KD Skladi ponovno osvojili prestižno nagrado revije World Finance za najboljšo družbo za upravljanje v Sloveniji

KD Skladi smo prepričali žirijo s svojimi dosežki tako skozi vsa leta delovanja kot tudi v zadnjem letu, in predvsem s kakovostjo storitev, uspešnostjo upravljanja, skrbjo za vlagatelje ter upravljanjem izpostavljenosti tveganjem. Že druga tovrstna nagrada je še ena v dolgem nizu do sedaj prejetih nagrad, tako slovenskih kot tujih, ki potrjuje kakovostno upravljanje sredstev vlagateljev, odličnost in strokovnost družbe. Nagrade za upravljanje premoženja namreč, od leta 2007, prejmejo le podjetja z največjim napredkom in s tem prispevkom k razvoju panoge, skozi dosežke, inovacije in celostno odličnost. Pri tem velikost podjetja ne šteje, temveč zgolj poslovna in strokovna uspešnost. Vsi zmagovalci so objavljeni v julijsko – avgustovski številki revije World Finance in na spletni strani http://www.worldfinance.com/awards/investment-management-awards-2016.

KD Skladi d. o. o., ki spadajo pod okrilje Skupine KD Group, ene izmed največjih poslovnih skupin v Sloveniji in tudi na območju srednje in jugovzhodne Evrope, so najstarejša družba za upravljanje pri nas, saj delujejo že od leta 1992. Danes upravljajo KD Krovni sklad s 15 podskladi, v katere zaupa in vlaga skoraj 60.000 vlagateljev, in so odgovorni za ravnanje s kar okoli 470 milijoni evri sredstev.

»Zaupanje in lojalnost naših vlagateljev sta za nas izjemno pomembni, zato se vsakodnevno trudimo zadostiti njihovim željam. S svojimi vlagatelji gradimo dolgoročne odnose in zato nudimo produkte, primerne življenjskemu slogu in obdobju, vsem, ki pa svojih vlagateljskih ciljev še niso prepoznali, pa s strokovnimi nasveti in vodenjem pomagamo do prave izbire« je ob tej priložnosti povedal Luka Podlogar, predsednik uprave družbe KD Skladi.

Čestitke ekipi!

 

Ekskluzivni intervju s Petro Majdič: Tečem po novih progah

Petra Majdič, intervju Tečem po novih progahšport je še vedno temelj številnih dejavnosti naše nekdanje šampionke. Petra je aktivna v več vlogah, vodi svoje podjetje in ima hkrati od lanskega leta še eno pomembno “kariero”: materinstvo. Njen recept za uspeh na vseh področjih? Racionalno upravlja s časom ter premišljeno razporeja energijo v delo in sredstva v vlaganja.

Petra, kako pogosto v zadnjem času stopite na tekaške smuči?
Za svojo dušo absoultno preredko. Niti enkrat na teden mi ne uspe, kar je katastrofa.

Uživate, ko se po progi poženete brez pritiska ob misli na naslednjo veliko tekmo?
Ko sem se poslavljala, se nisem odločila čez noč, pri sebi sem že nekaj časa vedela, da je konec. A že prvi dan po tem, ko sem se tudi uradno “upokojila”, je bil občutek vrhunski. Čutila sem, da je z mene padlo veliko breme.

Kaj pa iz tekmovalnih časov pogrešate?
Naravo in tišino. Ko sem bila ure in ure sama v gozdu, me je to zares napolnjevalo s posebno energijo. Mislim, da tišino pogreša veliko ljudi. Danes smo preobremenjeni z zvoki, ti nas spremljajo na vsakem koraku. Na smučeh sem lahko potovala kilometre globoko v tišino gozda, kjer je zvoke dodatno zadušil tudi sneg. Pogrešam zvok drsenja smuči in svojega dihanja. To daje notranji mir.

Danes svoj čas vlagate v tri ključna področja: še vedno v šport, predvsem pa posel in družino. Kaj je njihov skupni imenovalec?
Organiziranost. Pripravljati si moram premišljeno izdelane časovnice, da lahko usklajujem vsa področja. Vsa povezuje tudi dejstvo, da z njimi osebnostno rastem in mi zato vsako posebej zelo veliko pomeni.

Kdaj in kako ste iz športa zapluli v podjetniške vode?
Z distribucijo športne opreme sem se začela ukvarjati že tri leta pred koncem športne kariere, takoj po tem pa sem vzela v podjetju stvari v svoje roke. Podjetništva sem se sicer učila že od svojega enaindvajsetega leta. Vrhunski športnik mora namreč takoj, ko sklene finančno pogodbo s smučarsko zvezo ali sponzorji, ustanoviti podjetje. Večino poslov sem že takrat vodila sama: dogovarjala sem se s sponzorji, izpolnjevala s tem povezane obveznosti, se pogajala za zneske … Tek na smučeh v času, ko sem začenjala, še ni bil posebej odmeven, za menedžerje nisem bila tako zanimiva.

