Aktualno
Kaj so vzajemni skladi?
Vzajemni skladi so varna in preprosta oblika investiranja za vse, ki želite oplemenititi in zaščititi svoje prihranke pred izgubljanjem vrednosti, vendar pa nimate časa in izkušenj, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Ker vzajemne sklade upravlja družba za upravljanje, lahko vlagatelji že z relativno nizkimi zneski razpršite svojo naložbo in tako dosežete višjo pričakovano donosnost ob danem tveganju.
Vzajemni skladi združujejo premoženje večjega števila vlagateljev, vložena sredstva pa so razpršena v več različnih naložb v vrednostne papirje. Te naložbe so lahko obveznice, delnice ali drugi finančni instrumenti. Dodatna prednost vzajemnih skladov je, da jih upravljajo strokovni in izkušeni upravljavci družbe za upravljanje premoženja.
Preprosto povedano so vzajemni skladi torej skupek premoženja več vlagateljev, ki ga upravljavci skladov uporabijo za nakup delnic, obveznic in ostalih finančnih instrumentov s ciljem povečanja vložka vlagateljev. V nadaljevanju boste tako izvedeli, kakšne so prednosti vzajemnih skladov in kakšne vrste vzajemnih skladov so vam na voljo.
Prednosti vzajemnih skladov
Vzajemni skladi vlagateljem nudijo kar nekaj prednosti, ki lahko najbolje zavarujejo njihove naložbe in poskrbijo za plemenitenje investiranih prihrankov.
Razpršenost naložb
Zagotovo ste že slišali pregovor: “Ne nosite vseh jajc v eni košari”. Vzajemni skladi delujejo prav po tem načelu in so zato izjemno varna naložba, saj vaš denar ni vložen v eno samo delnico ali obveznico, kar je lahko zelo tvegano dejanje, ampak je razpršen med celoten skupek finančnih instrumentov, ki sestavljajo posamezen vzajemni sklad.
Glede na politiko posameznega vzajemnega sklada je ta sestavljen npr. iz delnic točno določene vrste podjetij glede na branžo (npr. samo tehnološka podjetja), glede na regijo (samo evropska podjetja) ali glede na vrsto finančnih instrumentov (npr. delniški, obvezniški ali mešani sklad).
To pomeni, da v primeru strmega padca vrednosti delnice posameznega podjetja vrednost vzajemnega sklada ne bo tako močno zanihala in vaši prihranki ne bodo izgubili vrednosti. Ker nekateri vzajemni skladi pokrivajo podjetja s celotnega sveta, so vaše naložbe varne tudi pred nihanji na posameznih trgih.
Z vlaganjem v vzajemne sklade avtomatsko razpršite svoje naložbe,tako vam ni več treba posebej iskati in preverjati posameznih delnic ali obveznic, da bi vanje vložili svoje prihranke. To so za vas že naredili izkušeni upravljavci skladov.
Preprost postopek
Ker vzajemne sklade upravljajo strokovni upravljavci z večletnimi izkušnjami, lahko pri investiranju v vzajemne sklade prihranite ogromno časa, ki bi ga porabili za iskanje najboljših finančnih instrumentov. Analiza posmeznih podjetji, njihovih finančnih poročil in drugih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost podjetja, je lahko zelo zamudna, hkrati pa nestrokovnjaki kar hitro spregledajo pomembne podatke.
Pri vzajemnih skladih to nalogo prevzamejo izkušeni upravljavci skladov, ki natančno vedo, na kaj morajo biti pozorni, in tako sestavijo kar najboljšo kombinacijo različnih finančnih instrumentov. Vlagatelji morate tako samo še izbrati vzajemni sklad oziroma kombinacijo skladov, ki glede na naložbeno politiko sklada ustreza vašim investicijskim ciljem.
Vlaganje po meri
Vzajemni skladi niso varčevalni računi, kjer morate točno določen znesek vezati za določeno obdobje (navadno več let), ampak vam prepuščajo popolno agilnost in se prilagajajo vašim finančnim zmožnostim. V vzajemne sklade lahko vlagate že s 30 EUR, investirate pa lahko popolnoma po želji.
Če vam finančne zmožnosti to dopuščajo, lahko naenkrat investirate večji znesek, v napsrotnem primeru pa vam svetujemo, da svoje investicije razdelite na manjše mesečne vložke. S slednjim pristopom boste tudi zmanjšali tveganje v primeru nihanja vrednosti vzajemnega sklada in s tem zvišali donosnost. Preberite več o prednostih mesečnega vlaganja v vzajemne sklade.
Svoje investirane prihranke lahko brez težav dvignete kadar koli jih potrebujete in ponovno investirate, ko si naredite novo zalogo. To pomeni, da je ritem investiranja v vzajemne sklade prilagojen vam in vašim potrebam. Pri tem pa vam ob strani stojijo izkušeni svetovalci, ki vam pomagajo sprejeti najboljše investicijske odločitve glede na vaš cilj investiranja in glede na vaše finančne zmožnosti.
PRIJAVITE SE NA POSVET S SVETOVALCEM
Vrste vzajemnih skladov
Na voljo vam je več različnih tipov delniških skladov, ki imajo različne prednosti in zato ustrezajo različnim tipom vlagateljev.
