Aktualno
Kakšna je pokojnina za 35 let delovne dobe?
Stres, hiter tempo in pogosto pomanjkanje časa za kakovostno zasebno življenje so postali neizogibni spremljevalci vsakdana modernega človeka. Kljub nenehnemu strmenju k izpolnjevanju visokih družbenih pričakovanj ter osebnih potreb in ambicij, nas ob spremembah v pokojninskem sistemu, proti koncu kariere čaka še en izziv – kdaj in pod kakšnimi pogoji v pokoj?
Koliko znaša državna pokojnina
Zaradi staranja prebivalstva postaja naš pokojninski sistem vse bolj nevzdržen. Višina pokojnine v primerjavi s povprečno neto plačo se je posledično v zadnjih 10 letih znižala, medtem ko se delovna doba podaljšuje. Ker demografske spremembe ne kažejo, da bi se lahko ta trend v prihodnosti obrnil, bo zgolj zanašanje na državno pokojnino za večino izmed trenutno delovno aktivnih premalo, da bi po upokojitvi obdržali svoj življenjski slog. Vse več ljudi se zato sooča s strahom in vprašanjem – kaj, če po dolgih letih delovne dobe pokojnina ne bo zadostovala za dostojno življenje.
Starost, pri kateri posameznik doseže pogoje za upokojitev in višina pokojnine, je odvisna od precej velikega števila dejavnikov, zato bomo za prikaz vzeli poenostavljen primer Slovenca s povprečno plačo, ki mesečno zasluži 2.191,85 EUR bruto (1.423,75 neto) ter se po 40 letih pokojninske dobe brez dokupa upokoji pri starosti 65 let. Predpostavljamo, da je od vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve delal za poln delovni čas brez prekinitve. Uveljavljanje dobe pred dopolnjenim 18. letom, skrb za otroka in služenje vojaškega roka nismo vključili v izračun. Ob danih predpostavkah bi posameznik prejel pokojnino v višini 916,48 evrov (vir: zpiz.si), torej bi se mu mesečni dohodek znižal za več kot 500 evrov.
Vrednost prihrankov Slovencev načenja inflacija
Zanašati se na to, da bo država poskrbela za našo mirno starost v trenutnih okoliščinah žal ni več dovolj. Slovenci smo sicer znani kot zelo varčen narod, ki uspe prihraniti kar lep delež svojih prihodkov. Težava je v tem, da velik del prihrankov ostane na bankah oziroma v nogavici. Vrednost tega denarja zaradi inflacije z leti strmo upada. Poglejmo si namišljen primer:
1. Janez je danes star 40 let. Ker želi že sedaj, ko je na vrhuncu svojih moči, poskrbeti za mirno jesen življena, je na stran dal 100.000 evrov skozi leta prigaranega denarja. Ob predpostavki, da bo inflacija enaka kot v obdobju preteklih 25 let, bo realna vrednost zneska Janeza ob upokojitvi pri starosti 65 let znašala zgolj še 42.992 evrov (kumulativna inflacija v obdobju od leta 1998 je bila 132,6 %). Če bo Janez živel do 78-ega leta (po zadnjih podatkih pričakovana življenjska doba za moške v Sloveniji), si bo od upokojitve lahko vsak mesec izplačal rento v višini 641 evrov. A pozor, zaradi inflacije bo vrednost te rente čez 25 let ekvivalenta današnjim 276 evrom.
Realna vrednost 100.000 evrov se je v zadnjih 25 letih več kot prepolovila. Povprečna letna inflacija v tem obdobju je znašala slabih 3,46 %. V zadnjem letu je inflacija občutno višja, kar pomeni, da se vrednost denarja niža še precej hitreje.
Prav to je kruta realnost marsikaterega Slovenca, ki s trdim delom in odrekanjem uspe prihraniti lepo vsoto denarja, vrednost katerega nato tiho in vztrajno razjeda zob časa. V izogib temu si poglejmo še drugi namišljen primer dobre prakse:
2. Tudi Marko je s pridnostjo in trdim delom pri starosti 40 let za poznejše obdobje življenja na stran dal 100.000 evrov, ki jih je nato vložil v naložbo s povprečno letno donosnostjo (CAGR) 6,49 %. Toliko znaša povprečna letna donosnost indeksa vzajemnega sklada Generali Prvi izbor, ki vlagateljem nudi izpostavljenost globalno razpršenemu portfelju delniških naložb (podatek velja za obdobje od ustanovitve sklada meseca maja 2005 do septembra 2023). Ker potrpežljive vlagatelje nagrajuje izjemna moč obrestno obrestnega računa, je kumulativna donosnost take naložbe po 25 letih 381,64 %. To pomeni, da bo vrednost Markovih 100.000 evrov do 65-ega leta narasla na 381.640 evrov. Markova renta do 78-ega leta bo nekaj krat višja od Janezove in bo znašala 2.446 evrov. Tudi ob predpostavki, da bo inflacija enaka kot v zadnjih 25 letih, bo ta znesek ekvivalenten današnji vrednosti 1.052 evrov.
