Kam s 700 milijardami

Prevzemna aktivnost v svetu vse bolj narašča, tako da globalna podjetja po letih konsolidacije poslovanja in zmanjševanju zadolženosti spet iščejo načine, kako rasti. Fokus podjetij se je iz ohranjanja pozicij prestavil v tako imenovano fazo rasti. Ker so zaradi neznank, ki se zadnje čase pojavljajo na trgih v razvoju (politični pretresi, nihanje lokalnih valut, spremembe gospodarske politike itd.), nekoliko zadržana do organske rasti oziroma gradnje novih kapacitet, se bolj ozirajo po iskanju sinergij pri združevanju in prevzemih.

Prednjačijo predvsem ameriška podjetja, ki se ozirajo po konkurentih v Evropi, »podporo« pa imajo v ogromni zalogi denarja, ki se jim je nabrala v zadnjih nekaj letih. Njihovi delničarji zahtevajo kreativno uporabo tega denarja za novo rast.

Ameriška davčna zakonodaja je ena najkompleksnejših na svetu, a globalna podjetja s sedežem v ZDA so jo obrnila sebi v prid. Davčna stopnja na dobiček za ameriška podjetja znaša 35 odstotkov v primeru, ko dobiček pride nazaj v ZDA. Iznajdljivejše korporacije ohranjajo dobiček zunaj ZDA, kjer so po pravilu davčne stopnje bistveno, tudi do polovico nižje kot v ZDA. Tako je na računih ameriških podjetij izven ZDA kar 700 milijard evrov, na katere bi bilo treba plačati 35-odstotni davek, če bi jih podjetja razdelila kot dividende, zato jih bodo raje porabila za prevzeme. Skrajen primer je Apple, ki sedi na več kot 100 milijardah evrov denarja zunaj ZDA, a se je za izplačilo dividend v ZDA moral zadolžiti, če ni želel plačati ogromnega davčnega računa. Prevzem sicer začasno reši problem prevelikega kupa denarja, a ustvari v prihodnosti novega, saj imajo prevzemi ekonomsko logiko oziroma večji prihodnji dobiček in kup denarja začne spet rasti. Zato lahko vidimo, da v primeru napovedanega več kot 70 milijard evrov vrednega poizkusa Pfizerjevega prevzema AstraZenece prihaja na plano tudi ideja, da se skupaj s prevzemom preseli tudi sedež novega podjetja iz ZDA v Evropo (Velika Britanija) in se s tem davčna stopnja za ves dobiček zniža s 35 na 20 odstotkov, pa tudi težav z izplačili prihodnjih dobičkov v obliki dividend ni več.

Ameriška politika se zaveda potencialnega odliva kapitala in delovnih mest, zato razmišlja, kako to pravno preprečiti z novimi zakoni. To bo sicer izredno težko, a že sama napoved, da nekateri ameriški politiki razmišljajo v tej smeri, je spodbudila tudi druga podjetja, da razmislijo, kako naprej.

Zaradi tega lahko pričakujemo še močnejšo prevzemno aktivnost v drugi polovici letošnjega leta, s tem pa tudi presenečenja na evropskem delniškem trgu in nadpovprečne donose. Teh 700 milijard evrov je treba pametno investirati in zagotoviti vlagateljem donose, ki bodo zadovoljivi. Tudi z davčno optimizacijo.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja, KD Skladi