Ali morda v današnjih podjetniških izzivih pogrešate kakšno značilnost športa kot svojevrstnega posla, ki bi jo bilo vredno obuditi?

Ko smo začeli graditi mojo ekipo, je temeljila predvsem na zaupanju. Beseda je dala besedo in to je pomenilo zavezo. Nismo potrebovali dodatnih pogodb. Ko sem vstopila v  novi svet “pravega” posla, sem takoj opazila razliko. Zgodi se, da se dogovarjamo o podrobnostih v številnih mailih, potem pa še vedno iščemo, kaj je kdo rekel, in ali drži, kar smo zapisali. Zdaj so pač takšni časi, ko je dobro imeti vsaj dve pogodbi, pa še kakšno dodatno zagotovilo, drugače nič ne velja.

Je posel za vas tek na dolge proge ali šprint?
Je mešanica obeh. Prodaja in distribucija športne opreme je predvsem tek na dolge proge. šprint so vsi ostali projekti, na primer programi za teambuilding, ki jih tudi izvajam. Na splošno pa lahko poleg disciplin med športom in poslom potegnem tudi druge vzporednice. Prva je zagotovo izpostavljenost naravnemu okolju: včasih je slaba zima, proga je katastrofalna, drugič sije sonce. Tudi konkurenca je včasih huda, drugič malo manj. Skupni točki sta zagotovo tudi vztrajnost in poštenost. No, pri tej drugi moramo odmisliti leta nazaj, ko je bilo v športu res veliko dopinga in je bolelo, kako so se močnejše ekipe posluževale tudi takih nepoštenih metod.

Tudi vlaganje je tek na dolge proge. Koliko energije namenite za upravljanje svojih naložb?
Tek na dolge proge je predvsem to, da najdeš dobro kombinacijo. Koliko in kam vložiti, kako razporediti svoja sredstva, to so prava vprašanja. Ves čas iščem prave odgovore, a se zavedam, da to nikakor ni preprosto. Če bi lahko kar mimogrede podvajali vložke, potem nihče več ne bi igral lota. Sama spremljam dogajanja na različnih trgih, saj poslujem s tujim dobaviteljem, ki deluje na globalnem trgu. Priznam, da me včasih kar zaskrbi, ko opazujem, kako je danes gospodarsko ponekod vse na precej trhlih tleh.

Bi rekli, da ste umirjena, premišljena vlagateljica?
Na splošno veljam za zelo konzervativno in tako se obnašam tudi poslovno. Dejstvo je, da mi v življenju ni bilo nič podarjeno, in to vpliva tudi na moje sedanje odločitve. Prihajam s kmetije in tako mi je že od nekdaj kristalno jasno, da pač žanješ samo toliko, kolikor sadiš. Včasih izkupiček ni tak, kot si želiš. Ampak vedno lahko oceniš, kje je še priložnost za korak naprej. Naslednje leto pač začneš znova, pa še naslednje in tako naprej.

Ampak v športu ste pa tvegali več …
Govoriva o Vancouvru?

Tudi.
Takrat smo bili vsi v naši ekipi tako dobro pripravljeni, da načeloma ne bi govorili o tveganju, če se ne bi ob progi pojavila tista luknja, za katero ni vedel nihče. V športu enostavno greš na vse ali nič, na vrhu je prostor samo za enega in nimaš prav veliko možnosti za razmišljanje. Leta tečejo, tekma, ki jo izgubiš, se nikoli ne vrne. Če želiš obdržati kontinuiteto rezultatov, ki prinaša tudi finančna sredstva zate in ekipo, veš, da nimaš izbire.

Kako v življenju premagujete težke izzive, morda kdaj tudi padce, ki vam na drugih področjih prekrižajo pot in kjer surova moč ni dovolj?
Učim se diplomacije, kar mi gre včasih boljše, drugič slabše. Ženske naj bi imele posebno energijo, ki pomirja situacijo, a sama sem zelo temperamentna. Tako je bilo tudi pri športu, kjer sem imela popolnoma nasproten značaj kot večina mojih sotekmovalk, ki so bile bolj introvertirane. Jaz sem precej ekstrovertirana, tako kot sem kazala čustva v športu, jih zdaj tudi v poslu. Uspeha se lahko veselim kot mali otrok, lahko pa sem tudi zelo nejevoljna in bom na glas povedala, če mi kaj ni prav. Tako nekako prenašam tudi padce.

A zavedam se, da je posel vrtiljak, enkrat gor, drugič dol, tveganje je veliko, lahko se ti tudi zvrti. Ritem je nor in nikoli ne pojenja. Iz padcev se tako lahko le učiš, da si naslednjič nanje bolje pripravljen. Podzavestno padce nekako seveda pričakuješ. Ko se pojavijo, nisi tako presenečen. Pričakuješ pa tudi uspehe, za katere menim, da jih veliko Slovencev ne pričakuje. Zdi se mi da smo kot narod bolj pripravljeni na neuspeh kot uspeh. S tem, ko smo osredotočeni na neuspeh, ga skoraj prikličemo. Kar pa ni v redu. Pripravljen moraš biti na oboje.

Po padcu v Vancouvru ste prejeli Foxovo nagrado za najbolj pogumnega in požrtvovalnega športnika. Zdaj ste še v eni vlogi. Bi lahko primerjali materinstvo s športom, je tudi to svojevrstna pogumna vloga?
Menim, da je največji izziv za mamo, da je hkrati tudi poslovna ženska, a zaradi tega družina ne trpi preveč. Občudujem uspešne ženske, ki imajo hkrati tudi super družino. Sama zdaj spoznavam, kako težko je to.

Kako potem usklajujete poslovne obveznosti s časom za družino?
Hvaležna sem super babicam in sodelavcem. Prve vskočijo, ko je treba zaradi mojih obveznosti popaziti na hčerko. Z drugimi odlično sodelujemo pri poslu in pomagajo takrat, ko potrebujem čas za družino.

Je pa res, da je moja hčerka pravi mali popotnik. Nisem tipična moderna mama, mala ni zavita v vato. Selimo jo sem in tja, veliko doživlja, ogromno ljudi spoznava, pa ima prav tako varno okolje. Sama sem mnenja, da morajo starši otroka uvesti v svoj življenjski ritem, ne pa prepustiti, da ga določa otrok, saj svojega lastnega ritma še nima in lahko le poskušaš upoštevati njegove znake.

Boste tudi hčerko usmerjali po mamini poti – v šport?
Če jo bo zanimalo, vsekakor, saj verjamem, da je šport ena najlepših šol življenja. Upam pa, da ne bom mama, ki bi bila obsedena z uspehom svojih otrok. Želim biti takšna, kot so bili moji starši. Imela sem podporo, kaj več od tega pa ne. Včasih bi si je želela več, a so me enostavno pustili. Izkazalo se je, da so naredili prav. Že takrat sem kazala, da si nekaj zares želim doseči. Če bi mi dajali več opore, si morda tega ne bi tako zelo želela.

Kaj je najboljša lekcija, ki ste se je v teh prvih mesecih naučili od svoje hčerke?
Naučila sem se spet veliko več smejati. Moram priznati, da je bilo v poslu po koncu športne kariere zame na začetku kar preveč resno. Imela sem občutek, da je bilo dnevno preveč na kocki, zato sem se včasih kar pozabila smejati.

Zaključiva z nasvetom za starše. Kakšen je vaš prvi finančni nasvet pri vzgoji otrok?
Svojo hčerko si želim vsekakor naučiti, da bo znala vselej ugotoviti, koliko kaj stane. Želim si, da bo znala postaviti svoj sistem dela in si zagotoviti lastna sredstva. Prepričana sem, da si veliko bolj vesel prvega tisočaka, ki ga zaslužiš, kot pa podarjenega. Če dosežeš cilj sam, imaš pravi občutek, da ti je uspelo.

KD Skladi ponovno najboljši

KD Skladi so v letošnjem letu ponovno prejeli najvišja priznanja, ki jih vsako leto podeljuje Revija Moje finance. Primož Cencelj je tako že drugič postal naj upravljavec. Med najboljših 12 upravljavcev pa so se uvrstili še štirje predstavniki iz KD Skladov: na tretje mesto Luka Flere, na 4. Grega Meden, na 9. mesto Aleš Lokar in na 12. mesto Sašo šmigić. Glavno merilo za najboljšega upravljavca je, da je donosnost sklada, ki ga upravlja, višja od donosnosti njegovega referenčnega indeksa. Ta naziv je leta 2010 že pripadel Davidu Zormanu iz KD Skladov, leta 2014 pa ga je prejel Primož Cencelj.

Letošnji zmagovalni vzajemni skladi z najboljšo oceno, pet zvezdic, so:

  • KD Bond, naj sklad zadnjih treh let v kategoriji obvezniški – evropski,
  • KD Vzhodna Evropa, naj sklad zadnjih treh let in zadnjih pet let v kategoriji delniški – evropski trgi v razvoju,
  • KD Balkan, naj sklad zadnjih treh let in zadnjih pet let v kategoriji delniški – Balkan,
  • KD MM, naj sklad zadnjih pet let v kategoriji denarni – evro.

Oceno 5 zvezdic sta prejela še:

  • KD MM za 3-letno obdobje (kategorija denarni – evro) in
  • KD Rastko za 3-letno obdobje (delniški – evropski).

Družba KD Skladi, ki se uvršča med najstarejše družbe s tradicijo in izkušnjami v Sloveniji, že vrsto let prejema številna, tako domača kot tudi tuja priznanja za kakovostno delo, upravljanje ter razvoj produktov in storitev.

