Aktualno
Gospodarsko zaostajamo za območjem evra
Medtem ko je v začetku septembra Eurostat uradno potrdil konec recesije v evrskem območju, je gospodarsko stanje v Sloveniji daleč od rožnatega.
Glede na podatke Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) je Slovenija v drugem četrtletju imela 0,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti (1,7-odstotni padec, primerjano z drugim četrtletjem 2012), kar je med najslabšimi podatki v EU. Po podatkih Eurostata je večji padec BDP poleg Slovenije v drugem četrtletju 2013 imel le še Ciper. Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, kazalnik gospodarske klime pa po izboljšanju v preteklih mesecih ostaja na isti ravni.
Ob poslabševanju makroekonomskega okolja, vedno slabših podatkih o stanju v bančnem sistemu in s tem povezani negotovosti o natančnem obsegu potrebnih sredstev za sanacijo ter predvsem dejstvu, da na področju nujno potrebnih reform ni bil storjen noben pomembnejši korak, ni presenetljivo, da zahtevani donosi na slovenske državne obveznice ponovno rastejo. Donosnost na devetletno slovensko državno obveznico se bliža ravnem iz marca letos, ko je presegla 6,7 odstotka. Na gospodarskem forumu na Bledu pa je guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec povedal resnico, ki jo vsi že dolgo poznamo. Za drago zadolževanje smo si krivi sami, saj to pomeni, da nismo pravočasno sprejeli potrebnih strukturnih in drugih potrebnih reform za dvig konkurenčnosti gospodarstva.
V novi objavi Global Competitiveness 2013-2014, ki ga objavlja Svetovni ekonomski forum iz Ženeve, je Slovenija na globalni lestvici konkurenčnosti izgubila nekaj mest glede na lansko letno poročilo. Zdaj se med 148 državami uvrščamo na 62. mesto, za tako rekoč vsemi državami članicami evrskega območja z izjemo Grčije, ki zaseda 91. mesto. V letu 2012 je Slovenija zasedla 56. mesto med 144 državami. Kot v preteklem poročilu se med najbolj problematičnimi dejavniki, ki negativno vplivajo na poslovno delovanje v državi, nahaja dostop do financiranja, tesno mu sledi neučinkovita državna birokracija. Na tretjem mestu najdemo restriktivno zakonodajo na trgu dela, sledijo pa previsoki davki.
In kaj bo vlada storila, da izboljša razmere za poslovanje in s tem konkurenčnost slovenskega gospodarstva? Do sedaj reforme niso bile izvedene dovolj odločno, zato se postavlja vprašanje, kdaj bomo izvedli ukrepe, ki jih od nas zahteva Bruselj? Upamo, da hitro in res to jesen, saj je zamik pri slabi banki, ki bo po najboljšem scenariju očitno dejansko zaživela šele v letu 2014, zelo slaba popotnica na poti ekonomskega okrevanja.
Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi
