leta.

Na Kitajskem znova deflacija
Slabše se z ohlajanjem domačega gospodarstva spopada kitajska borza. Indeks Shanghai Composite je od začetka leta izgubil dobra 2 %. Zadnji ekonomski podatki so znova zmanjšali upanje za hitro okrevanje. Kitajski izvoz se je na letni ravni skrčil za 6,4 %, inflacija pa je bila zopet negativna – cene merjeno s CPI so se na letni ravni znižale za 0,2 %.

Dogajanje na trgu obveznic ostaja živahno
Neobičajno veliko pozornosti vlagateljev, so ob povečanem obsegu izdaje, deležne avkcije ameriških državnih obveznic. Vlagatelji namreč budno spremljajo, kako bo povpraševanje po obveznicah sledilo povečani ponudbi. Pretekli teden je nizko povpraševanje po novo izdanih 30 letnih ameriških obveznicah povzročilo rast zahtevanih donosnosti na celotnem obvezniškem trgu. Zahtevane donosnosti na najbolj spremljane državne obveznice so pod oktobrskimi nivoji, a nihajnost ostaja povišana. Vlagatelji v 10 letno ameriško državno obveznico so konec preteklega tedna zahtevali 4,63 %, na podobno nemško pa 2,7 %.

Nafta najnižje v zadnjih mesecih
Šibka gospodarska rast na Kitajskem in v Evropi ter posledično nižji obeti o povpraševanju po nafti, so pretehtali nad vplivom geostrateških napetosti na Bližnjem vzhodu. Borzne cene črnega zlata so tako pretekli padle na najnižji nivo po juliju. Če je bila cena sodčka surove nafte WTI še pred tremi tedni 89 dolarjev, je bila konec preteklega tedna pri 77 dolarjih. To sicer lajša evropske energetske skrbi pred zimo, a po drugi strani tudi sporoča, da je šibko povpraševanje po energentih tudi odraz nižjega povpraševanja v svetovnem gospodarstvu zaradi počasnejše rasti.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so končani. A obrestne mere bodo očitno ostale višje dalj časa in prilagajanje gospodarstva na novo realnost še traja. Inflacija se umirja, trg dela ostaja relativno močan in čeprav se gospodarska aktivnost umirja svetovno gospodarstvo predvsem zaradi storitev ostaja v območju rasti. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice ostajajo nadpovprečno vrednotene in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdnejši, čeprav najnovejši podatki poslovanja podpirajo trenutne delniške nivoje. Daljše obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije, pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Kombinacija obvezniških in delniških naložb trenutno predstavlja pravo mešanico donosa in varnosti. Med posameznimi skladi imamo pozitiven pogled na sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh. Slednje predstavlja poleg solidnega obrestnega donosa še potencial za kapitalski dobiček, seveda ob predpostavki da začnejo zahtevani donosi na borzah padati. Tehnološke delnice so sicer visoko vrednotene, a predstavljajo otok rasti in s tem v tem okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje, saj z pozitivnimi zgodbami kot si AI predstavljajo enega izmed gradnikov bodoče rasti gospodarstva in borz. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih naložbenih delov portfelja. Kitajske delnice statično gledano ostajajo privlačno vrednotene, a se je v zadnjih tednih nakopičilo toliko negativnih novic, da je hiter obrat trenda malo verjeten, zato znižujemo priporočilo in obenem ocenjujemo, da nekatere druge delniške oziroma obvezniške naložbe v tem trenutki ponujajo bolj privlačen profil vlaganja.

Borze pod vtisom dogajanja na Bližnjem vzhodu
Tragična vojna na Bližnjem vzhodu je pustila pečat tudi na svetovnih borzah, a pretresi na trgih so bili neprimerljivi s tistimi februarja lani, ob začetku vojne v Ukrajini. Kot običajno, ko gre za geostrateške napetosti in konflikte na področju Bližnjega vzhoda, se je nihajnost najbolj povečala na energetskih trgih. Po precej znatni korekciji na začetku preteklega tedna, je borzna cena nafte zgolj v petek poskočila za 5 % in se znova približala vrednosti 90 dolarjev za sodček. Še ena značilna reakcija trgov ob geostrateških šokih je beg kapitala v varna zavetja, za kar veljajo predvsem državne obveznice, ameriški dolar in plemenite kovine – vrednosti vseh treh so pretekli teden naraščale. Najbolj spremljani delniških indeksi, so ob umirjanju rasti zahtevanih donosnosti obveznic, pretekli teden malenkost pridobili. Vojna je vplivala tudi na razmerja med posameznimi panogami, največ so pridobile cene delnic podjetij iz obrambne industrije in energetske delnice, izgubljali so letalski prevozniki.

Zadnji korak pri umirjanju inflacije najtežji
Sveži podati o septembrski inflaciji v ZDA so pokazali, da so se cene merjeno s CPI na letni ravni zvišale za 3,7 %. To je že tretji mesec zapored, ko se inflacija v ZDA ni znižala (tudi avgusta je indeks CPI znašal 3,7 %). Največ so k zvišanju cen na letni ravni prispevali stanovanjski stroški in energenti, medtem ko se rast cen hrane umirja. Uresničujejo se torej napovedi, da bo zadnji korak pri umirjanju inflacije najtežji. To potrjujejo tudi pričakovanja predstavnikov Fed, ki inflacije pri ciljnih 2 % ne vidijo vse do leta 2026. Največje ameriške banke so vzpodbudno začele sezono objav četrtletnih rezultatov – Citigroup, Wells Fargo in JPMorgan Chase so namreč presegli napovedi analitikov tako po prihodkih kot po čistem dobičku. Analitiki napovedujejo, da je bila letna rast dobičkov med podjetji znotraj indeksa S&P 500 v tretjem četrtletju rahlo pozitivna, kar bi pomenilo prekinitev niza treh zaporednih četrtletji upadanja. Ob preostalih največjih ameriški bankah bo ta teden zanimivo spremljati še rezultate nekaterih drugih velikih ameriških podjetij kot so Tesla, Procter&Gamble, Netflix in Lockheed Martin.

Višje cene nafte bi lahko vplivale na nadaljnje poteze centralnih bank
Evropski delniški indeks STOXX 600 je prekinil niz treh zaporednih negativnih tednov. Zahtevane donosnosti (obratno sorazmerne z gibanjem cene) evropskih državnih obveznic so se po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu znižale, še večji upad so preprečili podatki o trdovratni inflaciji v ZDA. Poročilo o septembrskem zasedanju evropske centralne banke razkriva, da so predstavniki ECB z dokaj trdno večino podprli zvišanje ključne obrestne mere na rekorden nivo v evrskem območju. Prekinitev zviševanja ključnih obrestnih mer na naslednjem, novembrskem zasedanju, se zdi bolj ali manj že dorečena, medtem ko zvišanje na decembrskem zasedanju ostaja na mizi. Pri tem je potrebno dodati, da so se od septembrskega zasedanja po mnenju ECB povečala tveganja na energetski trgih, kar bi lahko dodatno zakompliciralo nadaljnje odločitve o višini obrestnih mer. Zadnje projekcije ECB za prihodnje leto namreč temeljijo na predpostavki, da bo povprečna cena nafte 82 dolarjev na sodček, višje cene bi pomenile dodaten pritisk na inflacijo. Na Češkem in Madžarskem, kjer so se soočali s še precej višjo inflacijo kot države članice evrskega območje, se je septembra rast cen močno upočasnila. Pri naših vzhodnih sosedih so pretekli teden objavili, da se je letna inflacija iz avgustovskih 16,4 % znižala na 12,2 %, na Češkem pa iz 8,5 % na 6,9 %.