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, je ob tej priložnosti poudaril: »Prejete nagrade so skupaj z doseženimi donosnostmi pokazatelj odličnosti v upravljanju naše ekipe, na katero smo zelo ponosni. Zavedamo se pomena kakovostnega upravljanja in še naprej se bomo trudili upravičiti zaupanje naših vlagateljev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za zaupanje. Verjamemo, da bomo z našo odlično ekipo, izkušnjami, tradicijo ter strokovnostjo v naslednjih petih letih postali ena vodilna družba za upravljanje v Sloveniji in eden vodilnih ponudnikov plemenitenja sredstev vlagateljev v srednji in jugovzhodni Evropi.«

Na sliki uprava v družbi upraviteljske ekipe (od leve proti desni): Grega Meden, Casper Rondeltap, Luka Flere, Primož Cencelj, Luka Podlogar, David Zorman, Sašo šmigić, Aleš Lokar.

KD Balkan in KD Vitalnost z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic


V družbi KD Skladi tudi v dinamičnem okolju nepredvidljivih razmer ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju. Neodvisna mednarodna agencija Morningstar je konec januarja zvišala oceno upravljanja podskladov KD Krovnega sklada. Kar 6 od 10 podskladov KD Krovnega sklada, ki so predmet ocenjevanja, ima največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 1. 2016 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

KD Balkan, skupna ocena 5 zvezdic v kategoriji delniški – razvijajoča Evropa (Emerging Europe Equity) in se uvršča na 1. mesto med 270 skladi iste kategorije ?????

KD Vitalnost, skupna ocena 5 zvezdic v kategoriji delniški – globalni, velika podjetja (Global Large-Cap Blend Equity) in se uvršča na 255. mesto med 2.685 skladi iste kategorije ?????

KD Prvi izbor, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global) in se uvršča na 83. mesto med 1.346 skladi iste kategorije ????

KD Bond, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond) in se uvršča na 134. mesto med 1.148 skladi iste kategorije ????

KD Latinska Amerika, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški – Latinska Amerika (Latin America Equity) in se uvršča na 36. mesto med 300 skladi iste kategorije ????

KD Tehnologija, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški – tehnologija (Equity Technology) in se uvršča na 201. mesto med 286 skladi iste kategorije ????

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

Mednarodna Morningstar ocena KD Skladov

V letu 2015 je odličnost upravljanja podskladov KD Krovnega sklada začela spremljati tudi neodvisna mednarodna agencija Morningstar. Kar 5 od 10 podskladov KD Krovnega sklada, ki so predmet ocenjevanja, ima največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev v zgornjih najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2015 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

KD Balkan, skupna ocena 5 zvezdic v kategoriji delniški – razvijajoča Evropa (Emerging Europe Equity) in se uvršča na 1. mesto med 269 skladi iste kategorije v 3-letnem in 5-letnem obdobju: ?????
KD Prvi izbor, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global) in se uvršča na 66. mesto med 1329 skladi iste kategorije: ????
KD Bond, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond) in se uvršča na 111. mesto med 1156 skladi iste kategorije: ????
KD Latinska Amerika, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški – Latinska Amerika (Latin America Equity) in se uvršča na 38. mesto med 296 skladi iste kategorije: ????
KD Vitalnost, skupna ocena 4 zvezdice v kategoriji delniški – globalni mešani (Global Large-Cap Blend Equity), velika podjetja in se uvršča na 293. mesto med 2657 skladi iste kategorije: ????

Leto 2015 je zaznamovala velika nihajnost tečajev na kapitalskih trgih, ki se ni umirila niti ob prehodu v leto 2016.  V družbi KD Skladi smo tudi v tako dinamičnem okolju nepredvidljivih razmer uspeli potrditi strokovnost in odličnost v upravljanju, kar potrjujejo  pridobljene ocene upravljanja – Morningstar zvezdice.

Predsednik uprave KD Skladov
Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, je ob tem izjavil: » Našo družbo za upravljanje KD Skladi odlikuje odličnost v upravljanju premoženja, na to smo ponosni in to je naša konkurenčna prednost. Smo najstarejša slovenska družba za upravljanje. V letu 2015 smo se sami izpostavili ocenjevanju mednarodno priznane neodvisne agencije Morningstar in se postavili na mednarodni zemljevid ob bok velikim mednarodnim družbam za upravljanje. Sami svojo strokovnost in odličnost v upravljanju merimo z neposrednimi primerjavami z referenčnimi indeksi, ki smo jih v preteklih letih konstantno presegali. V letu 2015 smo bili priča mnogim izrednim dogodkom, ki so vplivali na gibanje tečajev in povzročili, da je nihajnost tečajev postala del vsakdana in vplivala tudi na donosnost. V takem okolju je upravljanje premoženja še večji izziv. Nepristranske ocene, neodvisne mednarodne agencije, so potrditev strokovnosti tudi v dinamičnih razmerah in dolgoročno povečujejo naš ugled in posledično krepijo zaupanje med vlagatelji.«

*Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

Zmagovalec natečaja KD Skladov Vse=mogoče! je ekipa ZoicBar, ki raziskuje uporabnost žuželk v prehrani ljudi

V četrtek, 19. novembra, se je nagradni natečaj KD Skladov zaključil. Oddanih je bilo čez 100 projektov, izmed šestih finalnih projektov pa je slovensko javnost najbolj prepričala ekipa ZoicBar, ki raziskuje uporabnost žuželk v prehrani ljudi. Zmagovalec natečaja je prejel 10.000 evrov za uresničitev ideje in radijsko oglaševanje na Radiu 1 v vrednosti 10.000 evrov.