Investiranje v naložbe, ki konstantno generirajo donose na daljši rok torej prinese zelo lepe dobičke. 6,49 % letno morda ne izgleda nič spektakularnega, a z leti razlike v vrednosti prihrankov varčevalcev, ki prisegajo na nogavico oziroma bančni račun ter vlagateljev v uspešne in trdne naložbe na kapitalskih trgih, postanejo tako velike, da ključno vplivajo na prihodnost in finančno stabilnost posameznika. V našem namišljenem primeru si bo Janez iz svojih prihrankov v višini 100.000 evrov lahko izplačeval relativno skromen dodatek k pokojnini, medtem ko bo Marku renta ob državni pokojnini omogočala lagodno in stabilno jesen življenja.
Razlika med varčevanjem in investiranjem v naložbo z donosom 6,49 % letno za obdobje 25 let na namišljenih primerih treh varčevalcev za pokojnino (Janez, Marko in Andrej), je spodaj prikazan še grafično.
Postopno varčevanje
Privarčevati vsoto kot je 100.000 evrov ni mačji kašelj. A z nekaj doslednosti in potrpežljivosti, lahko tudi relativno nizki vložki s časom zrasejo v zavidanja vredne zneske. Spodaj si zato poglejmo še tretji namišljen primer:
3. Andrej je pri 40 letih začel s postopnim vlaganjem v sklad z donosom 6,49 %. Na začetku je vložil 1.000 evrov ter nato vsak mesec do 65-ega leta dodatnih 330 evrov. V 25 letih, ob skupaj vloženih 100.000 evrih, to nanese 253.109 evrov. Andrej si bo lahko od upokojitve pri starosti od 65- do 78-ega leta izplačeval rento v višini 1.622 evrov. Ob istih predpostavkah kot v prvem in drugem primeru, bo upoštevajoč inflacijo renta ekvivalentna današnji vrednosti 698 evrov. Primer prikazuje, da tudi pri postopnem varčevanju razlika med denarjem na bančnem računu oziroma v nogavici ter investiranjem postane zelo velika.
Pri družbi Generali Investments nudimo možnost postopnega investiranja v paketih skladov z zneski že od 30 evrov mesečno. To vlagateljem omogoča enostavno investiranje po metodi povprečnega stroška.
Zanašanje na državno pokojnino, glede na trenutno demografsko sliko in pokojninski sistem, postaja vse manj vzdržno, sploh v moderni dobi, ko se način življenja delovno aktivne generacije draži. V času, ko se realna vrednost prihrankov zaradi inflacije znižuje, postaja investiranje ključno za zagotovitev kakovostnega življenja v pokoju. Medtem ko Marko in Andrej s preudarnim vlaganjem gradita finančno stabilno prihodnost in mirno jesen življenja, Janezov primer jasno pokaže pasti pasivnega varčevanja v nogavici oziroma na bančnem računu, kjer so obresti zelo nizke. Ker sadovi investiranja (=dobički) z daljšim držanjem naložbe vse bolj strmo naraščajo, je pomembno, da začnemo čimprej in tako izkoristimo obrestno obrestni račun.
Pogosta vprašanja
Kako demografske spremembe vplivajo na pokojninski sistem?
Zaradi staranja prebivalstva postaja pokojninski sistem vse bolj nevzdržen. Delež delovno aktivnih pada, število upokojencev pa raste. Posledično se višina državne pokojnine na dolgi rok znižuje, delovna doba pa podaljšuje.
Kdaj bi morali začeti varčevati za upokojitev?
Pripravo na upokojitev je najbolje začeti čim prej. Tudi majhne, redne naložbe v zgodnejših letih lahko prinesejo velike donose, če smo dovolj potrpežljivi. Čim prej začnete, več časa imate, da vaši prihranki s pomočjo obrestno obrestnega računa eksponentno rastejo.
Kako inflacija vpliva na vrednost mojih prihrankov?
Inflacija povzroča padanje kupne moči denarja s časom. Čeprav nominalna vrednost prihrankov ostane enaka, realna vrednost denarja zaradi inflacije upada. Torej, denar, ki ga prihranite danes, bo v prihodnosti lahko kupil manj blaga in storitev.
