Od leta 1960 so mejo zadolževanja dvignili 78-krat, od tega 49-krat pod pregovorno bolj varčnimi republikanci. Zadnja epizoda dvigovanja meje zadolževanja, ki je trenutno postavljena pri 31,4 trilijona dolarjev (31.400 milijard za lažje razumevanje), se je odvila v koronskem letu 2021. Dvig meje zadolževanja sedaj že tradicionalno demokrati in republikanci izrabijo za nabiranje političnih točk in dosego različnih koncesij pri nasprotni stranki. Če do dogovora in posledično dviga ne bi prišlo, bi bila ameriška administracija nezmožna odplačevati svoje obveznosti in izplačevati plače državnim uradnikom ter bi posledično dejansko bankrotirala. Tudi v finančni svet in na kapitalske trge bi to prineslo nepredstavljiv pretres.

A brez skrbi. Tudi 79. se bosta zelo verjetno obe strani na koncu dogovorili. Pot bo trnova in posejana z ovirami, a na koncu lahko sredi junija pričakujemo dogovor. V vmesnem obdobju bodo informacije vnašale nemir in večjo nihajnost na kapitalske trge, še posebej med delniške naložbe. Položaj na trgih trenutno še najbolj zapleta dejstvo, da so letos trgi zaradi predvidevanj o rezih obrestnih mer ter pričakovanjem o solidnem gospodarskem položaju precej zrasli, tehnološke delnice celo do 20 odstotkov. Vlagatelji že nekaj mesecev svet gledajo predvsem skozi rožnata očala, zato bi lahko kakršna koli streznitev ali spremembe pričakovanj kratkoročno močneje zarezala v borzne tečaje. Za letošnjo rast, ki se kar nadaljuje in traja, se zdi, da prehiteva gospodarsko realnost. Vrednotenja večine podjetij, predvsem pa tehnoloških, so zopet močno porastla in vlagatelji z daljšim stažem, ki imajo za seboj že veliko ciklov močne rasti in potem tudi padcev, zadnje tedne opozarjajo na previdnost. A rast zadnje tedne je omejena le na peščico največjih tehnoloških podjetij, ki pa imajo veliko težo v svetovnih indeksih. Vsem je skupen imenovalec umetna inteligenca – AI. To je trenutno kratica, ki v vlagateljih podžge divja čustva in pohlep. Predvsem slednjemu se je težko upreti ob divjih napovedih nekaterih investicijskih bank o spremembah, ki jih bo AI prinesel. O velikih spremembah, ki bi jih prinesel AI se strinjamo vsi. Problem je definirati predvsem podjetja, ki naj bi najbolj pridobila ali pa izgubila. Tu nas zgodovina uči, da je prvi včasih zadnji, smetano pa dostikrat pobere nepričakovani tekmovalec. Apple je bil pozen pri mobilnih telefonih, Googlov brskalnik pa nepomemben v začetku 2000. A trenutno se vlagatelji zdijo prepričani v nekaj velikih tehnoloških imenih, ki bodo pobrala smetano.

Da bodo veliki še večji, potihoma pritrjuje tudi bivša guvernerka Feda in zdajšnja ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Malih regionalnih bank s slabo kapitalsko ustreznostjo je preveč. Kapitalske težave bodo morale reševati skozi združitve z velikimi bankami. Kritiki pravijo, da je pot napačna, saj velike banke postajajo prevelike tudi za ameriško ekonomijo. A ta rešitev se na kratek rok zdi najbolj enostavna in politično najbolj sprejemljiva. Kaj bo pa, ko bo v težave zopet zašla ena izmed velikih bank? No, o tem bodo razmišljali takrat. Verjetno z drugimi ljudmi. Konzervo z neprijetnimi vprašanji bodo brcnili naprej po cesti.