Žezlo rasti trgov v razvoju prevzema Indija
Po t.i. praznikih zlatega tedna, se je pretekli teden odprla kitajska borza. Precej mešani ekonomski podatki nikakor ne prepričajo vlagateljev. Lokalni kitajski vlagatelji ostajajo zelo previdni, globalni vlagatelji pa vse bolj spreminjajo svoj dolgoročni pogled na kitajsko. V njej ne vidijo več gonila rasti ampak gospodarskega bolnika. Žezlo rasti trgov v razvoju zato vse bolj prevzema Indija, ki je zadnjih nekaj let s pametno ekonomsko politiko in dobrim Covid odzivom uspela obdržati gospodarsko aktivnost na zavidljivo visokem nivoju. Kitajska pa vse bolj postaja globalni izvoznik deflacije, saj se je splošna inflacija na kitajskem septembra sicer zvišala na 0,1 %, a ostaja bistveno nižja kot drugod, obenem pa se indeks cen proizvajalcev ostaja 2,5 % negativen, kar pomeni da evropska in ameriška podjetja kupujejo dobrine ceneje.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani, a centralne banke ostajajo glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja, a centralne banke menijo da je upad proti 2% prepočasen zato so pripravljene na dodatne ukrepe. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo raste. Mehak pristanek je osnoven scenarij, čeprav se zopet krepijo stagflacijski strahovi. Vlagatelji vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v drugo polovico 2024 in ta zamik lahko predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni in bolj konzervativni. Daljše obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije, pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Za vlagatelje, ki so manj naklonjeni tveganju Generali Bond ali Generali MM predstavljata dobro vstopno točko, saj so zelo verjetno zahtevani obvezniški donosi dosegli vrh. Tehnološke delnice so sicer visoko vrednotene, a predstavljajo otok rasti in s tem v tem okolju upočasnjevanja globalne rasti ostajajo privlačne za vlagatelje. Generali Tehnologija torej ostaja eden izmed pomembnih gradnikov portfelja. Kitajske delnice špekulativno ostajajo privlačne, a večji paket pomoči in reform izgleda vse bolj premičen in izmuzljiv cilj, zato se postavlja vprašanje, ali vztrajati pri taki špekulativni naložbi ali pa bi bilo bolje sredstva premakniti drugam.

Obveznice krojile gibanje delniških indeksov 
Skok zahtevanih donosov državnih obveznic je pretekli teden dodobra razburkal borzno dogajanje. Po tem, ko so bile obveznice skozi dolgo obdobje ekstremno nizkih obrestnih mer in posledično zelo nizkih zahtevanih donosnosti potisnjene v kot, se je v zadnjem letu in pol to ekspresno spremenilo.

Celotni globalni trg obveznic je občutno večji od delniškega trga. Dogajanje na trgu obveznic v primerjavi s pogosto iracionalnimi delniškimi trgi navadno bolje odraža stanje in pričakovanja glede prihodnosti na finančnih trgih in v gospodarstvu. Donosnosti državnih obveznic so osnova za določanje t.i. netvegane stopnje donosa (ang. risk free rate), na podlagi katere so nato vrednotene vse vrste naložbe in pričakovanja vlagateljev. Veliki premiki na trgu obveznic lahko predstavljajo tudi tveganje za možne šoke v finančnem sistemu, kar smo v zadnjem letu dni videli že dva krat – najprej ob nenadnem porastu zahtevanih donosnosti britanskih državnih obveznic novembra lani, nato pa še v mini bančni krizi v ZDA, ko so morale banke za zagotavljanje likvidnosti svoje naložbe v državne obveznice prodajati z velikimi izgubami, česar nekatere regionalne ameriške banke niso preživele.

Iz vseh zgoraj opisanih razlogov ne čudi, da je bilo dogajanje na glavnih svetovnih borzah pretekli teden v veliki meri zaznamovano z gibanjem zahtevanih donosnosti najbolj spremljanih obveznic, ki so v skladu s pričakovanji glede (strožje) denarne politike, poskočile na najvišje nivoje v zadnjih 16 letih – zahtevana donosnost na 10 letno ameriško obveznico je v petek dosegala 4,8 %, podobno nemško 2,89 %, slovensko pa 3,75 %.

Presenetljivo močan trg dela
A ekonomski podatki še naprej kažejo, da se svetovno gospodarstvo na strožje pogoje zadolževanja prilagaja bolje od pričakovanj. Še zlasti to velja za ZDA, kjer so najnovejše številke iz trga dela v petek močno presenetile. Število novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA se je septembra povečalo za 336.000, kar je bilo kar dva krat več od napovedi ekonomistov, ki so pričakovali, da se bo poletno sproščanje napetega trga dela nadaljevalo tudi v september. Borze so na podatke reagirale precej zmedeno. Najprej so se v luči predvidevanja, da močan trg dela pomeni več prostora za strožjo denarno politiko, zahtevane donosnosti obveznic dodatno zvišale, cene delnic pa upadle. Nato pa je zadnje ure petkovega trgovanja sledil odboj borznih indeksov. Razlog za takšno reakcijo gre deloma iskati v podatku, da se kljub še zmeraj napetem trgu dela, rast plač v ZDA umirja, kar pomeni manjši pritisk na inflacijo. Predvsem pa je to še en dokaz, da so trgi na kratek rok pogosto iracionalni ter podvrženi informacija, ki se zgolj zdijo pomembne, a na daljše obdobje nimajo pomembnega vpliva. Indeks S&P 500 je buren teden zaključil s pozitivnim izkupičkom in pridobil 0,5 %.

Italijanski javni dolg znova pod drobnogledom
Tudi dogajanje na evropskih borzah so diktirala gibanja najbolj spremljanih obveznic. Največ pozornosti so deležne državne obveznice Italije, ki je zaradi visokega javnega dolga in nizke gospodarske rasti že dolgo znana kot ekonomski bolnik Evrope. Zahtevana donosnost na 10 letno italijansko državno obveznico je splezala že prek 4,90 %. Na zmanjšano zaupanje v italijanski javni dolg je ob zaostrenih razmerah na globalnem trgu, vplivala še vest, da je italijanska vlada zvišala napoved javnofinančnega primanjkljaja. Evropski delniški indeksi so pretekli teden zaključili z rahlimi pocenitvami.

Boljše številke na Kitajskem, ki pa še ne nujno pomenijo okrevanja
Medtem, ko so bile kitajske borze pretekli teden zaradi praznikov zaprte, zadnji ekonomski podatki iz Kitajske kažejo, da se gospodarska aktivnost nekoliko pobira. Po vrsti spodbujevalnih ukrepov, ki jih je avgusta uvedla kitajska vlada, se je malenkost umirilo upadanje prodaje novih nepremičnin, a za oznanitev konkretnejšega okrevanja na trgu nepremičnin in gospodarske rasti je še prezgodaj.

NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani. A politike centralnih bank ostajajo glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja, a centralne banke menijo da je upad prepočasen zato so pripravljene na dodatne ukrepe. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij, čeprav se zadnje tedne zopet krepijo stagflacijski strahovi. Vlagatelji vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v drugo polovico 2024 in ta zamik lahko predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni in bolj konzervativni. Obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Kitajske delnice špekulativno ostajajo privlačne, a večji paket pomoči in reform izgleda vse bolj premičen in izmuzljiv cilj, zato se postavlja vprašanje, ali vztrajati pri taki špekulativni naložbi ali pa bi bilo bolje sredstva premakniti drugam.

V preteklih mesecih sta vodilni članici organizacije OPEC+, Rusija in Savdska Arabija, napovedali, da načrtno zmanjšujeta skupno dobavo surove nafte za 1,3 milijona sodčkov na dan, kar je povzročilo, da je cena surove nafte na borzi narasla na več kot 95 dolarjev. Tako Rusija kot Savdska Arabija si prizadevata za višjo ceno nafte, saj s prihodki od prodaje nafte na svetovnem trgu financirata svoje proračune in izdatke. Rusija si z višjimi prihodki od prodaje surove nafte predvsem prizadeva financirati vojno v Ukrajini in gospodarski primanjkljaj.

Vse več analitikov ocenjuje, da se cena nafte lahko povzpne nad 100 dolarjev, kot razlog pa navajajo prazne strateške zaloge ZDA, ki bodo dodatno vplivale na visoko povpraševanje po surovi nafti. Med razlogi za bodočo rast cen surove nafte navajajo tudi pogojno boljše gospodarske razmere na Kitajskem, ki so imele v preteklih mesecih deflacijski vpliv na ceno nafte. V primeru sproščanja denarne politike bi to sprožilo dodatne pritiske na ceno nafte, ki bi po nekaterih mnenjih lahko dosegla tudi 110 dolarjev.

Dandanes, ko se centralne banke zaradi poslabšanja gospodarske slike bližajo koncu zaostrovanja denarne politike, višja cena surove nafte otežuje boj proti inflaciji. Tako bodo morale na prihodnjih srečanjih centralne banke upoštevati dvig cene nafte in njen vpliv na končno potrošnjo in potrošnikovo kupno moč.

Matej Krajnik, analitik