Aktualno
Indija vlaga v infrastrukturne projekte
Malo stvari pritegne pozornost vlagateljev kot napoved višje stopnje gospodarske rasti. Ta naj bi v Indiji, predvsem na račun obsežnih vlaganj v infrastrukturne projekte, dobila nov vzgon. Reformistična vlada pod vodstvom Nerande Modija je napovedala velika vlaganja v gradnjo in posodobitev cestnega in železniškega omrežja, ozkega grla, ki je desetletja zaviral hitrejši vzpon te druge najštevilčnejše države na svetu.
Iz napovedi proračunskih izdatkov za fiskalno leto 2015/2016 je razvidno, da je indijska vlada podvojila višino sredstev, namenjenih za gradnjo cest in mostov, medtem ko naj bi izdatki za izgradnjo železniške infrastrukture zrasli za tretjino. Po prvih ocenah naj bi dodatni infrastrukturni izdatki prispevali dodatno odstotno točko h gospodarski rasti v prihodnjem letu, hkrati pa v vladnem kabinetu opozarjajo, da ta ocena temelji na predpostavki, da bodo namenjena sredstva v celoti porabljena.
Zaradi prezapletenih birokratskih postopkov in pomanjkanja zanimanja zasebnega sektorja (prezadolženost največjih indijskih korporacij in nizka kapitalska ustreznost večjih bank) se je v preteklosti velikokrat zgodilo, da odobrena proračunska sredstva niso bila v celoti izkoriščena, zaradi česar je tudi zadnjo napoved o povečanju proračunskih izdatkov svetovna investicijska javnost sprejela z določeno mero previdnosti. Aprilski podatki kažejo, da se nova vlada zaveda pomanjkljivosti sistema in da pospešeno izvaja ukrepe za njihovo odpravo, saj so samo aprila porabili šest milijard ameriških dolarjev od skupno za infrastrukturne investicije namenjenih 38 milijard (15,8 odstotka). Največ pozornosti so v tej prvi fazi namenili kritičnim projektom, ki bi se morali končati pred leti, vendar se zaradi že omenjenih ovir, še niti niso začeli izvajati. Za to vrsto projektov je vlada tam, kjer ji ni uspelo najti zasebnega partnerja, investicijo financirala neposredno iz proračuna.
Z zavedanjem, da vseh projektov ne bodo mogli financirati sami, veliko energije politika usmerja v aktivnosti, s katerimi želi pritegniti zasebni kapital. Prva taka je odobritev 470 milijonov ameriških dolarjev velikega paketa državnih spodbud za zasebna podjetja, ki bodo pristopila k projektu izgradnje 16 avtocest. Prav tako je vlada namenila tri milijarde ameriških dolarjev začetnega kapitala v ustanovitev novega infrastrukturnega sklada, s pričakovanjem, da naj bi zasebni kapital vanj prispeval še dodatnih 30 milijard dolarjev. Novosti se obetajo tudi na področju pravne ureditve in birokratskih postopkov, s katerimi naj bi poenostavili pristop zasebnega kapitala k financiranju javno-zasebnih projektov.
Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz
