Aktualno
Je strah pred vlaganjem utemeljen?
Ne pustite, da čustva vplivajo na vaše investicijske odločitve. Še posebej, če vam strah preprečuje, da bi sploh začeli vlagati in tako plemenititi svoje prihranke. V našem članku opisujemo prednosti vlaganja v sklade in navajamo, kako lahko prekomeren čustven odnos na nihanje na trgu vpliva na donosnost vaših naložb.
Kljub statističnim podatkom, ki pričajo o tem, da je razpršeno investiranje na kapitalske trge ob pravilnem pristopu in ob danem tveganju donosno, ostajamo Slovenci zelo zadržani do te oblike plemenitenja premoženja. Delež naložb Slovencev v vzajemnih skladih znaša zgolj dobrih 5 % letnega bruto domačega proizvoda. Za primerjavo, v Nemčiji je ta številka 70 %, v ZDA pa vrednost sredstev v vzajemnih skladih celo presega letni BDP (statista, 2023). Močno zaostajamo tudi po količini sredstev, ki jih investiramo neposredno na kapitalskih trgih z direktnim vlaganjem v vrednostne papirje.
Slika 1: Graf vrednosti sredstev v vzajemnih skladih vs. BDP
Razlike napram državam z bolj uveljavljeno kulturo investiranja na finančnih trgih je ogromna, marsikateri Slovenec se zato upokoji z manjšim premoženjem kot bi se lahko, če bi bila ta razlika manjša.
Teorija obetov in nenaklonjenost izgubam
Strah pred investiranjem v vrednostne papirje nam pomaga razumeti koncept »teorije obetov« (prospect theory), ki sta ga v članku izdanem leta 1979 razložila ekonomista in psihologa Daniel Kahneman in Amos Tversky. Njuna ključna ugotovitev je bila, da je psihološki učinek izgube veliko bolj izrazit od učinka dobička. Koncept sta pojasnila z enostavnimi poskusom.
Predstavljajte si, da vam je ponujena stava, ki bi temeljila na metanju kovanca. Če pade grb bi izgubili denar, številka pa prinaša nagrado, bi tvegali? Pod kakšnimi pogoji? Poskus je pokazal, da so kandidati v povprečju zahtevali približno dvakrat višjo nagrado, kot bi znašala potencialna izguba, da bi stavo sprejeli. Če bi grb prinašal 100 evrov izgube, bi morala nagrada za številko znašati približno 200 evrov. Izgube torej na nas pustijo veliko močnejši vtis, kot dobički. Učinek sta poimenovala nenaklonjenost izgubam (loss aversion).
Slika 2: učinek nenaklonjenosti izgubam (loss aversion)
Rezultati eksperimenta s kovancem nam pomagajo razumeti, zakaj so dogodki, kot je bil pok borznega balona delnic tehnoloških podjetij na začetku tretjega tisočletja, strmoglavljenje vrednosti delnic balkanskih podjetij leta 2008 ter odvzem delnic NKBM med bančno krizo 2013, v kolektivno zavest generacije Slovencev usidrali strah pred plemenitenjem svojih prihrankov na kapitalskih trgih. Čeprav na borzah dolgoročno močno prevladuje rast, so zgodbe o uspehu in dobičku pri investiranju v vrednostne papirje veliko manj odmevne in le redko tema vsakodnevnih pogovorov. Zato ne dopustite, da posamezni negativni dogodki vplivajo na vaše naložbene odločitve in finančno prihodnost.
Slika 3: z razpršitvijo svojih naložb zmanjšamo tveganje celotnega portfelja
Kako se zavarovati pred večjimi izgubami na borzi
Ena od temeljnih značilnosti kapitalskega trga je, da vrednosti nihajo, ker je vedno prisotna določena stopnja tveganja. Da bi se zaščitili pred večjimi izgubami na borzi, ki jih povzročijo borzni nihaji, ki redno pretresejo finančne trge, je ključnega pomena, da svoje naložbe:
- ustrezno razpršimo: zlato pravilo investiranja se glasi: »Ne nosi vseh jajc v eni košari.« Z razporeditvijo denarja v različne tipe naložb in trge se izognemo tveganju, da bi posamezen dogodek oziroma zgrešena naložba povzročili večjo škodo na celotnem portfelju.
- analiziramo: preden sprejmemo naložbeno odločitev preverimo njena tveganja, lastnosti, vrednost, pričakovan donos in skladnost s celotnim portfeljem, našim osebnim finančnim profilom ter časovnim horizontom našega vlaganja.
- Se primerno finančno izobrazimo: pri tem naj glavni vir znanja ne bodo mediji, ki se nagibajo k senzacionalizmu in v želji po čim bolj udarnih novicah med vlagatelji pogosto sprožijo pretiran čustven odziv. Zato so bolj primerne knjige ter strokovni članki, blogi in webinarji.
- se izogibamo čustvu, ki je po navadi glavni krivec za to, da do neljubih dogodkov na borzah sploh pride – pohlepu.
Vlagatelji, ki upoštevajo zgoraj našteta načela, lahko na dolgi rok pričakujejo eksponentno rast svojih prihrankov. A postopek lahko zlasti za začetnike predstavlja precej velik izziv, zato se glede svoje naložbene strategije lahko posvetujete s finančnimi svetovalci.
Miti o investiranju, ki vplivajo na strah pred vlaganjem
Strah pred vlaganjem je tesno povezan tudi z nekaterimi miti, ki dajejo napačne predstave o borzah in marsikaterega potencialnega vlagatelja odvrnejo od priložnosti za dobiček pri investiranju. Med najpogostejšimi so:
- Na delniških trgih lahko zaslužijo zgolj eksperti: najpomembnejša lastnost uspešnih investitorjev ni inteligenca, ampak potrpežljivost, disciplina, sposobnost obvladovanja čustev in strateško razmišljanje. Ker pa je za sprejemanje pravih naložbenih odločitev potrebna tudi določena mera strokovnega znanja, je lahko ena od primernih rešitev za nepoznavalce vlaganje prek vzajemnih skladov.
Več o možnosti investiranja prek vzajemnih skladov
- Investiranje na borzah je enako hazardiranju: z vlaganjem v delnice postanete delni lastnik oziroma delničar podjetja, čeprav so donosi negotovi, to še zdaleč ne pomeni, da jih lahko primerjamo z igrami na srečo, donosnost vaše naložbe je namreč odvisna predvsem od uspešnosti poslovanja podjetja.
- Delnice, katerih vrednost je zrasla, bo slej ko prej morala tudi pasti: zakoni fizike na delniškem trgu ne držijo nujno. Kljub temu, da vrednost delnic niha, je dolgoročni trend globalnih indeksov občutno pozitiven. V kapitalske trge pa vedno investiramo na dolgi rok.
Kako strah in pohlep obrniti sebi v prid
Borze že dolga leta nagrajujejo vlagatelje, ki znajo obvladati dve čustvi, ki močno zaznamujeta gibanje vrednosti tečajev – strah in pohlep.
Pohlep nas lahko premami v naložbe, ki na prvi pogled ponujajo visoke donose v kratkem časovnem obdobju, a to praviloma prinaša tudi višje tveganje za izgube. Na drugi strani je, kot pričajo podatki iz začetka prispevka, pri Slovencih še bolj izrazit strah pred vlaganjem oziroma izgubami.
Zaradi strahu naložbe pogosto prodamo ob najmanj primernem času (takrat, ko vrednosti močno padejo), ali pa se sploh ne odločimo za vstop na trg, ter tako zamudimo priložnosti za oplemenitenje svojega premoženja. Ob tem pa se običajno ne zavedamo, kako hitro kopni vrednost naših prihrankov na bančnem računu ali v nogavici – več na to temo si lahko preberete v prispevku o inflaciji.
Slika 4: ko na trgih vlada strah in pesimizem, je pravi trenutek za nakupe, cene delnic so takrat običajno najnižje
Za konec pa bi si še enkrat izposodili znan citat velikega ameriškega investitorja, Warrena Buffetta, ki vlagateljem svetuje upoštevanje na prvi pogled enostavnega načela: »Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni, in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni.« Če znamo obvladovati svoja čustva in se držimo pomembnih načel investiranja, bodo trgi na dolgi rok delali v naš prid.
Prijavite se na redni tedenski komentar ekipe upraviteljev Generali Investment ter tako ostanite na tekočem z vsem pomembnim dogajanjem, ki vpliva na gibanje kapitalskih trgov.