Za dolgoročneje naravnane vlagatelje so sicer ti kratkoročni problemi manj pomembni. Razpršitev premoženja ostaja še naprej eno najpomembnejših orodij za zmanjšanje tveganja, zasledovanje trendov pa orodje, kako dodati tisti dodatni odstotek ali dva za nadpovprečne donose. Trendi so praviloma dolgoročni in njihova dinamika se le počasi spreminja. Staranje prebivalstva in rast izdatkov za zdravje je trend, ki podpira zdravstvo. Prodor tehnologije v vse pore življenja je neizogiben scenarij. Zelene politike bodo vse bolj obsežne in bodo prodrle v naš vsakdan. Ti in podobni trendi ter predvsem identifikacija podjetij, ki bodo prevladala v teh trendih, sta cilj vseh vlagateljev. Kratkoročni prej omenjeni problemi lahko prinesejo naložbene priložnosti, kako ceneje vstopiti v dolgoročne trende. Tudi to je eden izmed načinov, kako sprejeti in izkoristiti nihanja na podlagi kratkoročnih težav.

 

 

 

Razlika med minimumom in maksimumom v zadnjem mesecu in pol manj kot 3 %
Že vse od konca marca se glavni delniški indeksi gibajo v neobičajno ozkem razponu. V tem obdobju razlika med najnižjo in najvišjo točko indeksa S&P 500 ob koncu trgovalnega dneva znaša zgolj slabe 3 %. V časih povečane nihajnosti na trgih se takšni premiki neredko zgodijo v enem samem trgovalnem dnevu. Izostanek večjih premikov in jasnega trenda pa ne pomeni, da se na trgih nič ne dogaja. Ravno nasprotno, pretekli teden je ponudil nekaj zanimivih novic in ekonomskih podatkov.

Obrestne mere v ZDA že višje od inflacije
Inflacija v ZDA se še naprej umirja. Aprila so se cene merjeno z indeksom CPI na letni ravni zvišale za 4,9 %, kar pomeni še deseti zaporedni padec inflacije v ZDA in najnižje merjenje po aprilu 2021. Jedrna inflacija sicer ostaja precej trdovratna, a tudi ta se je aprila znižala na 5,5 %. Še bolj očitno padanje inflacije kažejo podatki o t.i. »super jedrni« inflaciji, ki ni očiščena zgolj vpliva gibanja cen energentov, hrane, pijače ter tobačnih izdelkov, temveč tudi vpliva stanovanjske komponente. Ker se spremembe cen najemnin in nepremičnin v indeksu CPI odrazijo z zamikom, super jedrna inflacija daje bolj ažurno sliko in je zato v zadnjih mesecih postala glavno merilo pri odločitvah ameriške centralne banke. Ta bo, kot vse bolj kaže, že na naslednjem zasedanju, ki bo potekalo julija, prekinila niz dvigov obrestnih mer. Zgodovinsko gledano pri Fed cikla zaostrovanja denarne politike še nikoli niso zaključili preden so ključne obrestne mere presegle nivo inflacije, z aprilskim merjenjem indeksa cen CPI (4,9%) in majskim zasedanjem, ko so pri Fed ključno obrestno mero zvišali na nivo med 5,0 % in 5,25 % je to nepisano pravilo zdaj doseženo. A vsaj dokler se inflacija ne spusti proti ciljnih 2 %, ali pa se težave ameriških regionalnih bank prenesejo na širše gospodarstvo, preobrata in nižanja obrestnih mer v ZDA še ne gre pričakovati.

Biden znova na sestanku s kongresnimi voditelji
Precej manj zadovoljni kot s podatki o inflaciji, so bili vlagatelji s potekom pogajanj o zvišanju meje javnega dolga v ZDA. Biden se je pretekli teden na to temo nameraval dva krat sestati s predstavniki ameriškega kongresa. Po tem, ko na prvem srečanju v torek niso dosegli večjega napredka, je bil petkov sestanek prestavljen, znova naj bi se sestali danes. Republikanci zvišanje meje pogojujejo z občutnim zmanjšanjem proračunske porabe, na drugi strani demokrati vztrajajo pri tem, da se najprej zviša dovoljena meja dolga in zagotovi, da ZDA ne doleti tehnični bankrot. Podobno merjenje moči med republikanci in demokrati, je postalo že skoraj stalnica vsakič, ko se ZDA približajo meji, ki je bila od leta 1960 v povprečju zvišana več kot enkrat letno. Od tega 49 krat, med predsedovanjem republikancev, 29 krat pa demokratov. Čeprav je trenutno ameriška vlada, v kateri imajo večino v Senatu demokrati, v predstavniškem domu pa republikanci zelo razdeljena, bo bržkone slej ko prej tudi tokrat dosežen kompromis. Problem visokega javnega dolga v ZDA pa bo do naslednjega stropa in potem trenj okoli novega zvišanja dolga pometen pod preprogo.

