Aktualno
Donosno leto za surovine in energente
Po lanskem klavrnem letu je letošnje leto zagotovo obliž na rano za podjetja, ki delujejo na področju pridobivanja surovin in energentov ter posledično za vlagatelje, bodisi neposredno v terminske pogodbe na surovine ali materiale, bodisi posredno tiste, ki premoženje nalagajo v delnice podjetij iz omenjenih panog. Glavni razlog za spremembo trenda lahko ponovno pripišemo povečanemu povpraševanju Kitajske.
Potem, ko so na Kitajskem sporočili, da bodo za zagotavljanja ciljne stopnje rasti, začeli izvajati ukrepe (nižja obdavčitev za nakup druge nepremičnine, lažji dostop do bančnih virov financiranja …) za spodbujanje aktivnosti v gradbenem in nepremičninskem sektorju, smo bili priča obratu trenda na področju surovin. Ne preseneča podatek, da so letos najvišjo donosnost zabeležili ravno tisti materiali, ki so v največji meri uporabljeni v gradbeništvu. Železova ruda potrebna za izdelavo železa in jekla, je do sredine decembra v ameriških dolarjih zrasla za več kot 80 odstotkov. Železovi rudi sledita cink, ki se uporablja pri procesu galvanizacije jekla in ki je letos zrasel za 62 odstotkov in jeklo s skoraj 50 odstotnim donosom. Na dnu lestvice donosnosti najdemo plemenite kovine, ki zaradi privlačnih donosov na delniških in obvezniških trgih niso pritegnile zanimanja vlagateljev.
Po februarskem dnu, ko se je s surovo nafto trgovalo za manj kot 30 dolarjev za sod, so se začela pogajanja med največjimi svetovnimi proizvajalkami o začasni zamrznitvi rasti ponudbe. Umik kvotnega sistema s strani naftnega kartela OPEC, ki je do nedavno, preko uravnavanja ponudbe agregatnemu povpraševanju, služil za zagotavljanje stabilne cene surove nafte, je v zadnjih letih na naftnih vnesel ogromno nestanovitnosti. Po celoletnih pogajanjih smo decembra končno dobili sklenitev sporazuma, s katerim upamo, da se bo na energetske trge vrnilo nekaj še, kako potrebne stabilnosti. Cena nafte je letos zrasla za 20 odstotkov.
Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz