Indeks volatilnosti VIX najnižje po 2019
Kljub temu, da so bili ta in pretekli teden dejavni pri obeh najpomembnejših centralnih bankah, dogajanje na svetovnih borzah ostaja umirjeno. Najbolj spremljani indeksi trgujejo v relativno ozkem razponu gibanja, razlika med najvišjo in najnižjo doseženo vrednostjo indeksa S&P 500 od konca junija do danes je zgolj 5 %. To kaže na zelo nizko volatilnost. V bolj burnih obdobjih se takšni nihaji nemalokrat zgodijo na tedenski, v izjemnih primerih pa celo dnevni ravni. Indeks VIX, ki spremlja pričakovanja vlagateljev glede kratkoročne volatilnosti ameriškega delniškega trga, je prejšnji četrtek padel na najnižjo raven od konca leta 2019. Tradicionalno burna borzna jesen torej letos vsaj zaenkrat ni upravičila svojega slovesa.

Splošna in jedrna inflacija vsaka v svojo smer
Splošna inflacija v ZDA se je avgusta v primerjavi z julijem zvišala kar za 0,5 % in znašala 3,7 %. A zvišanje splošnega indeksa cen CPI je bilo v skladu s pričakovanji in v veliki meri posledica višjih cen energentov. Več kot polovica mesečne rasti inflacije je šla na račun dražjih pogonskih goriv. Na drugi strani pa se jedrna inflacija še naprej znižuje in je znašala 4,3 %. Jedrna inflacija, ki je očiščena vpliva gibanja bolj volatilnih komponent, dolgoročne inflacijske silnice in trende odraža bolje od splošne. Zato zadnji podatki iz ZDA še niso zaskrbljujoči in bolj ali manj ne spreminjajo pričakovanj povezanih s postopnim umirjanjem inflacije in nadaljnjimi koraki ameriške centralne banke. Slednja bo na zasedanju, ki poteka danes in jutri, ključne obrestne mere verjetno ohranila nespremenjene. Da usidrani inflacijski pritiski popuščajo nakazujejo tudi zadnji podatki o zasebni potrošnji, ki na letni ravni sicer še zmeraj raste, a po občutno nižjih stopnjah kot v preteklih mesecih.

Rekordna depozitna obrestna mera v evrskem območju
Evropska centralna banka je ključno obrestno mero pretekli teden zvišala na 4 %, kar je najvišji nivo od ustanovitve skupne valute. Ob slabših ekonomskih podatkih v zadnjem obdobju so se pred zasedanjem pojavljala ugibanja, da bi lahko septembrsko zvišanje preskočili, kar pa se ni uresničilo. Je pa predsednica Christine Lagarde precej jasno nakazala, da je z desetim zaporednim zvišanjem cikel zaostrovanja denarne politike bržkone zaključen. Vlagatelji na evropskih borzah so bili nad slišanim zadovoljni, glavni delniški indeksi so teden zaključili v zelenem. Manj je bil nad tem navdušen evro, ki je svoje izgube v primerjavi z dolarjem v zadnjim mesecih še nekoliko poglobil in se spustil na 1,06 dolarja za evro.

Vlagatelji alternativo neprepričljivi Kitajski našli v na indijskem trgu
Na Kitajskem so sveži ekonomski podatki vzbudili nekaj upanja na oživitev gospodarske rasti. Industrijska proizvodnja in prodaja na drobno je avgusta porasla nad pričakovanji, po julijskem padcu splošne inflacije, je bila avgusta rast cen znova rahlo pozitivna. A nekoliko boljši podatki vlagateljev na kitajskem trgu še niso prepričali saj tamkajšnji glavni borzni indeksi niso beležili večjih premikov. Povsem drugačno je stanje na drugem največjem izmed trgu v razvoju, osrednji indijski borzni indeks Sensex je gledano v dolarjih od začetka leta pridobil dobrih 10 % in pretekli teden dosegel novo rekordno vrednost. Indija, ki je v prvi polovici letošnjega leta po številu prebivalcev prehitela Kitajsko, je z robustno gospodarsko rastjo uspela prepričati veliko tujega kapitala, ki išče alternative neprepričljivi Kitajski.

Nafta v zadnjih treh tednih pridobila skoraj 15 %
Cena surove nafte WTI je prvič letos dosegla 90 dolarjev za sodček. V zadnjih treh tednih se je borzna cena nafte zvišala že za 14 %. To je sicer precej pod vrhom iz lanskega leta, ko se je nafta dotaknila 123 dolarjev na sodček, a tudi vztrajanje na nivojih v bližini 100 dolarjev na sodček, bi lahko precej zakompliciralo pot do ciljne inflacije. Analitiki na energetskih trgih večjega porasta nad trenutne vrednosti ne napovedujejo, saj šibka gospodarska rast v Evropi in na Kitajskem ter konec poletne sezone potovanj pomenijo nekoliko manjši pritisk na povpraševanje.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljne in nadaljnji dvigi obrestnih mer ostajajo v igri. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi v možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Japonski indeksi, kot so Nikkei ali MSCI Japan, so vrh doživeli konec leta 1989. Pred skoraj 35 leti. Tudi tisti, ki so takrat komaj začeli delati v finančni industriji, so danes že skoraj v pokoju. Spomin na zlato dobo japonskega kapitalskega trga je za večino le oddaljen privid. Medtem je Japonska postala sinonim za ostarelo industrijsko velikanko, ki je hotela dominirati nad Ameriko, a je pri tem neslavno propadla, saj je rast temeljila na sposojenem denarju in napihnjenih vrednostih. Vendar se zgodba zadnjih nekaj let spreminja. Končno je to prepoznal tudi kapitalski trg.

Japonski kapitalizem je bil od nekdaj nekaj posebnega. Izumil je celo svojo besedo za sistem povezav in navzkrižnega lastništva med podjetji: keiretsu. Je podoben slovenskemu sistemu vzajemnega lastništva in povezav iz začetka 2000 in oba sta neslavno propadla. Podjetja ni silil k učinkovitosti in optimizaciji poslovanja. Sčasoma so to ugotovila tudi japonska podjetja in zadnja leta se ta mreža povezav pospešeno trga in čisti. Japonska podjetja so sicer tehnološko vedno bila v špici svetovnega gospodarstva, a če so vlagatelji zaradi podobnih dejstev kupovali ameriška podjetja, so se japonskih zaradi neprijaznega odnosa predvsem do tujih vlagateljev izogibali. Po letu 2000 se je ta slika začela popravljati, a finančna kriza v 2008 in jedrska nesreča čez nekaj let sta pripeljali japonske delnice na dno, iz katerega se je začel odboj. Padec je bil globok. V obdobju 1989-2010 je indeks tokijske borze Nikkei izgubil več kot 80 odstotkov. Tudi danes v jenih še vedno zaostaja 20 odstotkov za vrhom iz leta 1989, a okrevanje je bilo v zadnjem desetletju impresivno.

