Aktualno
ECB … čas je za akcijo?
»Veliko babic, kilavo dete.«
V zadnjem tednu je evropska statistična agencija objavila nove podatke o inflaciji v evropski monetarni uniji, ki znaša 0,7 odstotka na leto, in o stopnji brezposelnosti, ki znaša 12 odstotkov. Omenjena podatka sta med ključnimi pri odločanju o primerni obrestni meri (v literaturi poznana kot »Taylor rule«). Oba podatka v tem trenutku podpirata izjemno nizko obrestno mero.
Politika Evropske centralne banke (ECB) je namreč realizacija cilja inflacije malo pod dvema odstotkoma na srednji rok. Razlog za vpeljavo omenjene tarče je strah pred inflacijo. še bolj pa strah pred deflacijo, ki jo je bistveno težje izkoreniniti. Zato so si postavili eno odstotno točko rezerve v primeru nižje inflacije od želene. V tem trenutku se zdi, da smo v Evropi že dodobra zapolnili kvoto, in pritisk v glavah centralnih bankirjev že zelo narašča.
Seveda pa statični makroekonomski podatki pogosto ne prikazujejo prave slike. V tem duhu je treba predvsem analizirati inflacijska pričakovanja. Za dober kazalnik se je v preteklosti izkazal model, razvit iz indeksa petletnih inflacijskih pričakovanj. Ta so bila že v zadnjih nekaj mesecih nižja od cilja ECB, a je bila dinamika zelo stabilna. To je povsem opravičevalo izjavo guvernerja Maria Draghija, da »bodo ključne obrestne mere ECB daljše obdobje ostale na sedanji ali še nižji ravni«. V tem trenutku pa model kaže povsem na znižanje obrestne mere.
šibko gospodarsko okrevanje v državah robne Evrope in stabilizacija višine brezposelnosti sta zagotovo spodbudna podatka, a kljub temu v povprečju 12-odstotna brezposelnost v Evropi bistveno odstopa od želene. Tako ne moremo pričakovati kakšnih velikih pritiskov na inflacijo s trga dela. Glavna vira inflacije sta v tem trenutku lahko samo še zviševanje davkov in rast cene surovin, med katerimi ima močno vlogo nafta.
Da pa je slika še bolj asimetrična, so evropske banke tik pred začetkom izvajanja obremenitvenih testov, ki bodo pogoj za vpeljavo bančne unije, in aktivacijo ECB kot glavnega nadzornika. Verjetne potrebe po dodatnem kapitalu zagotovo znižujejo motivacijo bank k povečevanju posojanja in s tem bo rast obsega posojil (M3) ostala na zelo nizkem nivoju.
Seveda pa evropska monetarna unija ni ena država. Razlike v dejanski »pravilni« denarni politiki je med državami povsem različna. Če bi v Nemčiji morala biti ključna obrestna mera okoli 3,75 odstotka, bi Grčija, Italija in Slovenija potrebovale dodatno monetarno popuščanje in negativno obrestno mero. ECB ima bojda razvita vsa orodja za nove ukrepe, a babice se bodo morale odločiti, da jih je treba uporabiti in s tem dodatno spodbuditi krhko evropsko gospodarstvo.
Primož Cencelj, CFA, KD Skladi
Kaj za varčevalce pomeni napoved negativne obrestne mere? Vsekakor ni tako spodbudna novica, zato je modro pomisliti na alternative in prihranke naložiti v kakšno drugo varno zavetje. Za vse tiste vlagatelje, ki iščejo alternativo bančnemu depozitu, hkrati pa želijo imeti prihranke v varnem pristanu in na dosegu roke, je primeren denarni sklad KD MM.
