Aktualno
Južni veter brije v Frankfurtu
Kredibilnost in neodvisnosti je za centralne banke sveti gral. Še posebej je bilo ščitenje omenjenih vrednot zelo značilno za Evropsko centralno banko (ECB) v času guvernerja Jean-Clauda Tricheja. A je svetovna finančna in dolžniška kriza terjala svoj davek. S tem pa tudi rahljala suverenost in »obstojnost« izgovorjenega.
ECB je namreč v času grške tragedije kar nekajkrat ad hoc spreminjala svoje pozicije. Kljub vsemu pa so ohranili znameniti stavek o spremembi obrestnih mer: »Nikoli se ne obvezujemo za prihodnje akcije.«
Trichejev naslednik in trenutni guverner ECB Mario Draghi pa je že v naslednjih mesecih kompas inštitucije obrnil v drugo smer, saj je takoj začel zniževati obrestno mero. V sredini leta 2013 pa je opustil tudi Trichejevo mantro. Zaradi izjemno nizkih obetov o inflaciji je z »besedno intervencijo« napovedal, da bodo obrestne mere še dolgo nizke oziroma še nižje.
Že od začetka pa se je ugibalo in špekuliralo, kdaj bodo tudi v Evropi stopili na čoln ostalih centralnih bank in začeli kvantitativno popuščanje. Draghi je bil po moji oceni ves čas na strani tistih, ki bi aktivirali »finančno bazuko« v najkrajšem času, a so konzervativnejše centralne banke iz gospodarsko močnejših regij dolgo časa preprečevale konkretnejšo komunikacijo ECB.
Dolgo je bilo treba lomiti nemška kopja, a zdaj že grozi praktična panevropska deflacija. Pričakovan začetek konkretne fiskalne konsolidacije v Italiji pomeni, da bodo padajoče cene v Evropi nova stvarnost. Seveda če ECB ne bo predstavila zdravila. A tableta proti glavobolu v Evropi naj bi bila drugačna kot pri ostalih državah, in sicer v nakupovanju »zbirnika« kreditov evropskih majhnih in srednje velikih podjetij. špekulira se v višini 10 odstotkov evropskega BDP.
Je pa vseeno na majskem zasedanju guverner Draghi po naši oceni šel malo predaleč, da je vprašanja novinarjev izkoristil kot napovednik za naslednji sestanek. Z visoko gotovostjo lahko trdimo, da bomo videli nadaljnje znižanje ključnih obrestnih mer. Dejavniki, ki bi preprečili novo akcijo, pa bi lahko bili nadpovprečno domače trošenje, močno povišanje inflacijskih pričakovanj in višji podatek o majski inflaciji.
Moja pričakovanja so že praktično celo letošnje leto, da mora ECB narediti veliko več in da držanje glave v pesek ne pelje nikamor. Imeti sestanek brez odločanja in povedati odločitev naslednjega pa vidim kot pobudo za zniževanje števila novinarskih konferenc z 12 na 9 letno. Oziroma je »cenen« način za zniževanje cene evra, ki pa načenja vizijo kredibilnosti in neodvisnosti, saj so praktično vsi vodilni politiki tulili v isto smer.
Primož Cencelj, CFA, KD Skladi d.o.o.
