Aktualno
Delovni praznični 2. maj
Ob lanski razpravi o državnih praznikih se mi ni niti sanjalo, da gre za bistveno bolj pomembno odločitev. Šlo je namreč za simbolno dejanje umestitve naše države v globalni svet, v katerega smo kot majhno odprto gospodarstvo izjemno vpeti. Zunanja trgovina bo namreč nekaj naslednjih let praktično edini motor za rast državne blaginje.
A ravno letošnje leto se je odločitev o ohranitvi praznika 2. maja izkazala za dokaj neposrečeno. Na ta dan sta se zgodila dva dogodka, ki imata močan ekonomsko-finančni vpliv na našo državo.
Prvič, Evropska centralna banka (ECB) je sprejela odločitev in znižala ključno obrestno mero za nadaljnjih 25 bazičnih točk na 0,5 odstotka. Znižala je tudi zgornji prag, po katerem se lahko banke zadolžujejo pri ECB za kar 50 bazičnih točk na en odstotek. S tem standardnim ukrepom je še sprostila svojo monetarno politiko, ki še dodatno pomaga predvsem vsem bankam v težavah.
Prav tako so napovedali tudi vpeljavo novih nestandardnih ukrepov. Zaradi lastnosti evropskega finančnega trga lahko majhna in srednja podjetja (SME) dostopajo do finančnih virov skoraj izključno prek bank. Te pa so zaradi krize v velikih težavah. Tako v lepem delu Evrope niso zmožne posojati. Nov ukrep bo namreč usmerjen ravno v oživitev financiranja, kar bi pomenilo oživitev gospodarske rasti in odpiranje novih delovnih mest. Sektor SME predstavlja največji del evropske ekonomije. Bolj podrobno predstavitev ukrepa lahko pričakujemo jeseni.
Drugič, Slovenija je na isti dan izdala dve obveznici v skupni vrednosti 3,5 milijarde dolarjev po ceni 4,95 odstotka za petletno in 6 odstotkov za desetletno ročnost. Razlogov, zakaj ravno na drugi dan praznika dela, je več. Najprej, Sloveniji ni uspelo izdati obveznic kljub velikemu interesu 30. aprila. Nepričakovano je namreč bonitetna hiša Moody’s znižala bonitetno oceno Sloveniji in s tem presekala izdajo. Investitorji, polni delovnega elana in lačni donosa, niso imeli veliko potrpljenja čakati na tako širokogrudno ponudbo s strani naše države. še posebej ob dejstvu, da so bili po večini kupci ameriški investitorji, ki investirajo predvsem v zelo tvegane podjetniške in robne državne naložbe. Tam pa se zahtevani donosi gibljejo okoli 4,5 odstotka. Omenjeno bi lahko vodilo v lep zaslužek, če bo vlada izpeljala obljubljeno v nacionalnem reformnem programu.
Kljub dejstvu, da so bile številne domače institucije prikrajšane za vpis obveznic zaradi prazničnega dela, menim, da bi bilo smiselno dolgoročno več delati. Prav tako slovenske državne praznike uskladiti z globalnim koledarjem. Nove potencialne ukrepe s strani ECB pa usmeriti v razvoj zdravih vej slovenske ekonomije. Vse to bi narisalo nasmeh na obrazu investitorjem v slovenske državne papirje. Tako kot se je portugalskim davkoplačevalcem, ki so se navkljub bistveno večjim težavam na trgu zadolžili ceneje kot Slovenci.
Primož Cencelj, CFA, KD Skladi
