V sredinem programu sta Sašo šmigić in David Zorman, upravitelja iz KD Skladov, govorila o situaciji na finančnih trgih in o tem, kako izkoristiti trende prihodnosti. Sašo šmigić je vzorec poteka okrevanja preteklih kriz – razvidne so štiri faze – primerjal s trenutnim razpletom po zlomu trgov v oktobru 2007. Prvemu šoku sledi medkrizni skok tečajev, nato mučno obdobje vzponov in padcev, v katerem smo sedaj, ki se zaključi z visoko rastjo delniških trgov, in celoten cikel se ponovi. Predavatelj je prisotne pomiril z ugotovitvijo, da se razvoj zadnje finančne krize bistveno ne razlikuje od prejšnjih. Trenutno se držimo še bolje kot v preteklosti, predvsem smo lahko priča rasti trgov v razvoju in v ZDA. Izjema sta le evrsko območje in Balkan, ki zaostajata v primerjavi z drugimi trgi. Pri prvem je problem v togem političnem sistemu in prepočasnem odzivanju na krizo, pri drugem pa v pomanjkanju politične volje za stimulacijske programe, nelikvidnosti trgov in slabem prometu na lokalnih borzah. A to pomeni tudi priložnost za nove vlagatelje, saj bodo tudi ti trgi verjetno nadoknadili razkorak. Sašo šmigić vidi svetlo prihodnost v balkanski regiji. Če sklepamo po vzorcu preteklih kriz, je torej pred nami velik vzpon tečajev, do takrat pa kakšen popravek navzdol še ni izključen.

David Zorman, ki upravlja sklad KD Vitalnost, je prikazal, da sektorjev, kamor investira ta sklad (zdravstvo, osnovna in široka potrošnja), kriza ni prizadela. Zaradi demografskih trendov, kot so staranje prebivalstva in višanje življenjskega standarda, lahko pričakujemo nadaljnjo uspešno rast teh podjetij, predvsem na trgih v razvoju, kjer bodo vse več sredstev namenili za rekreacijo, zabavo, zdravstvo. Coca-Cola se tam prodaja ne glede na krizo, tako kot ostale blagovne znamke prehrambnih izdelkov in kozmetike, katerih cena se giblje okoli nekaj evrov in ki zaradi zahodnega porekla veljajo za bolj zaželene. Priča smo zanimivemu trendu, da zahodna globalna farmacevtska podjetja večino prodaje že ustvarijo na trgih v razvoju, zato se poraja vprašanje, ali investirati v te ali lokalne farmacevtske družbe. Slednje imajo lepo rast v zadnjih letih, vendar cena njihovih delnic tudi bolj niha.

Poraba in zdravstvo sta torej nesporna dolgoročna strukturna trenda, ki ju s postopnim varčevanjem lahko izkoristimo sebi v prid, še posebej pri varčevanju za pokojnino …

Pokojnina je bila ena od tem četrtkovega sklopa predavanj za poslovno javnost. O pokojninskih zavarovanjih je na predavanju z naslovom Nove dimenzije varnosti in stroškovna učinkovitost govorila izvršna direktorica za področje življenjskih zavarovanj na Adriaticu Slovenici, mag. Maja Benko.

Predstavila je prednosti in učinke pokojninskih zavarovanj za podjetja dolgoročen vpliv na poslovanje, motivacijo zaposlenih in večanje ugleda podjetja. Država si vzdrževanja obveznega pokojninskega sistema v taki obliki, kot je bil sedaj, več ne more privoščiti, zato bo v prihodnjih letih vsekakor spodbujala pokojninsko varčevanje v drugem in tretjem stebru – v sklopu dodatnih zavarovanj. Korak k temu je naredila že z aktualnimi spremembami drugega stebra – gre za razširitev nabora podjetij, ki so lahko vključena v sistem in tako upravičena do davčnih olajšav, prav tako se širi nabor potencialnih zavarovancev, pristopili bodo lahko na primer tudi pretežni lastniki. Delodajalci, ki financirajo kolektivne pokojninske načrte, z vstopom v sistem drugega pokojninskega stebra zmanjšujejo svoje stroškovne in davčne obremenitve, ob ustrezni kombinaciji z varčevanji in zavarovanji v tretjem stebru pa še dodatno optimizirajo nagrajevanje vseh zaposlenih in še posebej svojih ključnih kadrov.

Prezentacija KD Skladi

Fotoutrinki