V Turčiji drugi krog predsedniških volitev
Na trgih v razvoju so bile pod drobnogledom turške predsedniške volitve, kjer bo, kot kaže, Erdogan zmago iskal v drugem krogu. Rezultati volitev niso pomembni zgolj za Turčijo, ki se ob visoki inflaciji in posledicah uničujočega potresa sooča s težko gospodarsko situacijo, temveč tudi iz vidika vprašanja, na katero stran se bo država na stičišču vzhoda in zahoda bolj nagibala v času pomembnih sprememb geopolitičnih razmerij in odnosov.
Še naprej razočaranje prinašajo kitajske delnice, čeprav so se tam v nasprotju s preostalim svetom v zadnjih tednih precej bolje odrezale delnice finančnih družb, medtem ko vlagatelji še naprej izogibajo tehnološkim delnicam. Pokoronsko odprtje in oživitev gospodarstva sta se pokazali za privid, saj razen manjše oživitve storitev vse skupaj poteka počasi in ne kaže podobnih tendenc kot smo jih videli na drugod v ZDA in Evropi. Posledično inflacije skoraj ni, cene pri proizvajalcih pa se premikajo v deflacijsko območje, tako da je samo vprašanje časa, kdaj bo tudi potrošniška inflacija postala deflacija. Zato lahko pričakujemo, da bo to delovalo zaviralno tudi na evropsko in ameriško inflacijo.

Brez pretresov tudi na energetskih trgih
Podobno kot na delniških in obvezniških trgih se je v zadnjem obdobju umirilo tudi dogajanje na energetskih trgih. Cena evropskega zemeljskega plina je padla na dobrih 35 evrov za megavatno uro, kar je najnižje po juliju 2021. Za primerjavo, lani na vrhuncu energetske krize je borzna cena zemeljskega plina za krajši čas presegla 300 evrov za megavatno uro. V pričakovanju upočasnjevanja globalne gospodarske aktivnosti se cene nafte gibajo blizu najnižjih nivojev od začetka vojne v Ukrajini, za 159 litrski sodček surove nafte WTI je potrebno odšteti okrog 70 ameriških dolarjev. Nekaj malega se je pretekli teden okrepil dolar in se spustil zopet pod 1,09 dolarja za evro, a tudi tu je premik skladen s preostalim trgom, majhen.

NASVET ZA VLAGATELJE
ECB bo verjetno še nekoliko zaostrila denarno politiko, medtem ko je Fed vsaj kot kaže dosegel željeni nivo. Vpliv višjih obrestnih mer se v gospodarstvu šele začenja kazati. Inflacija se ohlaja, a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija, predvsem zaradi najemnin. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer, a ta obrat ostaja vse bolj negotov. Zato optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij ostajajo zmerno optimistična, posledično scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, čeprav so farmacevtske družbe leto 2023 začele relativno slabo, saj so vlagatelji v odboju iskali hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. A na drugi strani imamo novo vročo AI zgodbo. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. 2023 bo za obveznice precej boljše leto cikel dvigov obrestnih mer se bliža koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

 

 

Indeks SBITOP letos doživlja enega izmed najbolj uspešnih začetkov leta. Donos prvega četrtletja je namreč kar 14,6 odstotka, v tednu pred prvomajskimi počitnicami pa se je vrednost indeksa celo vrnila na raven pred rusko agresijo na Ukrajino izpred enega leta.

Kljub temu posledice vojne v Evropi še vedno pestijo gospodarstvo prek zvišanih cen vhodnih surovin in električne energije, kar posledično na visoki ravni vzdržuje inflacijo. Centralne banke, za kapitalske trge sta najbolj pomembni Fed in ECB, še naprej dvigujejo obrestne mere in s tem držijo v šahu finančne trge po svetu.

Kljub temu se le ti dobro držijo, razmeroma stabilne cene delnic pa izražajo pričakovanja vlagateljev, da je cikel dvigovanja obrestnih mer že prav blizu konca in da je še mogoč tako imenovani »mehki pristanek«.