Kot organizatorju natečaja nam je tako skupaj s partnerji natečaja in s 6-člansko žirijo, ki jo poleg predsednika žirije Luke Podlogarja (predsednik uprave KD Skladi) sestavljajo: Bine Volčič (kuharski mojster in mentor v resničnostnem šovu Gostilna išče šefa), Tanja Skaza (direktorica podjetja Plastika Skaza in uspešna poslovna ženska), Rok Capuder (vodja Zavoda 404, profesor fizike in vodja lanskega zmagovalnega projekta Calypso), Manca Notar (svetovna prvakinja na napihljivih deskah in v veslanju na dolge razdalje v mešanih parih) in Miha Deželak (radijski voditelj in športni novinar), že tretje leto zapored uspelo motivirati slovenski prostor, da razmišlja o inspirativnih projektih.

Želimo spodbuditi inovativne ideje, timsko delo, pozitivno razmišljanje in podjetniški duh. O tem, zakaj organiziramo takšen natečaj, je predsednik uprave KD Skladi Luka Podlogar spregovoril: »V družbi KD Skladi želimo natečajnikom pomagati pri doseganju ciljev, saj verjamemo, da lahko s takšno podporo ekipi, ki je predana svojemu projektu, pomagamo pri uresničitvi (prvih) korakov. Želimo sooblikovati okolje, kjer bodo drzni projekti, ki izražajo pogum, jasne cilje in navdih, postali zgodbe o uspehu. Organizacija takega natečaja je za nas investicija v razvoj. In, ker je vse mogoče, verjamemo, da je mogoče, da imajo projekti, ki se prijavljajo na naš natečaj potencial, da postanejo prihodnji nosilci gospodarske rasti v naši regiji.«

Letos smo natečaj Vse=mogoče! organizirali že tretje leto zapored, tokrat s partnerji Radiem 1 in Adriatic Slovenico. Letos so lahko sodelovale ekipe s projektnimi idejami, ki so izražale drznost, pogum, jasne cilje in navdih. S 1. septembrom se je natečaj odprl in ekipe so lahko na on-line platformi natečaja Vse=mogoče! prijavile svojo projektno/poslovno idejo vse do 20. oktobra. Nato je žirija uspešnih Slovencev soglasno izbrala 6 finalistov: projekt Fastcast (ekipa Producenti), projekt Osebni modularni sistem igrač za ustvarjalne (ekipa Didaktika by LesnaVesna), projekt Proizvodnja biogoriva iz organskih odpadkov (ekipa Slovenia HS), projekt Prvi slovenski vesoljski program (ekipa Projekt Cirrus), projekt Razvoj robotskega invalidskega vozička (ekipa Team Avalanche) in projekt Zoicbar (ekipa ZoicBar team). Med finalisti je glas ljudstva določil zmagovalca.

Novost letošnjega natečaja je predstavljal AS arhitekturni izziv, v katerem je sestrska družba Adriatic Slovenica najboljšemu načrtu za prenovo ene od njihovih počitniških kapacitet, podarila nagrado v vrednosti 3.000 EUR. Zmagovalno ekipo sestavljajo arhitekti Andrej Zonta, Blaž Jamšek, Matej Peneš in Žana Kopitar.

Niso nas navdušili zgolj zmagovalci, temveč vsi sodelujoči na natečaju. Vsi projekti so namreč izžarevali drznost, napredek za družbo ali okolje in podjetnost ter med drugim segali tudi na tista področja, kjer bo priložnosti največ.

Fotografije iz zaključnega dogodka

Ekskluzivni intervju: V kaj naj vlagajo mali vlagatelji

Kako bi opisali trenutno stanje in občutke vlagateljev? Smo danes Slovenci spet optimistični ali še ne?
MATJAŽ GANTAR (MG): Menim, da so občutki v skladu s splošnim vzdušjem, to pa žal še vedno ni dobro. Ljudje čutijo negotovost, iščejo varnost, tudi v naložbah, a pogosto ne vedo, kje naj jo najdejo. Radi bi spet komu zaupali. Žal, tako je stanje duha. Drugo vprašanje je urejenost sistema. Ta je žal zelo nenaklonjen dobrim idejam in uspešnim podjetniškim idejam, davčna ureditev je bolj neprimerna za posle, zato nam mnoge dobre zgodbe tudi uhajajo v tujino. Država bi morala postati prijazna do kapitala. Prizadevati bi si morali za razvoj znanja in dajati podporo uresničevanju dobrih idej, ki bi nastale na tej podlagi. Poglejte BDP sodobnih držav, odločilen za dvig je »know how«, to je ključno področje.