Delniški vzajemni skladi
Delniški vzajemni skladi zajemajo pretežno delnice različnih podjetji. Največja prednost delniških vzajemnih skladov je njihova visoka donosnost na dolgi rok, ki pa je seveda povezana z večjim tveganjem.
Uspeh delniških vzajemnih skladov je namreč odvisen od uspeha posameznih podjetji v tem vzajemnem skladu in od razmer na trgu. V času krize bodo podjetja v posamezni panogi morda zabeležila večji upad dobička, kar se bo izrazilo v nihanju tečajnice delniških vzajemnih skladov.
Seveda pa boste v primeru rasti dobička podjetji, katerih delnice sestavljajo posamezen delniški vzajemni sklad, lahko spremljali strmo rast vrednosti vaših naložb. Zelo priporočljivo je, da takšne investicije držite vsaj 10 let, saj s tem zmanjšate tveganje, ki ga povzroča volatilnost na trgu, ali pa kombinirate delniške vzajemne sklade z obvezniškimi vzajemnimi skladi.
Obvezniški vzajemni skladi
Obvezniški vzajemni skladi so povezani z občutno manjšim tveganjem, kot delniški vzajemni skladi, vendar so tudi manj donosni. To pomeni, da so popolna izbira za previdnejše vlagatelje, ki svojih prihrankov ne želijo izpostavljati nihanjem na delniškem trgu. Ker obvezniške vzajemne sklade sestavljajo državne in podjetniške obveznice, takšni skladi v pravilu niso izpostavljeni velikim tveganjem.
Večja stabilnost pa gre z roko v roki z nižjo donosnostjo. Zato so takšni vzajemni skladi primerni predvsem za previdnejše vlagatelje, ki si ne obetajo večjih donosov, ampak želijo svoje prihranke obvarovati pred izgubljanjem vrednosti zaradi inflacije. Priporočeno je, da obvezniške vzajemne sklade držite vsaj za obdobje 5 let.
Mešani vzajemni skladi
Mešani vzajemni skladi izkoristijo prednosti obeh zgoraj omenjenih vrst vzajemnih skladov in tako učinkovito objarujejo vaše investirane prihranke pred nihanjem na trgu. Vaši prihranki tako niso izpostavljeni samo enemu tipu naložb ( kot recimo delniški vzajemni skladi, ki so sicer donosni, a zelo odvisni od razmer na trgu), ampak so razdeljeni med delniške in obvezniške vzajemne sklade.
Tako lahko koristite prednosti obeh vrst vzajemnih skladov, torej stabilnost in varnost obvezniških skladov in visoke donose delniških vzajemnih skladov. Pri tem upoštevajte, da je investicije v mešane vzajemne sklade priporočeno držati vsaj 8 let, da izkoristite njihov poln potencial.
ODKRIJTE VZAJEMNE SKLADE GENERALI INVESMENTS
Pogosta vprašanja
Kaj so vzajemni skladi?
Vzajemni skladi združujejo premoženje vlagateljev, za upravljanje vzajemnega sklada in razpršitev naložb pa poskrbijo specializirani upravljalci. To pomeni, da vlagatelji ne vlagajo v posamezne delnice ali obveznice, ampak v košarico različnih finančnih instrumentov, ki jim bo prinesla kar največje donose.
Kako vlagati v vzajemne sklade?
V vzajemne sklade lahko vlagate preprosto s pomočjo družbe za upravljanje premoženja, ki pod svojim krovnim skaldom združuje različne podsklade, ki imajo svojo naložbeno politiko. To pomeni, da lahko izberete takšen sklad, ki je najbolj primeren za vas in vaše želje.
Takšna družba je družba za upravljanje Generali Investments, pri kateri vam bodo stali ob strani izkušeni finančni svetovalci. Za pristop k skladu preprosto izpolnite pristopno izjavo in že ste pripravljeni na začetek investiranja.
Kakšne so prednosti vzajemnih skladov?
Vzajemni skladi poskrbijo za razpršenost naložb in tako zavarujejo vložen znesek pred nihanjem na trgu, so prilagodljivi, kar pomeni, da lahko vlagatelji investirajo takšne zneske, kot si želijo in s takšno frekvenco, ki jim najbolj ustreza. Dodatno si lahko vlagatelji investiran denar kadar koli izplačajo iz sklada.
Še največja prednost je to, da so vzajemni skladi upravljani, torej za njihov uspeh in optimalno razporeditev posameznih finančnih instrumentov v vzajemnih skladih skrbijo strokovni in izkušeni upravljavci skladov.
Kakšne vrste vzajemnih skladov obstajajo?
Vlagatelji lahko izbirajo med delniškimi, obvezniškimi in mešanimi vzajemnimi skladi. Delniške vzajemne sklade sestavljajo delnice posameznih podjetji in so zato donosnejši, vendar izpostavljeni večjim tveganjem. Nasprotno velja za obvezniške vzajemne sklade, ki so sicer varnejši in stabilnejši, vendar ne zagotavljajo visokih donosov.
Najboljša kombinacija prednosti obeh vrst skladov so mešani vzajemni skladi, ki vsebujejo tako delnice kot tudi obveznice in so zato mnogo stabilnejši in nudijo srednje visoke donose.