Veliko število gospodarskih analitikov namreč že več kot leto dni napoveduje veliko recesijo, toda podatki s trga delovne sile jih vsak mesec znova negirajo. Brezposelnost po svetu je še vedno rekordno nizka, odpiranje novih delovnih mest pa še kar ne pojenja.

V domače loge ta teden končno prihaja sezona objav poslovnih rezultatov prvega četrtletja letošnjega leta. Prva izmed večjih družb, ki jih bo objavila, bo Nova Ljubljanska banka v četrtek. Visoke aktivne obrestne mere v primerjavi z depozitnimi naši največji banki odpirajo škarje, ki se imenujejo neto obrestni prihodki, in pričakujemo lahko odlične finančne rezultate. Ne sicer tako dobrih kot lani, ko so v prvem četrtletju vknjižili 173 milijonov evrov izrednega dobička (negativno dobro ime ali badwill) zaradi pripojitve Sberbanke, vendar pa bi morala biti rast operativnega dobička lepo vidna.

Dobiček bo, dividend pa bo bolj malo

Do konca meseca bodo sledile še objave rezultatov preostalih paradnih konjev Ljubljanske borze, v vmesnem času pa se v družbah že pripravljajo na izvedbo letnega zbora delničarjev, kjer bodo tako kot vsako leto glasovali tudi o razdelitvi bilančnega dobička preteklih let in morebitnemu (ne)izplačilu dividend.
Morebitnemu neizplačilu zato, saj kaže kar nekaj največjih dividendnih izplačevalcev v zadnjih letih letos dividend ne bo izplačalo. Med njimi sta Cinkarna Celje in Telekom, vsaj tak je uradni predlog njunih uprav.

Družbi sta namreč sporočili, da letos zaradi koriščenja pomoči države za blažitev visokih cen električne energije ne bosta izplačali dividend. V nasprotnem primeru bi namreč morali vrniti večmilijonsko pomoč, ki jo v Cinkarni ocenjujejo na slabih sedem milijonov evrov.

Kako bo glasoval SDH, bo treba počakati na samo skupščino delničarjev. Državni upravljalec premoženja je vsaj na primeru Luke Koper pokazal velik apetit po izplačilu dividend, saj sta uprava in nadzorni svet potrdila rekordni predlog dividende v višini 2,5 eur po delnici. To pa je kar več kot dvakratni znesek lanske dividende in predstavlja kar devetodstotno bruto dividendno donosnost. Nekaj nižjo donosnost predlagajo v zavarovalnicah Triglav in Sava Re, ta naj bi bila približno 6,5 odstotka, najnižjo pa v Petrolu, približno tri odstotke.

 

 

Največje ameriške banke občutno povečale dobičke
Relativno umirjeno dogajanje na borzah se je nadaljevalo tudi po velikonočnih praznikih. Glavni delniški indeksi so pretekli teden sklenili z rahlo rastjo, dodatno je tudi pridobila vrednost evra proti dolarju. Prodaja na drobno v ZDA se je nekoliko skrčila, ameriške banke pa so odlično odprle sezono objav četrtletnih rezultatov.

