Aktualno
Delnice ostajajo v fokusu
Zadnje dni je kapitalski trg videti vse bolj utrujen, saj so tečaji od izvolitve Trumpa močno rasli brez popravkov navzdol, ki navadno sledijo taki rasti.
Trg je rasel predvsem zaradi pričakovanj po spremembah, ki jih bo prinesla nova Trumpova politika. Bolj previdni analitiki so že takrat poudarjali, da bo implementacija vseh teh sprememb težka in zelo trnova pot in da zna marsikateri predlog v usklajevanju med republikanci in demokrati izgubiti precej ostrine. To se vidi v poskusu spremembe zdravstvenih zavarovanj, kjer kaže, da se bo program Obamacare prejšnjega predsednika ohranil, saj je nasprotovanje Trumpovi reformi veliko tako med republikanci kot med demokrati. Vlagatelji se zato vse bolj sprašujejo, ali bodo podobno usodo doživeli tudi predlogi infrastrukturnih investicij, davčne reforme in omilitev restriktivne finančne zakonodaje.
Po drugi strani odlični makroekonomski podatki podpirajo trg in delniške tečaje, saj se pričakovanja analitikov in vlagateljev zvišujejo. Analitiki že dolgo časa niso bili tako optimistični. Pričakuje se rast prihodkov in dobičkov. V zadnjih nekaj mesecih so se še posebej dvignila pričakovanja v Evropi, kjer praktično vsi makroekonomski kazalci kažejo na močno rast in verjetnost izvolitve Le Penove (in s tem razpada EU) pada. Tako da velike investicijske banke pričakujejo eno najboljših let na delniških trgih, saj so pričakovanja za letošnjo rast glavnih indeksov v ZDA in Evropi med 10 in 15 odstotki. Tudi po tem bi leto 2017 lahko izstopalo, saj se to zgodi bolj poredko v osmem letu rasti po zadnji krizi. A ravno zgoraj omenjeno krhanje zaupanja v Trumpove reforme lahko pripelje vsaj do kratkoročnega obrata trenda. Korekcija v višini 10 odstotkov bi bila z vidika nadaljnje rasti dobrodošla, saj bi »očistila« trg in odstranila anomalije, ki se pojavljajo. Pomemben igralec v tej enačbi je tudi ameriška centralna banka, kjer se po zadnjem dvigu obrestnih mer predvidevata še dva dviga letos in trije v 2018. Če se tempo pospeši zaradi višje inflacije (ki se najbolj krepi na trgih v razvoju), bo to delovalo negativno na trg, saj se dostop do poceni oziroma zastonj denarja omejuje prvič od krize dalje. Tudi v Evropi predvsem Nemčija stopnjuje pritisk na ECB po hitrejšem zaostrovanju denarne politike in dvigu obrestnih mer. Hitrejše spremembe obrestnih mer bi imele pozitiven vpliv na delnice finančnih družb in bank, a bi negativno delovale na ostalo gospodarstvo, v Evropi predvsem na periferne države. V luči tega se obveznice z daljšo ročnostjo zdijo še manj zanimiva naložba, kar je posledično napihnilo trg kratkoročnih obveznic in menic, skupaj s poceni zadolževanjem pa ogromno denarja potisnilo tudi na nepremičninski trg. Na zahodu že kaže znake ohlajanja (v Londonu so cene v nekaterih predelih v evrih padle tudi za 30 odstotkov), v Sloveniji pa se balon na stanovanjskem področju spet napihuje, saj so donosi iz najemnin precej mizerni v primerjavi s cenami nepremičnin.
Zaključek bi bil podoben prejšnjim komentarjem. Recesije v gospodarstvu ni na vidiku, je pa na kapitalskih trgih previdnost potrebna, saj so tečaji visoki, delnice zgodovinsko gledane precej drage, zadnjih nekaj let pa nas uči, da so korekcije lahko zelo hitre in globoke. Za konstantne varčevalce to bistveno ne spremeni pristopa k vlaganju, tisti, ki boste sredstva potrebovali v letu ali dveh, pa razmislite o zmanjšanju tveganja.
Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja
