Aktualno
Je depozit res najboljša možnost za vaše prihranke?
Ko razmišljamo o varčevanju, je običajno pri Slovencih prva misel, ki nam pade na pamet, bančni depozit, ki skupaj z gotovino in denarjem na bančnem računu predstavlja tudi največji delež v strukturi osebnih financ povprečnega Slovenca. Vendar pa se moramo vprašati, ali je depozit res najboljša izbira za naše prihranke, še posebej v času povišane inflacije ter ob upoštevanju nizkih obrestnih mer, ki jih ponujajo banke.
Kako delujejo bančni depoziti
Bančni depoziti so ena izmed najbolj tradicionalnih oblik varčevanja. Pri depozitih vlagatelj svoj denar deponira pri banki za določeno obdobje. Banka vlagatelju obljublja določeno obrestno mero v zameno za hrambo denarja, obenem pa banka določi tudi časovno obdobje (doba vezave), za katero moramo hraniti prihranke v depozitu, da dosežemo obljubljeno donosnost.
Depoziti spadajo med varne naložbe, saj so običajno zavarovani s strani države, v Sloveniji denimo država jamči depozite v višini do sto tisoč evrov. Vendar pa so obrestne mere, ki jih banke ponujajo za depozite v zadnjem času zelo nizke – po tem, ko so bile depozitne obrestne mere dolgo časa nične ali celo rahlo negativne, zdaj slovenske banke za vezavo sredstev do enega leta v povprečju ponujajo okrog 0,5 % obrestno mero (podatek velja ob času pisanja prispevka, junija 2023). To pomeni, da je donosnost varčevanja v depozitih izjemno omejena oziroma upoštevajoč inflacijo negativna. Z drugimi besedami, realna vrednost našega denarja se znižuje.
Depozite upravljajo banke, ki višino obrestne mere določijo glede na kombinacijo različnih dejavnikov. Najpomembnejši med njimi so:
- Ključne obrestne mere centralnih bank: Centralne banke imajo največji vpliv na obrestne mere, ki jih ponujajo komercialne banke. Centralne banke namreč določajo ključne obrestne mere, ki vplivajo na denarne tokove in likvidnost v gospodarstvu ter služijo kot referenčne obrestne mere pri določanju preostalih obrestnih mer, vključno z depozitnimi.
- Konkurenca na trgu: Obrestne mere so odvisne od konkurence med bankami. Če obstaja veliko število bank, ki se borijo za stranke, se lahko depozitne obrestne mere zvišajo, da bi pritegnile več vlog. Pod tovrstno konkurenco štejemo tudi sklade denarne trga, ki so alternativa depozitom. Več o skladih denarnega trga v nadaljevanju prispevka.
- Likvidnost banke: Banke upoštevajo svojo lastno likvidnostno situacijo. Če je banka v potrebi po likvidnostnih sredstvih, lahko dvigne obrestne mere, da pritegne več vlog strank.
- Tveganje: Banke ocenjujejo tudi tveganje, povezano z depoziti, saj lahko to vpliva na obrestne mere. Če je depozit bolj tvegan (na primer depozit v tuji valuti ali depozit z nižjo stopnjo likvidnosti), se lahko zahteva višja obrestna mera.
- Trajanje depozita: Daljše kot je obdobje, za katero vežemo svoj depozit, višja bo obrestna mera. A daljša ročnost pomeni tudi to, da dlje časa nimamo dostopa do naloženih sredstev. V primeru, da varčevalec izplača sredstva iz depozita pred iztekom ročnosti, se lahko banka v odvisnosti od pogojev, ki so bili dogovorjeni ob sklenitvi, posluži različnih sankcij, kot na primer zahtevo po kazenskih obrestih, dodatnih stroških oziroma provizijah za prekinitev depozita itd.
Alternative depozitu: Skladi denarnega trga
Depozit je torej varna oblika naložbe s stabilnim in vnaprej znanim, a zelo nizkim donosom. Ob nizki donosnosti je slabost depozita tudi to, da do naloženega denarja lahko dostopamo šele ob izteku dobe vezave, v nasprotnem primeru bo donosnost še nižja. Alternativno možnost, ki je najbolj sorodna bančnim depozitom, predstavljajo skladi denarnega trga.
Sklad denarnega trga je vrsta investicijskega sklada, ki vlagateljem omogoča varno naložbo z višjim donosom od depozita, ki hkrati zagotavlja likvidnost. Deluje tako, da zbira denar od vlagateljev in ga vloži v kratkoročne in likvidne instrumente, kot so državne menice in komercialni papirji. Sklad denarnega trga zagotavlja stabilnost vrednosti investicije in nizko stopnjo tveganja, saj vlagatelji vlagajo v zanesljive in nizko tvegane finančne instrumente. Poleg tega so sredstva v skladu denarnega trga za razliko od depozita običajno dostopna v zelo kratkem času, kar omogoča hitro izplačilo vlagateljem, ko potrebujejo denar.
Kot prikazano na primeru sklada Generali MM, si lahko sklade denarnega trga predstavljamo kot skupek naložb v nizko tvegane kratkoročne vrednostne papirje.
*opomba: državne menice so nizko tvegani kratkoročni dolžniški vrednostni papirji, ki jih država izda za financiranje svojih operacij in projektov
Varčevalci se pogosto ne zavedajo, da bančni depozit v bistvu temelji na enakem principu, saj banke denarja iz sklenjenih depozitov ne hranijo zgolj na računu, temveč ga v veliki meri investirajo v podobne instrumente, kot skladi denarnega trga.
Depozit vs. sklad denarnega trga
Če povzamemo, je torej razlika med skladi denarnega trga in bančnimi depoziti v tem, da pri depozitu s sredstvi vlagatelja do izteka dobe depozita razpolaga in upravlja banka, s sredstvi v skladu denarnega trga pa strokovnjaki družb za upravljanje, kot je družba Generali Investments.
Glavna prednost bančnega depozita je predvidljivost donosov, saj je obrestna mer pri depozitih običajno vnaprej dogovorjena in fiksna. A po drugi strani vzajemni skladi denarnega trga ponujajo več fleksibilnosti (vlagatelj lahko kadarkoli proda svoj delež), predvsem pa višje donose, kar se še posebej očitno odraža v času povišane inflacije, ko realna vrednost denarja hitro pada.
Kako majhna razlika v donosnosti na dolgi rok prinese precej velike razlike kaže primerjava gibanja realne vrednosti denarja v zadnjih 15 letih.
Skupna inflacija v Sloveniji v zadnjih 15 letih je znašala 39,2 %. To pomeni, da bi se realna vrednost vsote 10.000 evrov »v nogavici« v tem času znižala za 2816 evrov. Depozit z 0,1 % obrestno mero (približna višina obrestne mere, ki jo na dolgoročne depozite ponuja večina slovenskih bank), bi nanesel 151 evrov čistega donosa, tudi depozit torej ob predpostavki 0,1 % obrestne mere varčevalcu nudi zelo skromno varovanje pred inflacijo.
Izguba kupne moči je manj očitna pri skladih denarnega trga, kjer bi se nominalna vrednost ob predpostavki donosa sklada Generali MM po 15 letih zvišala na 11.409 evrov, realna vrednost pa bi se v 15 letih znižala za nekaj več kot 1800 evrov. To pomeni, da je v zadnjih 15 letih, ko so bile obrestne mere na bančne depozite nične ali negativne, povprečna donosnost sklada Generali MM znašala malo manj kot 1 %, pričakovana donosnost sklada ob trenutnih ključnih obrestnih merah (junij 2023) pa je med 2 % in 3 %.
Ključ je v diverzifikaciji
Skladi denarnega trga torej v primerjavi s depoziti varčevalcem običajno nudijo boljšo zaščito pred inflacijo, več fleksibilnosti in širšo razpršenost naloženih sredstev. Kljub temu pa na dolgi rok tudi skladi denarnega trga varčevalcem ne zagotavljajo popolne zaščite pred inflacijo. Zato je smiselno razmisliti o diverzifikaciji in presežek denarnih sredstev, ki jih ne bomo potrebovali v kratkem, investirati v druge bolj donosne naložbe, kot so delniški, mešani in obvezniški vzajemni skladi. S tem lahko dosežemo dolgoročno rast premoženja in se prilagodimo spreminjajočim se tržnim razmeram. Ključno je, da se odločamo na podlagi svojih finančnih ciljev, tolerance do tveganja in časovnega obdobja, v katerem želimo doseči svoje cilje. Pri tem se za pomoč lahko obrnete na pomoč finančnih svetovalcev.
PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM
Pogosta vprašanja
Kaj je depozit?
Depozit je tradicionalna oblika varčevanja, pri kateri vlagatelj deponira svoj denar pri banki za določeno obdobje. Banka v zameno za hrambo denarja obljublja določeno obrestno mero. Obrestne mere za depozite so v zadnjem času zelo nizke, kar pomeni, da je donosnost varčevanja v depozitih omejena ali celo negativna, če upoštevamo inflacijo.
Kako donosno je varčevanje v depozitu?
Depozitne obrestne mere so večinoma zelo nizke, kar pomeni, da je donosnost depozitov omejena, še posebej ob upoštevanju inflacije. To pomeni, da se realna vrednost denarja zmanjšuje. Namesto tega je smiselno razmisliti o alternativah z višjo donosnostjo.
Katere alternative depozitom poznamo?
Najbližja alternativa depozitom so skladi denarnega trga. To so investicijski skladi, ki omogočajo varno naložbo z višjim donosom od depozitov, obenem pa zagotavljajo likvidnost. Skladi denarnega trga vlagajo sredstva v kratkoročne in likvidne instrumente, kot so državne menice in komercialni papirji.