Japonska država danes velja za najbolj zadolženo razvito državo, kjer javni dolg presega 260 odstotkov. A ker je velika večina dolga, skoraj 50 odstotkov, v lasti centralne banke, večina preostalega pa v lasti japonskih državljanov, predvsem skozi pokojninske sklade, je zunanjega dolga le za prgišče. To prinaša mirnost v financah. Država je večinoma dolžna sama sebi, kar je za evropske ali ameriške razmere svojevrsten dosežek. Centralna banka BOJ zato vodi svojevrstno monetarno politiko, ki bistveno odstopa od politike ostalih centralnih bank. Obresti so blizu ničle (med -0,10 odstotka in 0,50 odstotka) praktično od sredine devetdesetih. A to s seboj ne prinaša nikakršne inflacije. Zadnjih 20 let se borijo večinoma z deflacijo. Tudi ko smo konec lanskega leta v Evropi in ZDA videli 10-odstotno inflacijo je le-ta na Japonskem dosegla zgolj 3,30 odstotka. Podjetja se zato lahko še naprej poceni zadolžujejo in nemoteno investirajo v širitev in rast poslovanja. Življenjski standard je eden najvišjih na svetu. A domača potrošnja ostaja šibka. Vse bolj staro prebivalstvo, relativno zaprto pred priseljevanjem, troši vse manj. Staro prebivalstvo z visokimi prihranki je blagoslov, ko se država zadolžuje in prekletstvo, ko japonska podjetja želijo povečati prodajo doma. Že desetletja je gospodarstvo izrazito izvozno naravnano in to se še krepi. Tudi ostali gospodarski in politični premiki v zadnjem času so pozitivni. Nekoliko so omilili zaposlovanje tujcev, saj želijo pritegniti talentirane tuje delavce. Počistili so korporacije in dvignili nivo korporativnega upravljanja. Prekinili so nepotrebne in škodljive povezave med podjetji. Podjetja se specializirajo, videli smo nekaj oddelitev in izčlenitev nestrateških podjetij v nova podjetja. Komunikacija in odnos do tujih vlagateljev se je popravil. Podjetja so z bolj osredotočenim poslovanjem dvignila marže, s tem pa financirajo višje dividende in odkup lastnih delnic kot način optimizacije lastniškega kapitala. Pravna varnost podjetij in vlagateljev je zelo visoka, zakonodaja pa stabilna. Posledično je Japonska spet privlačna. Letošnje leto je pritegnila največ mednarodnega investicijskega kapitala med globalnimi regijami. Ostaja druga največja država v globalnem delniškem indeksu s slabimi 6 odstotki, če ne upoštevamo EU kot celote. Vrednotenje japonskega delniškega trga je med 25 in 30 odstotkov nižje kot vrednotenje ameriškega, obenem pa ponuja zanimiva podjetja, ki so absolutno vodilna na marsikaterem trenutno vročem področju. Govorimo o robotiki, digitalizaciji, polprevodnikih, zeleni energiji, električnih avtomobilih in baterijah itd. Globalni kapital išče pot nazaj v japonska podjetja in njihove dobre zgodbe. Tudi slovenski vlagatelji smo aktivni na japonskem trgu, res pa mali vlagatelji večino vložkov naredijo le skozi slovenske globalne sklade. Zdi se, da se je po 30 letih Japonska le prebudila in znova postala željena destinacija za investiranje kapitala. Še posebej sedaj, ko Kitajska nekako izgublja primat najbolj privlačne destinacije za kapital v Aziji.

Jackson Hole ni prinesel večjih sprememb
Predzadnji avgustovski teden se je pričel z velikimi pričakovanji. Oči so bile uprte Jackson Hole in redno letno srečanje ameriških in evropskih centralnih bankirjev. A rezultat je bil benigen in v okviru pričakovanj. Posledično na trgih nismo beležili pretiranih premikov. Trgi so tako pretekli teden rahlo zrastli, a premiki so bili relativno majhni in niso bistveno spremenili stanja.

FED je po pričakovanjih napovedal, da bi bile lahko obresti višje precej dalj časa, morebiten rez v obrestnih merah pa se premika v sredino naslednjega leta. Obenem je septembrski dodatni dvig obrestnih mer malo verjeten, saj se inflacija še naprej počasi umirja. Edini del ekonomije, ki še naprej vztraja na zgodovinsko visokih nivojih je trg dela, ki zaenkrat ne kaže znakov popuščanja in omogoča, da se skozi potrošnjo prebivalstva svetovna ekonomija drži v območju rasti. Še naprej se nekoliko poslabšujejo kazalci zaupanja v evropski industriji, a tudi tu se trendi upadanja umirjajo, obenem pa se povečujejo razlike med posameznimi državami, saj so pričakovanja v Nemčiji slabša kot v nekaterih drugih evropskih državah. Skrbi nadaljnje upočasnjevanje Kitajske in njenega gospodarstva. Kitajska naj bi po prvotnih ocenah prispevala pomemben delež k letošnji rasti svetovnega gospodarstva, a to se zdi vse bolj utopičen scenarij. Težave v nepremičninskem sektorju se širijo, brezposelnost med mladimi ostaja visoka, država pa z kozmetičnimi popravki očitno upa, da se bo stanje samo od sebe izboljšalo. Globalni vlagatelji zato pospešeno umikajo kapital iz kitajskih naložb, obenem pa se tudi delež kitajskih nedržavnih investicij v svetu močno zmanjšuje.

AI podobno kot nekoč internet
Na delniških trgih je pretekli teden izstopala Nvidia, ki je postala glavni predstavnik najbolj privlačnih podjetij s področja umetne inteligence (AI). Objavila je rezultate poslovanja za drugi kvartal in le ti so presegli najbolj optimistična pričakovanja. A konec dneva je tečaj delnice vseeno nekoliko upadel, saj je vrednotenje izredno visoko in optimističen scenarij je bil več kot očitno že vračunan v letošnjo izredno, več kot 200% rast cene delnice. Pretekli teden smo lahko opazili povečanje interesa za nekatera druga podjetja, ki bi tudi lahko dobro vnovčila svoje tehnološko znanje iz področja AI, a niso nujno iz tehnološke panoge. Govorimo o podjetjih iz področja industrije in zdravstva. Dejstvo je, da AI evforija močno napihuje vrednosti delnic nekaterih podjetij, a koristi AI tehnologije bodo bistveno širše. Nekaj podobnega, kot se je dogajalo z uvajanjem interneta v vse pore gospodarstva in življenja. Končen rezultat interneta je bil, da je dobičkonosnost rasla v celotni ekonomiji in dobičkovne marže so tudi zaradi digitalizacije danes precej višje kot so bile v 90-ih ali začetku leta 2000.

Padec evra v prid evropskih izvoznikov
Čeprav bi moral imeti sestanek centralnih bankirjev večji neposreden vpliv na cene obveznic so tudi te pretekli teden beležile le manjše premike. Donosi so nekoliko upadli, predvsem zaradi zmanjšanja verjetnosti septembrskega dviga FED-a. Je pa napoved, da bi bile lahko obrestne mere višje dalj časa zopet močneje premaknila dolar, ki je pridobil več kot 1% v primerjavi z evrom. Za evro je po skoraj devetih mesecih znova potrebno odšteti manj kot 1,08 dolarja. To je voda na mlin evropskega gospodarstva in izvoznikov, ki so v pravkar končanem obdobju poročanja rezultatov že ugotavljali, da jim rast evra ni v prid in da jim poslabšuje rezultate.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politika obrestnih mer centralnih bank ostaja glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja a centralne banke sporočajo, da z višino inflacije niso zadovoljni in nadaljnji dvigi obrestnih mer so še mogoči. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v sredino 2024 in posledično predstavlja določeno tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi lahko izpostavimo sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitnem popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Zaradi pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi možnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Zato špekulativno ostajamo naklonjeni kitajskim delnicam. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to priložnost, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja, saj gre za precej nadpovprečno tvegan trg.

Ameriške državne obveznice ostajajo varno zatočišče na finančnih trgih
Po odličnem juliju, so svetovne borze nekoliko izgubile zalet. Za prekinitev pozitivnega niza je bilo krivo predvsem znižanje bonitetne ocene ZDA iz strani ene izmed treh največjih bonitetnih agencij ter porast zahtevanih donosnosti na trgu obveznic.

Med glavnimi razlogi, da so se pri bonitetni agenciji Fitch odločili za znižanje ocene ameriškega dolga iz najvišje AAA na AA+, je rast javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, negotovi obeti za gospodarsko rast, strožja denarna politika, ter poslabšanje standardov upravljanja, pri čemer je predstavnike Fitch zmotilo predvsem ponavljajoče se zavlačevanje pri pogajanjih o zvišanju dovoljene meje dolga ter neuradno vdor Trumpovih podpornikov v kapitol januarja 2021. Ko je bonitetno oceno ZDA leta 2011 znižala agencija S&P, je ameriški borzni indeks S&P 500 v nekaj dneh izgubil okrog 10 %, tokrat pa je bila reakcija trgov precej manj burna. Da je temu tako, obstaja več razlogov. Leta 2011 je agencija S&P prvič v zgodovini znižala bonitetno oceno ZDA, kar je bil za vlagatelje svojevrsten šok, ki pa se je kasneje izkazal kot pretiran. Prav tako je ameriško gospodarstvo trenutno v boljši kondiciji kot pred 12 leti, ko se je gospodarska rast šele pobirala po veliki finančni krizi, zaupanje vlagateljev pa je posledično bilo nestabilno. Naraščajoč javni dolg sicer predstavlja težavo, s katero se bodo morali v ZDA bržkone slej ko prej spopasti prek zmanjšanja javne porabe oziroma višjih davkov, a ameriške državne obveznice kljub temu ostajajo najpomembnejše varno zatočišče na trgih. Pri tem imajo večjo vlogo kot bonitetne ocene izjemna likvidnost in globina ameriških kapitalskih trgov ter dolarjev status rezervne valute. To je pretekli teden izpostavil tudi Warren Buffet, ki je povečal izpostavljenost njegovega konglomerata Berkshire Hathaway ameriškem dolgu ter ob tem opozoril, da čeprav se ne strinja z vsem, kar počne ameriška vlada, prave alternative dolarju in trgu ameriških državnih obveznic ni.

Trg dela ne nakazuje na recesijo
Število novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA je bilo julija nižje od napovedi, predvsem pa nižje kot smo bili navajeni v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Ameriški trg dela se torej v zadnjih mesecih nekoliko ohlaja, a številke še zdaleč ne nakazujejo, da bi bila recesija pred vrati. Brezposelnost pri 3,5 % ostaja zelo nizka, povprečni urni zaslužek pa se je na letni ravni zvišal za 4,4 %.

Prodaja Iphonov na letni ravni upadla za 2,4 %
Počasi se zaključuje sezona objav četrtletnih rezultatov. Med podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki so že poročala, jih je 79 % preseglo napovedi analitikov, po trenutnih projekcijah, bodo dobički za 5,7 % nižji kot v drugem četrtletju lani. Pretekli teden so rezultate predstavili pri Applu in Amazonu. Prvi je vlagatelje tokrat nekoliko razočaral s slabšo prodajo Iphona, ki predstavlja 48 % prihodkov podjetja. Kljub temu je število plačljivih naročnikov na Applove digitalne storitev preseglo milijardo, kar je denimo skoraj pet krat več od števila Netflixovih naročnikov. Delnice Appla so po objavi rezultatov zdrsnile za okrog 5 %. Na drugi strani pa so pri Amazonu vlagatelje navdušili z boljšimi številkami v segmentu računalništva v oblaku, odlično spletno prodajo in višjimi profitnimi maržami.

Črni oblaki nad britanskem nepremičninskem sektorju
Dogajanje v ZDA, nekaj slabših četrtletnih rezultatov evropskih borznih družb in šibke številke indeksa nabavnih managerjev v proizvodnji so glavni krivci, da so tudi evropski borzni indeksi v avgust krenili obarvani v rdeče. Indeks Stoxx 600 je na tedenski ravni izgubil 2,44 %. Vlagatelje vse bolj skrbijo slabe številke iz evropske industrije in predelovalnih dejavnosti, ki kažejo na precejšno krčenje ekonomskih aktivnosti v poletnem obdobju. Angleška centralna banka je ključno obrestno mero iz 5 % zvišala na 5,25 %. Zvišanje obrestnih mer v Veliki Britaniji povzroča vse več težav na nepremičninskem trgu, kjer so se julija cene na letni ravni znižale za 3,8 %, junijska prodaja hiš pa je upadla za 15 %.

Zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico znova nad pomembno psihološko mejo
Ob solidnih ekonomskih podatkih, je zahtevana donosnost na ameriško 10 letno državno obveznico po dolgem času znova presegla 4 %. Zanimivo pa obvezniški trgi bolj ali manj niso reagirali na novico o znižanju ameriške bonitetne ocene, kar potrjuje, da odločitev Fitch-a ni vplivala na zaupanje vlagateljev.

Kitajski nepremičninski sektor ne kaže znakov okrevanja
Na trgih v razvoju zadnji teden nismo beležili večjih premikov. Kitajske oblasti še naprej z manjšimi posegi poizkušajo obrniti trend ohlajanja gospodarske aktivnosti, a nepremičninski sektor kot eden izmed najbolj prizadetih ne kaže znakov optimizma in okrevanja. Vseeno vlagatelji še naprej verjamejo v močnejši kitajski stimulus, zaradi česar kitajske delnice ostajajo špekulativna naložba.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank še vedno diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija upada, a počasneje kot skupne in centralne banke sporočajo, da so nadaljnji dvigi obrestnih mer mogoči. Trg dela je relativno močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj osnoven scenarij. Vlagatelji optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer v 2024, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Več usmeritev glede politike obrestnih mer v 2024 lahko pričakujemo avgusta, po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Holu. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah vse bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljen ostaja tudi sklad Generali Vitalnost. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši, zato smo kratkoročno znižali priporočilo. Na tej točki je mogoče smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge naložbe, tudi take s fiksnim donosom (obveznice). Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.

Donosi so v zadnjih tednih bolj razporejeni med različnimi sektorji
Večina najbolj spremljanih delniških indeksov je pretekli teden še podaljšalo pozitiven niz, ki pri ameriškem industrijskem indeksu Dow Jones zdaj traja že 10 tednov, širši S&P 500 je od meseca marca v rdečem zaključil zgolj 5 tednov in v tem obdobju (gledano v dolarjih) pridobil skoraj 15 %. Zelo enakomerno rast indeksov je v prvem delu leta v veliki meri napajala peščica tehnoloških delnic, zlasti tistih povezanih z umetno inteligenco.  A v zadnjih tednih so se ob vse bolj optimističnih napovedih gospodarske rasti in umirjanja inflacije, zelo dobro odrezale tudi manjše delnice, donosi pa so bili precej bolj razporejeni med različnimi sektorji.

Netflix in Tesla nista zadovoljila visokih pričakovanj vlagateljev
V polnem teku je sezona objav četrtletnih rezultatov. Po zelo vzpodbudnem začetku so bili odzivi pretekli teden nekoliko bolj pesimistični. Med težkokategorniki sta vlagatelje razočarala predvsem Netflix in Tesla. Največji ameriški ponudnik pretočnih vsebin je sicer ob prizadevanjih za preprečevanje nedovoljenega deljenja gesel med uporabniki iz različnih gospodinjstev, zabeležil močno rast novih naročnikov v drugem četrletju (5,9 milijonov) in visok dobiček, a vlagatelje so zmotili predvsem nekoliko slabši obeti za tretje četrtletje. Tudi Tesla je ob rekordni četrtletni dobavi vozil močno povečala dobiček in prihodke, vendar so zaradi nižanja prodajnih cen upadle marže. Cena delnic obeh podjetij je navkljub solidnim rezultatom pretekli teden upadla za okrog 10 %, kar kaže na to, da so pričakovanja vlagateljev ob trenutnih vrednotenjih tehnoloških delnic, zelo visoka. Ta teden rezultate poroča kar 170 podjetij znotraj indeksa S&P 500, med drugim tudi velikani kot je Microsoft, Meta, Google in Amazon, kar bi ob morebitnih presenečenjih lahko povzročilo precejšnje premike na trgu.

Kljub ugodnim trendom, inflacija še zdaleč ni premagana
Da bo na finančnih trgih te dni za obdobje na vrhuncu poletja neobičajno živahno, bodo poskrbeli še centralni bankirji, ta teden namreč zasedajo evropska, ameriška in japonska centralna banka. Kljub ugodnim zadnjim inflacijskim podatkom v ZDA kaže, da pri ameriškem Fed ne bodo še popuščali in ključno obrestno mero vsaj še tokrat zvišali za 0,25 %. Vlagatelji bodo pozorni predvsem na komunikacijo guvernerja Fed Powella, pri čemer trgi pričakujejo namige o koncu zaostrovanja denarne politike. Bolj ali manj je jasno, da bodo tudi pri evropski centralni banki v četrtek naznanili 0,25 % zvišanje obresti, a pot do ciljne inflacije v Evropi se zdi precej bolj trnova kot v ZDA, poteze na naslednjih zasedanjih pa negotove. Kljub temu, da se je junija splošna inflacija znižala, skrbi predvsem jedrna inflacija, ki pri 5,5 % vztraja blizu rekordnih vrednosti.

Svarilo o tem, da je za slavje zmage nad inflacijo še prezgodaj, prihaja tudi iz surovinskih trgov. Zapletena geopolitična situacija namreč predstavlja tveganje na ponudbeni strani. Veliko prahu je tako pretekli teden dvignila novica, da Rusija ne bo podaljšala mednarodnega sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja, borzne cene žita so zato pretekli teden zrasle za več kot 10 %, a trenutno še ostajajo precej pod nivoji iz začetka vojne. Za podražitev še enega izjemno pomembnega živila za svetovno prehransko varnost je poskrbela še Indija, ki je kot največja svetovna izvoznica v želji po zagotavljanju lastne prehranske varnosti izvoz riža prepovedala.

Bo japonska centralna banka sledila ostalim?
Čeprav je tudi na Japonskem inflacija junija pri 3,3 % že petnajsti mesec presegala ciljnih 2 %, japonska centralna banka vztraja pri negativnih obrestnih merah. Pred julijskim zasedanjem se zato pojavljajo ugibanja o tem, da bi BOJ lahko končno sledila preostalim najpomembnejšim centralnim bankam. Kitajske oblasti se še naprej izogibajo velikim korakom in zgolj po malih kapljicah dodajajo ukrepe za podporo ekonomiji. A vlagatelji so vse bolj prepričani, da bo to obrodilo sadove, zato se interes za kitajske delnice povečuje. Trg ostaja zelo volatilen, a vzmet je zelo stisnjena in lahko pričakujemo premik na višje nivoje.

Rast vrednosti evra
Kot omenjeno, je inflacija v Evropi precej bolj trdovratna kot v ZDA, posledično se od evropske centralne banke pričakuje, da bo pri zaostrovanju denarne politike vztrajala dlje časa, kar je v zadnjih tednih povzročilo rast vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Evro je pri vrednosti 1,11 ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE
Politike centralnih bank diktirajo utrip na kapitalskih trgih. Inflacija pospešeno upada in tudi jedrna inflacija se umirja, a centralne banke še nakazujejo na dodatne dvige obrestnih mer. A vseeno so ti dvigi praktično končani. Trg dela je močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Mehak pristanek je sedaj postal osnoven scenarij. Vlagatelji še naprej optimistično vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke ne komentirajo in posledično predstavlja tveganje za trge. Več usmeritev glede politike obrestnih mer v 2024 lahko pričakujemo avgusta, po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Hallu. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah bolj previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ostaja najbolj privlačen odgovor za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, obenem se rišejo nekatere dobre zgodbe kot je prodor AI v zdravstvo ter zdravilo za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic trenutno izgledajo bolj privlačne, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. Na drugi strani imamo vročo AI zgodbo, ki podžiga tehnološke velikane. Slednje predstavljajo tudi odgovor na  nevarnost recesije. Zaradi rastočih pričakovanj o novem stimulativnem paketu kitajskih oblasti se povečuje tudi verjetnost špekulativnega skoka tečajev kitajskih delnic. Za bolj tveganju naklonjenim vlagateljem je to morda trenutek, da v portfelj dodajo nekaj kitajskih naložb, predvsem skozi sklad Generali Indija Kitajska. A pozor, utež naj ne preseže 10% portfelja. Potrpežljivega vlagatelja naj nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.