LUKA PODLOGAR (LP): Če primerjam razpoloženje danes in v letu 2010, ko sem se po šestletnem delu v tujini vrnil v Slovenijo, lahko rečem, da se zaupanje na srečo počasi le vrača. Opažam, da se v zadnjem letu ali dveh Slovenci vedno bolj zavedamo, da moramo sami poskrbeti zase in za svojo prihodnost. Želimo si denar spet naložiti in ga oplemenititi. Vidimo, da tega ne bomo dosegli, če ga bomo preprosto pustili v nogavici ali na bančnem računu. K večjemu  zaupanju in optimizmu seveda pomaga tudi rast na kapitalskih trgih, še posebej na slovenskem, kjer se je trend s sanacijo bank spet obrnil navzgor.

Kaj bi morali v državi še spremeniti, da bi bilo okolje bolj spodbudno? Česa bi se najprej lotili, če bi vas danes imenovali za premierja recimo za eno leto?
MG: To je absolutno prekratka doba, kdorkoli bi bil na čelu, bi potreboval dva mandata po sedem let. Manjkata nam odgovornost in pristojnost, zdi se mi, da se politika zapira v svoje slonokoščene stolpe, zanimivo je, da so vsi prepričani, da so naredili veliko, ampak rezultatov ni videti. Premalo se poslušamo. A sam si ne želim voditi države. Sem podjetnik. Podjetnik se ne pritožuje, ampak oceni situacijo, poišče priložnost.

Kje so danes priložnosti?
MG: Podjetniško priložnost vedno iščem v sferi kupca, vprašam se, kje je zanj dodana vrednost. Za male vlagatelje vidim priložnost predvsem v vzajemnih skladih.

LG: Popolnoma se strinjam. Kapitalski trgi, na katerih delujemo, so po moje preveč zapleteni, da bi lahko povprečen vlagatelj neposredno investiral v zgodbe, o katerih ne ve dovolj. Prepričan sem, da se je z vidika malega vlagatelja varneje odločiti za vzajemne sklade. S tem lahko dosežemo praktično vse svetovne trge, izbire je veliko. V KD Skladih imamo celo paleto različnih produktov. Produkt, ki je meni osebno zelo všeč, je sklad KD Galileo, globalni fleksibilni sklad, ki je dobra izbira za tiste, ki bi radi plemenitili svoje premoženje na daljši rok, ne da bi morali medtem sprejemati celo vrsto odločitev o alokaciji med različnimi naložbenimi razredi, panogami ali geografskimi območji. Primer regionalnega sklada pa je na primer KD Balkan, pri katerem smo se izkazali kot eden največjih specialistov za to regijo v globalnem smislu.

Omenili ste KD Galileo, ime oziroma znamko, ki je na vlagateljskem trgu priznana že leta. Zaupanje, trdnost, dolgoročnost, to so danes najbrž še posebno pomembne komponente?
MG: Če s produktom na trgu ohranjamo zaupanje ljudi 10 ali 20 let, je to gotovo znamenje kakovosti. Ko govorimo o pravih vzajemnih skladih, torej tistih, ki so bili kot taki ustanovljeni, je KD Galileo še danes največji. Seveda pa ponujamo in bomo še naprej ponujali vrsto produktov. Pokojninska varčevanja in skladi so na primer v Sloveniji danes še nekaj nedoločljivega, kolektivnega, na tem področju vsekakor pričakujem, da bo v prihodnje vsak posameznik lahko izbiral med več različnimi možnostmi.

LG: KD Skladi že vrsto let dobivamo nagrade za najboljše upravljanje, osmič zapored smo že najbolj zaupanja vredna blagovna znamka med vzajemnimi skladi. KD je najboljši »brand« na tem področju in to je ključno tudi za prihodnost. Ohranjamo najvišjo kakovost upravljanja, cilj je vedno preseganje primerjalnih indeksov in to je merilo kakovosti. Seveda pa vedno razmišljamo in tudi pripravljamo nove produkte, tudi danes je tako.

Kako bi se opisali kot vlagatelj, ste konservativni ali bolj nagnjeni k tveganjem?
MG: Sam se imam za konservativnega vlagatelja, čeprav bi me nekateri po kakšnih tablicah, ki jih uporabljajo, verjetno uvrstili med tvegane. Odvisno od tega, kako opredelimo tveganje. številni finančni ekonomisti ali matematiki bodo zagovarjali mnenje, da so najbolj trdne investicije z netveganimi obrestnimi merami na primer po diskontnih stopnjah centralnih bank. Delnice ali vlaganje v sklade se jim zdijo veliko bolj tvegani, ampak jaz se s tem ne strinjam. Trenutna evropska slika mi daje prav. Bi danes rekli, da so bile na videz varne državne obveznice lepe in stare države Grčije »safe haven«? Najbrž ne. Tudi v slovenski zgodovini imamo podobne zgodbe. Sam bolj zaupam tistim, ki ustvarjajo. Tisto, kar ustvarja vrednost in jo zvišuje, so navsezadnje vedno podjetja. Dobro podjetje je tisto, ki ima dober izdelek in kupce in ki zdravo raste. In če ima vlagatelj razpršen portfelj, če vloži v sklad, v katerem je več takih podjetij, mislim, da je daleč na najbolj varni strani.