JPMorgan Chase, Wells Fargo in Citigroup so v prvem četrtletju kljub vsem pretresom v finančnem sektorju poslovale bolje od napovedi analitikov in presegle rezultate iz lanskega leta. Depoziti strank so se v primerjavi z lanskim letom sicer malenkost znižali, a bolj kot propad Sillicon Valley in težave nekaterih regionalnih bank so k temu botrovali v primerjavi z depozitnimi obrestnimi merami precej bolj privlačni donosi skladov denarnega trga. Ti so uspeli privabiti konservativne, tveganjem nenaklonjene ameriške vlagatelje. Na drugi strani so velike banke v obdobju največjih pretresov dobile kar nekaj novih klientov, ki so svoja sredstva iz manjših bank selili v sistemsko pomembne. Rezultati bank pa niso zgolj pod drobnogledom vlagateljev in strank, ki so v luči negotovosti v sektorju trenutno zelo občutljive, temveč tudi zato, ker so banke dober pokazatelj zdravja celotnega gospodarstva. Trgi so pozorni zlasti na morebitne znake upočasnjevanja dinamike kreditiranja, kar bi pomenilo, da se gospodarska aktivnost umirja. Zaenkrat je v celoti gledano povpraševanje po posojilih ostalo robustno, izjema je povpraševanje po stanovanjskih kreditih. Pri JPMorgan, največji ameriški banki, so se denimo prihodki iz tega naslova na letni ravni znižali za 38 %. Prav tako so banke povečale rezervacije (pričakovane izgube iz naslova nedonosnih posojil). Rezultati, ki so jih z razkrili ameriški bančni velikani ostajajo spodbudni, odražajo pa določeno mero negotovosti za prihodnje mesece. Ta teden ob preostalih pomembnih ameriških bankah rezultate poročajo tudi pri nekaterih drugih velikih podjetjih kot so Tesla, Johnson & Johnson, Boeing in Netflix. Po napovedi analitikov naj bi se v celoti gledano dobički podjetij znotraj indeksa S&P 500 na letni ravni znižali za dobrih 5 %. Tak rezultat je v luči močne rasti dobičkov zadnjih nekaj let vzpodbuden, a precej analitikov opozarja, da bo v primeru recesije upad precej večji.

Padec potrošnje v marcu
Po tem, ko smo v preteklih mesecih precej pisali o tem, da osebna potrošnja ostaja presenetljivo odporna na inflacijo in višje obrestne mere, so marčevski podatki pokazali nekoliko občutnejši upad. Na mesečni ravni se je prodaja na drobno v ZDA skrčila za 1 %, na letni ravni pa zrasla 3 %, kar je precej manj kot v preteklih mesecih. Najbolj je upadla prodaja vozil, gradbenega materiala in pogonskih goriv. Ker je osebna potrošnja glavni motor ameriškega gospodarstva, številke pomenijo povečano verjetnost za recesijo, a po drugi strani tudi manjši pritisk na inflacijo in centralne banke, kar bi pozitivno vplivalo na delniški trg. Seveda ob predpostavki, da bi razsežnosti ekonomskega upada ostale obvladljive, tako imenovana plitka recesija.

Nekoliko manj, a še zmeraj znatno (0,8 %) se je marca maloprodaja upočasnila tudi znotraj evro območja. Kljub temu pa še vedno zelo visoka inflacija in precej nižje obrestne mere kot v primerjavi z ZDA evropski centralni banki še ne dovoljujejo razmišljanja o zaključku cikla zategovanja denarne politike na majskem zasedanju. Še več, možnost, da bodo pri ECB maja ključno obrestno mero znova zvišali za 50 in ne zgolj 25 bazičnih točk, se je znova nekoliko povečala. Posledično je pretekli teden vrednost evra prvič po marcu lani presegla mejo 1,10 ameriškega dolarja, cene obveznic pa so znova nekoliko padle. Zahtevana donosnost na nemško desetletno državno obveznico je pri okrog 2,45 %, podobno italijansko 4,29 %, slovensko pa 3,33 %. Na drugi strani so evropske delnice večinoma pridobivale, vlagatelji so se razveselili predvsem umirjanja razmer v bančnem sektorju in solidnih podatkov o industrijski proizvodnji.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela ostaja močan in gospodarstvo se kljub turbulencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 ostajajo optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.

Kljub razburjenjem borzni indeksi četrtletje sklenili močno v zelenem
Skrbi v zvezi z zdravjem bančnega sistema so se malo polegle. Obenem pa so v vrednotenja na trgu ostala vračunana pričakovanja, da bodo pri ameriški centralni banki v luči bančnih težav stopili korak nazaj ter kmalu začeli sproščati v zadnjih mesecih močno zategnjeno denarno politiko. To je bila voda na mlin delniških indeksov, ki so pretekli teden pridobivali in tako sklenili razburljivo, a na koncu pozitivno prvo četrtletje na borzah.

Po donosih je predvsem v zadnjih tednih izstopal ameriški trg, na katerem imajo največjo utež tehnološke delnice. Te so zabeležile celo najboljše četrtletje po letu 2020, ko je bilo v polnem razmahu borzno okrevanje po padcih v začetku covid epidemije. Tehnološki Nasdaq je v prvem četrtletju merjeno v dolarjih pridobil skoraj 17 %, indeks 500 največjih ameriških delniških družb S&P 500 je zrasel 7 %, indeks podjetij z majhno tržno kapitalizacijo Russell 2000 pa zgolj 2 %. Levji delež k okrevanju na borzah so torej prispevale delnice ameriških »blue chipov« kot so Apple, Microsoft in Meta. A obenem velike investicijske banke vse bolj svarijo pred nadaljevanjem leta, saj da delnice vračunavajo v trenutne tržne nivoje le dobre in lepe scenarije, nikakor pa ne recesije in morebitnega upada dobičkov, ki so kot posledica sledili vsaki recesiji do sedaj.

Hitro okrevanje vrednosti evra
Še naprej izgublja ameriški dolar, zaradi česar smo bili evropski vlagatelji deloma prikrajšani za donose, ki so jih v zadnjih treh tednih beležile ameriške borze. Če je bil evro še novembra lani v strahu pred globoko energetsko krizo občutno pod vrednostjo dolarja, smo bili konec preteklega tedna pri razmerju 1,09 dolarja za evro. Krivec niso samo izboljšane gospodarske napovedi za staro celino. Na zahodni strani Atlantika so se po mini bančni krizi pričakovanja o denarni politiki ameriške centralne banke omehčala. Na drugi strani predstavniki ECB ostajajo pri napovedih zaostrene denarne politike in če k temu dodamo še marčevsko znova rekordno evrsko jedrno inflacijo, lahko na prihajajočih zasedanjih pričakujemo nadaljnje zvišanje obresti v evrskem območju. Ob padcu vrednosti ameriškega dolarja v zadnjih mesecih, so znova pogostejši pomisleki o prihodnosti dolarjevega statusa kot rezervne valute. Pretekli teden sta olje na ogenj prilili še novici, da je francoski energetski velikan TotalEnergies s Kitajsko sklenil prvi posel v kitajskem juanu, Brazilija in Kitajska pa sta podpisali obojestranski sporazum, po katerem bo trgovina med državama potekala v juanu oziroma brazilskem realu.

Nafta znova nad 80 dolarjev
Evrska inflacija merjeno z indeksom CPI se je marca znižala na 6,9 %, kar pomeni občuten upad v primerjavi z februarskih 8,5 % in najnižjo vrednost indeksa CPI po februarju lani. A hudič je v podrobnostih, znižanje gre v veliki meri namreč na račun nižjih cen energije in visoke primerjalne osnove – inflacija je bila marca lani že pri visokih 7,5%. V nasprotju s splošno CPI je bila jedrna inflacija, ki je očiščena gibanja cen energentov, hrane, alkohola in tobačnih izdelkov, marca s 5,7 % še deveti mesec zapored rekordna. Sveži inflacijski podatki torej še zdaleč niso tako vzpodbudni, kot se zdi na prvi pogled in postanejo še bolj zaskrbljujoči, ko upoštevamo včerajšnjo sporočilo naftnega kartela OPEC+. Članice Organizacije držav izvoznic nafte bodo do konca leta znižale količino načrpane nafte za 1,16 milijona sodčkov dnevno, novica je tržno ceno surove nafte WTI znova pognala prek meje 80 dolarjev za sodček in dodatno otežila nalogo centralnih bankirjev.

Domače delnice odlično kljubujejo izzivom na globalnih trgih
Zelo dobro jo je med nedavnimi pretresi v bančnem sektorju odnesel domači SBI TOP, ki je prvo četrtletje sklenil s skoraj 15 % donosa. Rast so v zadnjem tednu vodile delnice Cinkarne Celje, Petrola in Luke Koper. Stopnja splošne inflacije pri nas je marca močno presegala evrsko inflacijo, merjeno z indeksom CPI so se cene na letni ravni zvišale za 10,5 %. Ob krepko dražji hrani, je največ k ponovnem skoku inflacije prispevala podražitev električne energije, ki se je zaradi delne odprave subvencij države na letni ravni podražila za skoraj 50 %.

NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in gospodarstvo se kljub turbulencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 ostajajo optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah nekoliko previdnejši kot v preteklih tednih. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.