LP: Tveganje v obdobjih, ko si ga kot vlagatelj lahko privoščiš, je po mojem mnenju vsekakor dobra odločitev. Kot vlagatelj sem osebno v svojem starostnem obdobju še vedno bolj naklonjen tveganju, kot mu bom recimo čez 20 let. Menim, da bi bila škoda za moje dolgoročne prihranke, če jih ne bi želel oplemenititi ob obvladljivem tveganju. Zato imam tudi sam velik del svojega premoženja v naših delniških vzajemnih skladih.

Klišejsko vprašanje: kam bi dala danes milijon evrov, če bi jih morala nekam vložiti?
LP: Če bi imel kakšno res dobro podjetniško idejo, bi jo podprl in vložil del sredstev vanjo. Sicer pa v vzajemne sklade, prav gotovo.

Kako si razlagate formulo 1 + 1 = 3? Lahko kje zdrži in kdaj?
MG: To je klasično podjetniško vprašanje. V podjetništvu je pri uspehu formula vedno taka, seštevamo vložke, dodatna enica, ki jo dobimo v primerjavi s klasično matematiko, pa je seveda profit.

LG: Presežek je dodana vrednost. Enako je pri timskem delu, delo je vredno več, če ekipo dobro povežemo in delamo skupaj.

Gospod Gantar, pri pogovoru z vami beseda praviloma nanese tudi na vašo mladostno ljubezen, punk. Je v njem kakšna povezava z vašim delom?
MG: še vedno poslušam dobro glasbo, nazadnje sem bil recimo na koncertu Patti Smith. Ampak punka nisem nikoli dojemal samo kot glasbo, sam bi rekel, da je šlo bolj za nekakšno nenasilno upiranje režimu. Pač smo si na glas morda malo pred drugimi upali povedati, kaj si mislimo. Morda je res, da so bili tudi moji poslovni koraki kdaj pred časom. Tako vsaj pravijo drugi.

Gospod Podlogar, kje se vi najdete v prostem času?
LP: V športih. Vedno sem rad preskušal nove stvari, tako da nisem zapisan le eni panogi, sem pa zelo rad aktiven. Vse mogoče sem počel, kot otrok streljal z lokom, plaval, se začel pozneje ukvarjati z borilnimi veščinami, na smučiščih sem začel zavijati zunaj urejenih prog v pršič, se okrog 30. leta spravil na desko in začel surfati. Pri nas se vse več ljudi loteva triatlona, morda bom šel tudi na triatlon. Ampak Slovenci smo posebni: na Otoku je bil triatlon vroč že pred kakimi desetimi leti, ampak povprečen Anglež se je na svoj prvi triatlon odpeljal z mestnim kolesom s košarico, pri nas pa se zdi ljudem nujno, da si najprej omislijo tekmovalno uro za več sto evrov … To ni zame.

Oba imata otroke, kaj bi svetovala mladim?
MG: Treba je delati, delati, trdo delati.

LP: Točno to. In biti skromen, moralen in vztrajen. Nič ne pride samo in nič nam ne pripada samo po sebi. Včasih je videti, da generacija Y tako razmišlja. Ko sam govorim o vrednotah, sem prepričan, da morajo mladi sčasoma prevzeti – ali pa jim morajo to vcepiti starši –¬ ključne, torej skromnost, integriteto in pogum. Poleg tega pa voljo do trdega dela. Če pogledamo raziskave, je v povprečju ura in pol dela na dan več tista stvar, ki nekako ločuje ljudi, ki so bolj uspešni, od manj uspešnih. Ni nobene magične formule za uspeh. Sem ter tja kdo najde in izkoristi priložnost ter pride do uspeha »po bližnjici«, za vse druge pa je trdo delo edina zanesljiva izbira.
Mladi imajo danes izjemne priložnosti. Ko je študirala moja generacija, je bila recimo možna ena izmenjava, danes gre lahko študent po vsem svetu. Ima evropske programe in možnosti, da gre še dlje, v šanghaj ali Hongkong, če hoče.

Kaj bi svetovala staršem te nove generacije, imenovane Y?
MG: Zdržite.
LP: (Smeh.)

Celotni intervju je objavljen v reviji Optimum

KD Skladi prejeli nagrado revije World Finance za najboljšo družbo za upravljanje v Sloveniji v letu 2015

KD Skladi smo bili prepoznani kot najboljša družba za upravljanje na podlagi številnih kriterijev, kot so uspešnost upravljanja, skrb za vlagatelje, izpostavljenost profilom tveganja. Prejeti naziv v tujini je skupaj s številnimi prejetimi slovenskimi nagradami in doseženimi donosnostmi pokazatelj kakovostnega upravljanja upravljavske ekipe, predvsem pa potrjuje odličnost in strokovnost družbe KD Skladi. Z nagradami Investment Management Awards se lahko pohvalijo podjetja, ki so zaslužna za največji napredek pri razvoju panoge, in dokazujejo, da so kljub različnim oviram sposobna izstopati v teh težkih časih. Zmagovalci so objavljeni v julijsko – avgustovski številki revije World Finance in na spletni strani http://www.worldfinance.com/awards/investment-management-awards-2015.

Strokovna žirija že od leta 2007 prek enoletnega nagrajevanja World Finance Investment Management Awards nagrajuje družbe, ki imajo sposobnost ostati pred trgom, zagotavljajo izjemno podporo strankam in ustvarjajo donose za svoje vlagatelje.

 

Glavni spust podmornice Calypso je uspel!

V torek, 26. 5. 2015, je na slovenski obali potekal zaključni dogodek projekta Calypso, ki je v letu 2014 zmagal na natečaju družbe KD Skladi Vse=mogoče! Zbiranje je potekalo na pomolu Ribogojnice Fonda, kjer so ob 10. uri začeli s tiskovno konferenco. Sledil je odhod na ladje, izplutje na betonski ponton in predstavitev podmornice. Potekalo je tudi fotografiranje in intervju z Rokom Capudrom, nato pa smo bili priča 30-minutnemu potopu podmornice. Ob prihodu nazaj so nam pripravili pogostitev ter degustacijo, niso pa manjkala niti vprašanja za ekipo. Po predstavitvi in potopu podmornice je druženje potekalo vse do popoldanskih ur.

Ekipo Calypso sestavljajo dijaki Gimnazije Vič, mladi raziskovalci, ki gojijo veliko ljubezen do znanosti. Profesor fizike, Rok Capuder, jih je navdušil za projekt in od takrat dalje so svoje popoldneve in vikende preživljali v šolski delavnici. Zanimanje dijakov za projekt je bilo zelo veliko, zato je pri izdelavi podmornice sodelovalo približno 50 dijakov.

Calypso je raziskovalna podmornica. Njena “čutila” predstavljajo različni senzorji, prek katerih bo zbirala podatke in jih pošiljala ekipi na površje. Energijo ji bo zagotavljal napajalni kabel, prenos podatkov pa bo potekal preko optičnega kabla. Vse dele podmornice so skušali izdelati sami, ker pa to ni vedno mogoče, so jim pri delu pomagala različna visokotehnološka podjetja.

Podmornica Calypso
Želja dijakov, ki sami vodijo raziskovanje, je, da bi nam podmornica približala življenje oceanov in morij, ki ostajajo v večji meri neraziskani in neznani. Vizija pa, da bi si s podmornico nekoč ogledali najbolj znano potopljeno ladjo Titanic.

Že od začetka smo v družbi KD Skladi verjeli v njihovo delo in optimistično zaupali v to, da lahko skupina mladih dijakov doseže ambiciozen cilj, če si tega le želijo. Veseli nas, da smo jim lahko kot zmagovalni ekipi nagradnega natečaja Vse=mogoče! pomagali ter pripomogli k uresničitvi njihovih ciljev. Pokazali so, da je inovativna ideja v kombinaciji s timskim delom, motivacijo, drznostjo in predanostjo, pravi recept za uspeh.

 

V družbi KD Skladi ekipi ambicioznih dijakov ponosno čestitamo ter želimo še veliko uspeha na nadaljnji poti!
Splavitev podmornice Calypso
Ekipa Calypso s podmornico pred krstnim spustom. Prva slovenska raziskovalna podmornica Calypso je uspešno opravila krstni potop.

 

 

Podpiramo talente: RAZPIS FINANČNE POMOČI ZA ŠTUDIJ GLASBENE UMETNOSTI V TUJINI

V študijskem letu 2015/16 bomo finančno pomoč ponovno namenili posebno nadarjenim študentom ali študentkam glasbene umetnosti za dodiplomski oziroma podiplomski študij v tujini z javno veljavnostjo.

Proaktivnost pri študiju, strast in veselje do ustvarjanja in zmagovalna miselnost, ki vas vodi do novih uspehov, so naše vrednote, ki jih posebno cenimo. Če ste ambiciozni in motivirani, odgovorno načrtujete svojo prihodnost ter zaupate v svoje uspehe in če ste bili sprejeti na katero od uveljavljenih akademij glasbe in umetnosti, vabljeni k oddaji svoje prijave.

Vaša prijava naj vsebuje:

  • kratek življenjepis,
  • vaše kontaktne podatke,
  • potrdilo o vpisu,
  • potrdilo o morebitnih že opravljenih izpitih,
  • uradne podatke o trajanju in stroških šolanja,
  • morebitna potrdila o doseženih najvišjih mestih na tekmovanjih s področja študija ter potrdila o prejetih nagradah ustanov v državi ali tujini za izvedene projekte s področja študija.

Prijavo za pridobitev finančne pomoči skupaj z dokazili pošljite najkasneje do 15. junija 2015 na naslov:
AS Fundacija, Dunajska cesta 63, 1000 Ljubljana, s pripisom RAZPIS »finančne pomoči nadarjenim«. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v osmih dneh po zaključenem postopku izbire.

Preberite več o AS Fundaciji